informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA -ŠT. 18 - LETO XV. - VELENJE, 27. 5. 1981 NNNP VELENJE’81 Noč od petka na soboto, od 22. na 23. maj 1981. Deževna noč. V tovarno pride sporočilo! Mobilizacija! Takoj odidejo na pot kurirji, še pred polnočjo. Natanko ob polnoči se že sestane koordinacijski komite delovne organizacije Gorenje TGO v polni sestavi. Pridejo delegati temeljnih organizacij združenega dela. Na izredni seji obravnavajo ukaz in takoj vzpostavijo zvezo z občinskim centrom. Utrdijo telefonske, brezžične in kurirske zveze. Čas aktiviranja po sporočilu minimalen! Na seji ažurirajo obrambni načrt ter načrte za izredne razmere v vseh temeljnih organizacijah in delovnih organizacijah Gorenje. Ob polnoči so že vsi objekti in celotno premoženje zavarovani po obrambnem načrtu! To so storili pripadniki NZ ter delavci službe zavarovanja. Pripadniki NZ so aktivirani med delavci nočne izmene. Komite sklene, da ni potrebno aktivirati enote TO, ker oceni, da so sposobni zavarovati objekte z lastnimi silami. Ob enih ponoči se vrnejo kurirji, ki so odnesli pozive predsednikom komitejev za SLO in DS temeljnih organizacij, vodjem TOZD in načelnikom NZ v tozdih Gorenja. Preko svojih kurirjev mobilizirajo člane komitejev v tozdih in sekretariste osnovnih organizacij ZK! Ob drugi uri že imajo sestanke vsi komiteji za SLO in DS. Komiteji sprejmejo varnostne ukrepe in pričakujejo nadaljnja navodila koordinacijskega komiteja. Ob drugi uri vzpostavi koordinacijski komite zvezo s krajevno skupnostjo Staro Velenje. Ob četrti uri se se- stane štab civilne zaščite v popolni sestavi in sprejme ukrepe pripravljenosti splošnih in specializiranih enot CZ. Takoj zatem je nova izredna seja koordinacijskega komiteja. Obravnava trenutni položaj. Vsi komiteji so poslali poročilo o aktivnostih v tozdih. Ob šesti uri zavija sirena. Signal zračnega napada v mestu. Delavci tozda Servis in maloprodaja se hitro in varno umaknejo v zaklonišče. Sobota, ob osmi uri. Na pobudo koordinacijskega komiteja se sestanejo predsedniki komitejev za SLO in DS vseh tozdov velenjskega dela sozda Gorenje. Na seji ugotovijo stanje in kritično ocenijo dotok povratnih informacij iz TOZD. Dogovorijo se, da bo deloval enoten center zvez v delovni organizaciji Gorenje TGO. Nadalje ugotovijo, da na delo ni prišlo V akciji NNNP '81 smo sodelovali vsi delavci Gorenja. S svojo aktivnostjo in odnosom do obrambnih priprav smo znova dokazali, da odločno stopamo po Titovi poti! Sposobni smo v tozdih in delovnih skupnostih braniti in preprečevati sovražnikove namene in sleherne aktivnosti, ki nasprotujejo našim somouprav-nim in socialističnim načelom! Kadrovsko in organizacijsko smo dobro pripravljeni, pa tudi naša materialna osnova je takšna, da bomo danes, jutri in vedno branili tisto, kar smo pridobili v herojski NOB in revoluciji jugoslovanskih narodov in narodnosti! Branili bomo vse tisto, kar smo zgradili z delom naših rok, z našim odpovedovanjem za boljši jutri! okrog štiristo delavcev. Toda v proizvodnji teče delo normalno, zastojev ni in delavci delajo še z večjo vnemo! Tudi delo sodelavcev je opravljeno! V dopoldanskem času se sestanejo člani zveze komunistov na sestankih osnovnih organizacij ZK. Ob trinajsti uri pride novo sporočilo o mobilizaciji enot TO, ki varuje industrijske objekte delovne organizacije. Ob šestih popoldne znova sirena. Zračni napad. Porušen je Servis. Prve žrtve! Sodelujejo specializirane enote CZ, delavci zdravstvenega doma, poklicni gasilci Gorenja in mestna gasilska enota. Ko nastopi noč, je vse zatemnjeno. Znova vzpostavijo zvezo s krajevno skupnostjo Staro Velenje. V centru zvez in v komitejih so dežurni, pripravljeni so kurirji. V nedeljo zjutraj nov bombni napad. Delavci se varno umaknejo v zaklonišča. Proti opoldnevu se kacija končuje. Končuje z novimi spoznanji! PIONIRJI 0 AKCIJI VELENJE NNNP '81 Danes zjutraj ob šestih so zatulile sirene. Alarmi so naznanili napad na Velenje. Tedaj mi je bilo zelo strašno. Hitel sem v najbljižje zaklonišče. V hiši in pred hišo nimam dobrega zaklonišča. Edino v kleti je boljše kot drugje, ampak tudi najboljše ni. In zato sem vseeno odhitel v klet. Čez nekaj časa sem zvedel, da so to samo vaje. Tedaj sem se oddahnil. Žarko Mihelič, 5.d Ob šesti uri je tulila sirena. V naši hiši smo bili vsi na nogah. Oče je dobil poziv, naj se javi v glavnem štabu. Skril sem se v klet. Čez nekaj časa je pozvonil zvonec. Bilje kurir. Dal mi je pozive, ki sem jih moral razdeliti po naši ulici. Ko sem šel v šolo so bile po drevesih razobešene parole, z napisi: Bratstvo in enotnost, Hodimo po Titovi poti. . . Tako mi je minil dan NNNP. Roman Hudournik 5. d 23. maja 1981 so bile vse stavbe in šole zastražene. Imela sem občutek, daje vojna. V šoli so bili vsi prestrašeni, tudi jaz sem bila. Sirene so tulile, strah meje bilo. Na koncu so nam povedali, da so to samo vaje. Bila sem tako vesela. Nikoli si ne bi želela vojne. Mirsada Golač Splošni cilj obrambe Jugoslavije je uničenje sovražnika; splošna ideja pa je udeležba vseh v vojni z namenom, da bi bila zmaga dosežena čimprej in s čim manjšimi izgubami. Da bi se to uresničilo, je nujno, da vsak jugoslovanski državljan ne glede na to, kje ga doleti agresija, oziroma, kje bi bil med obrambo, ravna temu ustrezno in častno izpolnjuje svojo rodoljubno dolžnost. To potrebo izraža tudi dobro znano načelo v Ustavi SFRJ, da je obramba dežela ne samo pravica, ampak tudi dolžnost državljanov, in to največja dolžnost. Strategija splošne ljudske obrambe omogoča vsakemu Jugoslovanu, da se proti osvajalcu bori z orožjem v roki ali kako drugače. Možnosti in oblik odpora pa ne manjka. Nikola Ljubičič INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421/1. Varnost in družbena samozaščita V času od 29. maja do 7. junija si bomo lahko v hali Golovec v Celju ogledali zvezno razstavo "Varnost in samozaščita", ki je doslej obšla že domala vse naše republike in pokrajine in jo je tako lahko videlo že več kot 2.000.000 ljudi. Razstava, njen namen je seznaniti nas z aktualnimi varnostnimi vprašanji naše družbe in spodbuditi samozaščito osveščenost ter varnostno kulturo, je v Sloveniji posvečena tudi 40—obletnici ustanovitve Varnostne obveščevalne službe. Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda. Vsebinsko je zasnovana tako, da prikazuje zgodovinski razvoj organov za notranje zadeve v vseh republikah in pokrajinah in ključna varnostna vprašanja posameznih obdobij pri nas, od narodnoosvobodilne borbe, informbiroja in aktivnosti skrajne politične emigracije do akcij tujih obveščevalnih služb. Obravnava pa tudi probleme s področja zatiranja kriminalitete, požarne in prometne varnosti ter proces podru-žabljanja varnosti in družbene samozaščite. Torej je zanimiva prav za vse, zlasti pa za mlade, ki so jim dogajanja iz naše preteklosti in polpreteklosti znana le iz skopih, včasih tudi nezanimivih predavanj o naši zgodovini. Razstava zajema tako širok spekter dejavnosti organov za notranje zadeve in vprašanj, s katerimi se srečujejo pri uresničevanju naše varnosti, in je tudi strokovno vodena. Pokroviteljstvo nad to razstavo je prevzel Pokrajinski komite za SLO in družbeno samozaščito in ji tako dal še širši po pomen. Prav gotovo se bo v dneh, ko bo razstava trajala, v hali Golovec zvrstilo veliko ljudi iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij in prav zaradi zanimanja, ki zanjo vlada, bomo o njej še pisali. Povemo naj le še to, da je razstava v Sloveniji dopolnjena s prikazom delovanja Narodne zaščite v narodnoosvobodilni borbi ter na tak način, skozi njeno zgodovinsko vlogo, uveljavlja sedanji pomen Narodne zaščite. Razstava bo torej koristila vsem, ne le v smislu varnostnega in samozaščitnega osveščanja, ampak tudi v strokovnem smislu. Prav vsi se lahko namreč iz nje veliko naučimo in izvemo, ne le o naši preteklosti, ampak črpamo tudi znanje za naše ravnanje v slehernem trenutku, ki zahteva budnost in samozaščitno osveščenost Po prazničnih dneh nas je globoko pretresla vest, da se je ponesrečil naš mojster — specialist Ivan Goršek. Upali smo, da bo njegova močna narava premagala posledice nesreče. Vendar, 6. maja, ob pričetku delovnega dne smo izvedeli, da našega Ivana ne bo nikdar več med nas. Ivan Goršek je bil v Gorenju zaposlen trinajst let in ves ta čas je delal v emajlirnici. Ob delu si je nabiral znanje in izkušnje, emajlirec je bil po duši in telesu. Bil je pečar, mojster, mojster specialist. Veliko drobnih izboljšav, fines je uvedel v emajlirnici, samo da bi delovni proces tekel lažje in kvalitetnejše. Bil je dober delavec, komunist, celo generacijo delavcev je učil veščin emajliranja. Bil jim je prijatelj, svetovalec in vzornik. S svojim mirnim, preudarnim nastopom je vlival zaupanje in nobena naloga mu ni bila pretežka ali prezahtevna, da je ne bi dobro opravil. Ni bil le dober delavec, ampak se je vključeval tudi v družbenopolitično delo. Bil je predsednik delavskega sveta tozda Kuhalni aparati, predsednik samoupravne delavske kontrole tozda in član samoupravnih delavskih kontrol delovne organizacije in sozda Gorenje. Kakor vse druge zadolžitve, je tudi te opravljal vestno in odgovorno. Ustvaril si je srečen dom in družino. Z ženo Roziko in hčerkama, Lidijo in Simono, je preživljal ves svoj prosti čas. Bil je ljubeč mož in oče, ponosen na svoji hčeri. V svoj najljubši šport in smučanje je uvedel tudi hčerki in veliko zimskih dni so preživeli srečni na sneženih poljanah. Dragi Ivan, izguba, ki jo je povzročila tvoja smrt, je težka za naš kolektiv in še težja za tvoje drage. Zahvaljujemo si ti za tvoje požrtvovalno delo emajlirca, za prijateljstvo, ki si ga nesebično razdajal nam, tvojim sodelavcem. Ostal nam boš v trajnem spominu, dragi Ivan! Sodelavci iz tozda Kuhalni aparati Pionirska olimpiada PRVA PIONIRSKA OLIMPIADA NADVSE USPELA ! Velenje, 25. maja 1981 — ŠTIRI TISOČ P IONI RJE V OB DNEVU MLADOSTI NA STADIONU OB JEZERU ! S TEKMOVANJI V ATLETIKI POSVETILI PRAZNIK MLADOSTI -ZMAGALI UČENCI OSNOVNE ŠOLE "ANTON AŠKERC". Štiri tisoč udeležencev je na najlepši način proslavilo Dan mladosti. Učenci osnovnih šol velenjske občine so se srečali na prvi "pionirski olimpiadi". Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je skrbno pripravila to prireditev, ko jo je spremljala olimpijska misel — pomembno je sodelovati, ne zmagati. Številni tekmovalci so prikorakali ob glasbi in pesmi na stadion, predstavniki vseh pionirskih odredov so nosili zastavo z osmimi krogi, kolikor šol je v občini, pionirke so nosile cvetje, ki so ga po otvoritvi prvih pionirskih olimpijskih iger v Velenju položile pred spomenik maršalu Titu na Titovem trgu v Velenju. E i , ' ® ti %; o.« si« iPi Slovesno je prisegel pred olimpijsko zastavo pionir Boris Laubič, v imenu atletskih sodnikov Velenja Vera Zupančič. Igre so se pričele kmalu za tem, ko je množica predšolskih otrok na zelenem igrišču s telesi izpisala najdražje ime - TITO I Tekmovanja v atletskih disciplinah so se pričela — in videli smo vnete tekmovalce ce, ki so zares prikazali, kaj zmorejo, kako so pripravljeni! S tribun pa so jih spodbujali sošolci! Po vsaki končani disciplini so mladim tekmovalcem podelili odličja — prva olimpijska odličja ! Osem šol, osem pripadnikov pionirskih odredov I In zmagovalci — številni I Tisti, ki so skočili najvišje, najdlje, tekli najhitreje, bili najspretnejši I Pa vendar — vsi so sodelovali in vsi zmagali! Mladost zmaguje vedno in povsod I NIC NAS NE SME PRESENETITI Graditev sistema splošne ljudske obrambe je neposredno vtkana v vse celice naše družbe in je postala skrb, pravica in obveznost vsakega delovnega človeka, Jugoslavija pa nezavzetna trdnjava za vsakega agresorja. TITO Naš sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite gradimo kot sestavni del družbenega sistema socialističnega samoupravljanja. Njegov temelj so razredni interesi delavskega razreda in socialistični samoupravni družbeni odnosi. TITO V BOJ ZA SVOBODO Ko sem se zjutraj zbudila sem vsa vztrepetala, ko sem slišala streljanje. Videla sem, da tuji vojaki napadajo našo lepo domovino. Mislila sem si: „da bom mogla nekaj ukreniti.” Hitro sem se skrila za veliko težko omaro. Slišala sem zavijanje sirene, zavijanje rešilnih avtomobilov in gasilcev. Za trenutek sem zapustila hišo in šla ven. Ko sem prišla ven sem na zidu opazila črno roko. Vedela sem, da nam preži smrt. Šla sem spet v hišo in sem videla, da nikjer ni niti matere niti očeta. Zbudila sem se iz teh težkih sanj. Durakovič Sevala, Živic Andreja