Lefo VII, šiev. 79, Celje, četrten 23* lull ja 1925. Foštnina plačana y gotovini* ^. ^s^v / ^^^^^^L ^^h ^^m ^^^^^ft ^^^^V^^ ^^^^^^^ ^B^^^^^B ^HE^^R ^H^^ l!./!-- ^^ ^^B ^^h ^^M ^^V^^B ^^B ^^B ^^B ^^B ^^H. .^^m ^^v^^B ^Bfl^B ^^^B^H ^^^^^^^h^^^r ^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^Ä l^^^^^^^^^^r ^B^Sf^r^^^SF ^^^B^^^^^bHHf ^^^^^^^^^^^R^^A Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, za inozemslvo 2-^0 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju pcpu?t. v torek. Leiri ?,li ftn sotooto. WrednlSlvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 UpretvnlBtVO : Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem čck. zavodu St. 10,666. Iz življenja nasih zasiižnjenih bratov na Koroškem. (Dalje.) Nova cone živijenskim potrebščinam v Celju in celjskem »rezu. (R A Z G L Ä S.) Ta okrožnica kaže najbolje, k a k šn i so o d n o š a j i medHeimstdien- stom in avstrijskimi d ržavnimi oblastmi in pod kakšnim dvojüini pritiskom se uahaja društveno življcnje in kulturno dcl^vsnje. Misiimo, da ni potrebno še označiti trditcv o prisot- nosti SHS državljanov na takih se- stankih kot zavcstno in prozorno laž, ki naj bi vsaj forrrmlno opravičila skupne šikane Heimatdisnsta in avstrijskih ob- lasti. Če se pa Slovenccm kljub vsem poprej onienjcriim tcžkočam posreči prirediicv kakcga sestanka — treba si jc prcdočiii, da grc skoraj vcdno za sestanke prosvctnih društev — potcm stopa v akcijo Heimatschutz, ki pred- stavlja oboroženo si!o Hcimntdicnsta in ki rszganja te sestanke s silo, prcd očmi oblasti, ki bi jih morate ščititi. Razbijanje zborovanj se vrši na- vadno tako, da se odpošijc v občino, v kateri sc ima vršili zborovanjc, za ta dan 100 do 200 orgauiziranili in uniformiranih članov Heimatschntza, ki zasedejo prcd začetkom zborovanja vsa mesta v dvorani. Ti ljudje so vedno oboroženi, često pijani, a nji- hova »intervencija« končuje vcdno z žaliivkami in pretcpaujem, kateremu se morajo nezaščiteni in ncoboro;:cni SlovGnci vedno ukloniti. Tako so se razbijala slov>.u^ria zborovanja in sestanki takoj po plc- biscitu. Niti cdca slovenski scstanck, pa naj je bil kakršnckoli vrste, se ni mogel vršiti brcz iucidentn. Nemškc tolpc niso dovoljevalc niti povscm ne- političnih diletantskih prcdstav, teinveč so jih razganjale s silo. Pri neki takšni priliki je bil ranjen tudi sam slovenski posiance g. Poljanec. Toda še strašnejše je, da te nie- todß avstrijskc manjšinskc zaščitc niti do danes niso prenehale. VGrebinjskem Kloštru je slovensko prosvetno društvo leta 1923. dvakrat skušalo prirediti svoj sestanek. Nad 200 članov Heimatschutza je vsako- krat prcprecilo sestanek. Od tega časa ne sme in nc more niti eno prosvetno ali gospodarsko društvo severno Drave inicti svojega scslanka ali pokazati kakršnegakoli življenjskcga znaka. Od štirih prosvetnih društev in petih posojilnic, ki obstoje v predelu severno Drave, de- luje edino posojilnicavVeli- Maksim Gorkij: Prijatelja h mladih let, (Dalje.) Jotnik je obstal, stisnil zobe s tako silo, da so Itfnice izstopile v koniča- sttm kotu in siva bodljikasta brada so je naježila. Meril je Jefinia od nog do glave s srdiliin in nemirnim po- gtedom. Jefini ni op^zil 1o mimike in je nndaljeval pot z velikimi koraki. Obraz zgovornega čuvaja je zasenčil iziaz raztrosfiiiega razniišljanja. Po- gledal je kviškn, odkorler je priliajalo žvrgolenje skrjanckov, zv'izgaje nied zohnii jih je oponašal in tofkel s pali- co takt. Blizala sta se gozdnemu robu. Gozd je stal liki zidu nemo, nobedon glas ni pozdravil popotnikov. Solnco je zahajalo in njegovi poševni žarki so oblaciH vrhove dreves v skrlat in zlato. Drevcsa so izpuhtevala prijetno dišečo mokroto. Mračen in resen molk je povzrocal tesnoben ol)čntek. kovcu.vsa o s t a 1 a d r u § t v a o fa- st o j c s a m o p o im en u. Novcmbra 1. 1924. jc bil razbit politični sestanek v Srnarjeti v Rožu; razbili so ga Nemci, ki so prišli na avtomobilih iz soscdnjih krajev. V februarju 1. 1925., torej nekaj dni pred govororn g. kancelarja Rameka ~- je bil razguan slovenski sesianek v Kanonenhofu itd. Tako torej izgleda avstrijska svo- boda zborovanja in govoral Potem ko so z gaženjem vseh oscbnih svo- boščin in vseh priburjenih pravic pre- gnali iz dežele slovcnske učitclje iri duhovnike in tako obglavili 90000 ko- roških Slovcncev, potem ko so z grožnjami in represalijami vsake vrste fizično onemogočili delovnnje sloven- skill društev, javljajo sveta s cinizmom, kijc vreden lujbsburških tradicij, da je na Koroškem 80 slovenskih dru- štev in da niso avstrijske oblasti niti enega razpustile. Pa to avstrijskim oblastim niti ni potrebno. Z mc- rami, ki smo jih poprej na kratko navedli, üo večitio slovensk.h društev onemocjočili in paralizirali, tako da obstoje sedaj sarno po imenu in ve- getirajo v send avstrijskc laži - za- konitosti in navidezne p/avienosti. , jy?-t. g. avstrijs.ki '"^nef'^r !ah!;» trdi, da oblasti na Koroškem niso iikiuile niti enega slovenskega društva, in da so bile oblasti v kraijeviniSMS prisitjeiiG storiti to nckhn ncniškim društvom. Ali ei. kancelar je pozabil, pryic, da je bil:? ta ukinitev samo za- časna, in drugič, da so obhisti SHS storile to zato, ker je omenjeno nem- ško društvo prekoracüo meje odreje- nega mu delokroga, inedtem ko so slovenska društva na Koroškem v »srečnem« položaju, da tega ne morejo storiti, ker ona poveäni .niti tümajo kakega deiokroga, a kolikor ga imajo, mu je teror nemških šovinističnih or- ganizacij začrtal ozke meje, ki se ne prekoračuje. Da, g. kancelar ima prav: v dru- štvenem življenju koroških Slovencev vlada mir. Ali to je mrtvaški mir po- kopališča, ki ga stražijo oborožcni člani Heimatdicnsta. (Dalje prih.) Curlslca borza v sredo 22. julija. Bsograd: 9*05 v Po zasliš.anju izvedencev se ob- j" javlja, da sc smätrajo od danes naprej .\ za prodajo nastopnih življenjskih po- ;' trebščio v mestu Celju sledeče cene j kot dopustne: * 1. Meso: f 1. Za 1 kg mesa volov in telic: ! a) za sprednje dele . . do Din 16'— b) za zadnie dele . . . ;.;» » 18'— Pri kvalitetnih komadih (pljučna pečenka in Rostbeaf) sc smc pri 1 kg pribiti maksimalno D 3'50. 2. Za 1 kg kravjega mesa in mesa . bikov: a) za sprednje dele . . do Din 12*— b) za zadnje dele . . . * » 14'— 3 Za 1 kg teleqcga rnesa: a) za sprednje dele . . do Din 16'— b) za zadnje deie ...» » 18'— Pri kvalitetnih komadih se sme * pribiti pri 1 kg maksimalno Din 3 50. Običajna privaga sme znašati ma- ksimalno 10%. Ccna govejih vampov in pljuč ne sine piesec;atä polovicc za meso do- ločene cenc. Prodaja mesa po višjih kot na- /edenih c^nah se bo sni^tmbi K-n, na- viianje ceil. Vsak rnesar mora iv,:eii na v.anem mCSiU OZJiilcene Cciiu iiiCia iakv>, vi.i jih vsakdo lahko vidi. Niijno se svnri pred označbo ali pa prodajo mesa slabše kvnlitete kot mesa boljše kvalitete. (Tako n. pr. ozna- čbo ali prodajo mesa krav kot vo- lovskega mesa itd.). 2. Kruh. 1. Za 1 kg belega kruha . . Din T — 2. Za 1 kg cmega kruha . . » 6'— 3. Za male zernlje, ki morajo tehtati 51/2 do 6 dkg, se določi ccna......» 050 4. Za velike žemlje, ki morajo tehtati 11 do 12 dkg, se določi cena......» 1*— Vsak pek mora imeti na vidnem mestu označene cene kruha tako, da jih vsakdo lahko vidi. 3. Mleko. 1. Za rnleko, ki se prodaja na trqu, se določi cena za 1 liter po.......Din 2*50 2. Za mleko, ki se prodaja v trgovinah, se določi cena za 1 liter po.....» 3'— Tržni nadzcrniki in policijski or- gani imajo nalog ovaditi vsakogar drž. pravdništvu, ki bi prodajal v pri- čujočem razglasu navedene življenske potrebščinc po višjih kot po zgoraj določenih cenah, ali pa bi na drug nnčin izigraval intencije zakona o po- bijanju draginje in brezvestne špeku- lacije z due 30. XII. 1921 Ur. 1. si 6 iz 1. 1922. Opozarja se, da cit. zakon predvideva kazni do 3 mesecev in de- narne globe (torej oboje obenem) do Din 10.000"— (desettisoč dinarjev). Oscbc, ki bi bile radi zgoraj na- vedenih prcstopkov ponovno kazno- vane, se bodo ovadile tudi obrtni oblasti s prcdlogorn, da sc jim prepovc na~ daljno izvrševauje obrti. Občinstvo sc v lastnein interesu opozarja, da vsak prestopek pričujočih odredb nemudoma prijavi ali trž. nad- zorniku za mesto Cclje ali policijskemu oddelku, ali pa drž. pravdništvu. Pri ovadbah, ki se tičejo mesa odnosno kruha, sc je po rnožnosti izkazati s kosom mesa oziroma kruha, radi ka- terega se prodajalca ovaja, ker je sicer uspešno zasledovanjc krivca zelo etc- žkočeno, če žc ne izključcno. Mestni magistral celjski, dne 20. Vll. 1925. Srezko poj^iavarstvo v Celju je izdalo dne 21. t. m. sličen razglas, s katcrim se urejajo cene omenjenih živ- ljenjskih potrebščin za občino Celje- Okolico enako kakor za mesto Celje, za vse ostale občine celjskega sreza pa sc določajo za meso sledeče cene: 1. Za 1 kg mesa volov in telic: a) za sprednje dele . . do Din 15"— b) za zadnje dele . . . » » 17'— Pri kvalitetnih komadih (pljučna pečenka in Rostbeaf) se sme pri 1 kg pribiti maksimalno Din 3"20. 2. Za 1 kg kravjega mesa )n mesa bikov: a) za sprednje dele . . do Din 1V— b) za zadnje dele ...» » 13'— 3. Za 1 kg teleqega mesa: a) za sprednje dele . . do Din 15'— b) za zadnje dele ...» » 17'— Pri kvalitetnih komadih sc sme pribiti pri 1 kg maksimalno Din 3.20. Cene kruha so za vse občine celj- skega sreza določene enako kakor za mesto Celje, cene mleka pa v tern raz- glasu niso fiksirane. Ako Ježi gozd pred očmi — temen in nepremičen, ako je zavit v skriv- r.osten molk, kakor bi vsako drevo prishiKkovalo, se li zdi, kakor bi. bil impornjcn eel gozd z življenjtMii, ki za- držuje samo za trenutek sapo, se ti dozdeva, dn stopi vsak trenutek iz go- zda nekaj orjaškoga in človešktnnu razuinu nepojmljivega, da bo zaeelo z niogočnim glasom govoriti o volikih skrivnostih narave. { Ko .sta Jefim in njegov tovariš j dospela do gozda, sta sklenila nekoli- ko počivati. Vsedla sta se v travo po- leg širokega hrastovega parobkn. Jet- nik jo vzol poeasi nahrblnik s lij'bta in vprasal raynodnsno cuivaja: ITočeš kruha?« .Co mi daš, vzamem!« je rekel Jefim smehljaje. In začela sta lomiti kruh. — Jefim je jedel počasi in pri lein ueprestano zdihoval, gledajo levo mi polje, toyar.is pa se je popolnoni« za.lopil v proees nasicenja, jedel je hi- tro, j^lasno cniokal ter moril krnhovo skorjo'z ormi. Polja so postnjnln tom- nejša, žito je izgubilo zlati kolorit in postai'o jo rožno rumeno, od jugovz- hocla so vstajali kocujasti oblaki, ki so metal i svoje sence na polja — in pol- zeli proti gozdu, kjer sta sedeli dve tenini eloveški poslavi. Tudi drevesa so nietala svoje sence na zemljo in sence so rodilt1 v obeli tnrobno občutke. Bog bodi zahvaljen!« je vzkliknil -Ic-lini, zbiral kruhove drobtinice po •s>ojeni narocju in jih lizal z roke. »Ljubi. Bog naju je nasitil*, nihre naju iii videl in eetudi, ni nikogar žalilo! I'j'ijatelj! Ali posediva tukaj eno uri- eo/ Prideva se dovolj zgodaj na števil- ko ,Vanio'.« Prijatelj je prikimal. »Torej prost or je lep, spominjam «o so dobro rtanj, na tevo je stala go- sposka h.iša rod hine Tuckov . . .« 'Kje?« je vprašal hitro jetnik, obrnivši se proti smeri, v kateri je po- kazal Jefim. »Tarn za odraslekom. Vse to je l)i- lo njihovo. Bogati so bili, toda ko je l)ii'o nevdljnisivo odpr ivUcno so so spremonili časi. Tudi jaz sein jim slu- žil — kakor vsi tu okoli. Velika druži- na je bila. Polkovnik — Aleksander Nikitie Tučkov — otroci — štirje si- novi — kam so prisli? Kakor bi jih bil veter razgnal', kakor jesensko listje —. Le eden — Ivan Aleksandrovič je so tu — k teinu te ravno peljem; to je nas dezelni svetnik — (udi. on je že star —« Jetnik se je sinejal. Sniejal sv je zaniol'klo — tako čudno —. Prsa in te- lo so se nui premikala, obraz pa je ostal nepi-emiceu, h mod zobmi so se oglaisali zamolkli, skoraj lajajoci gla- sovi . . . Jefim se je plašno priinaknil, siisnil krepkejse paKco in vprašal: »Kaj li i<1? Tmas-li napado — kako?« »Nie ni hudega — to preide«, je dejal jetnik v raztvganih glnsovih »pripoveduj le naprej —« »Da —'torej (aka je stvar — pre- je je bila Tnčkova grajščina, sedaj jc ni vee, Eni so pomrli, drugi so se iz- priilili — nobeden petefin ne zakikiri- k;i. ver /a. niitn? 71;i
  • ki bi moral služiti dobrobiti delavstva, ter se je sklenilo, da sc spravi to vprašanje na dnevni red prihodnje seje oblastnega načeistva ter da se ukre- nejo energični koraki za odpravo kri- vic, ki so gode v tern zavodu delav- stvu. Razpravljalo se je tudi o stran- kini politični šoli ter se je izrekla želja, naj bi se iste vršile raje vpozimskem času. Govorilo se je daljc tudi o raz- Širjenju časopisja v srezu in se jc predsedstvu naročilo, da ukrene vse potrebno v smislu izraženih žcl kra- jevne organizacijs Studenci. — Kot delegat v oblastno načelsivo je bil izvoljen dr. Jože Pučnik iz Siov. Bis- trice. Tako je srezki odbor organiza- torično konstituiran ter se bo lahko pcsvetil uspešnemu dclu na gospo- darskem in političnem polju. Z veseljem se je vzela na znanje ustanovitev Zv2zq kulturnih društev za mariborsko oblast ter bo srezka organizacija tudi s svoje strani pripomogla, da se po- globi kulturno delo med narodom. ZAGREBŠKA B0RZA. v sredo, dne 22. julija, Berlin: 1351 -1366 Dunaj: 7-975—8095 Milan: 20890-21190 London: 27620—279 20 New-York: 5670-57'50 Pariz: 2675—2 725 Praga: l'679O—17030 Curih: 11 05—111 1 Profti oidiju, peronospori itd. so preizkušena sredstva: SALOJDINy SULIKOLf HI PER MAN GAN. Proti ikodljivcem na hsneijii, vrtnicah i.ft. d.: TOBAČNI IZVLEČEK pomešan z Magawim milom, Mrčesu na sadnem d^evju: LOSOL katranov preparat, istoveten bliaukj jn nadomestek za Arborin. Z navodili vred se dobi pri SANITAS, drogerija, Celje. Kino« Kino Gaberje. V sredo 22. in 23. julija zaprto. — Od petka dalje Har/y Pi el. Mestni kino. Sreda 22. in četr- tek 23. julija: »Hotel Potemkin« ali »Poslednja ura.« Cudna zgodba v 5 dej., spisal Ernest Vajda. V glavnih vlogah jean Angelo in Vilma Benkij. Za mladino ni dovoljeno. mlajsi — Viktor mu jo bilo iaio — Vi- li. Njegov tovariš sem bil — ko je bilo nevoljnistvo odpravljeno, sva bila šti- rinajst let stara. To je bil mladonic, Bog mu bodi milostljiv! Praveati vih- rač! Celi dan je skakal in letal okoli . . . kje je pač sedaj? Ali še živi, ali je žc mrtev?« »Kaj pa je imel dobrega?« je vprašaf tiho Jefimov tovariš. »Vse!« je zaklicalJefim. »>Njegova lepota, njegovo dobro sree — oj, naj- boljši človek, takrat bi naju moral vi- deti .... jej, jej, jej! Kaj sva se vse igrala, kako veselo je bilo najino živ- ljenje! Često mi je zaklical: ,Jefim! Pojdiva na lov!' Imol je pnško, oče mu .jo jc podaril za rojstni dan — zame je izmakni-1 drugo. Potem sra sla v gozd za on, dva, tri dni! Ko sva se vrnila domov, je bil on ozmerjan, jaz tepen. In glej — drug! dan zopet: ,Jefim, pejdiva gobo brat!' Koliko sva nato- vila ptičev — na tisooe! Gob sva na- brala na stoto! On jc lovil motulje in hrošče, jib. natikal v škatlah na imci- ke — zanimivo je bilo! Tudi brati me je učil — ,Jefim', je rekef, ,jaz te bom učil! Začniva!' In začel je —,reci »a«' — jaz sem zarjul a-a-a! Bilo je smeš- noi Spočetku soin dolal za šalo — če- mii Ireba kmotu čitati in pisati! On pa mi je prigovarjal: ,zato si bil oproščen nevol*|ništva, da se kaj naučiš — če znaš čitati, boš spoznal življenje in in lahko iskal resnice!' Otrok pač spiejme vse, kar sliši odraslega in br- bra za njim, saj je itak vse gola ne- nmnost — sreo je glavno — sree ze pokaže pot do rosnico — ono se spo- zna. Na ta način me je učil in se je tako zavzel za stvar, da me ni pustit niti trenulka prostega. Ponižno sem ga poprosil: prosim, sem dejal. ne mo- rom zmagovat'u prevoč je zame! Kako se je zadrl name! ,Z očetovim konj- skim bičem te pretepem — u5iti se mo- raš!' Moral sem, učil sem se — enkrat sem mu ušel — skocil sem kvišku in izginil!* (Dalje prih.) Dnevne vesti. Prvi blagcslov novega režima. Se ni bila konstituirana nova vlada, pa se je v ministrstvu agrarne reforme že pojavil dull reakcije, in prvi so morali občutiti ta duh naši kmetje- živinoreici v gornjegrajskem okraju, ki so — združeni v pašniške zodruge — bili dokjo časa boj za svoje pašne pravice na škofovih planinah, V srnisla navodil minisirstva za agrarno refonno je agrarni urad v Mariboru dne 25. Jan. t. 1. izda! odlok, v smislu katerega so se planinski pašniki imeli oddvojiti od škofovega velcposestva in izročiti v porabo pašniškim zadrugam v Gor- njemgradu, Lučah, Ljubnem in Solčavi. Uporaba teh planinskih pasnikov je življenskcga pomena za živinorcjo v tern okraju in radi tega naravno tudi ogromncga pomena za narodno go- spodarstvo sploh. V smislu odlokov ministrstva in agrarnega urada so se tudi že pričela razmerjevalna dcla in sicer na stroške zadrug, katere so te stroške v znatnem iznosu 70000 Din radevolje prevzele. Mcrjenje, ki se je pričelo začetkom tega meseca, je bilo že v pclnem tcku. Dne 17. t. m. pa je moral agrarni urad na brzojavni poziv • ministrstva ustaviti do nadaljne odredbc vsako delo na škofovih pla- ninah. Jasno je, da so imeli prste vines razni škofovi prijatelji, ki jih ima tudi v radikalnih vrsiah (saj jc znau mari- borski radikal v revanžo za odstop lova celo njegov pravni zastopnik!), ki so izrabili položaj in ga izkoristili v korist škofa proti koristi ljudstva. Smo radovedni, kaj bo ukrenil v stvari novi agrarni minister g. Pavle Radic, ki ima s svojim stricem Stipico vred vedno polna üsta o seljačkem narodu. In če bo res končno tudi pri g. Pavlu Radiču zmagal škof prou našemu ljud- stvu, kdo bo povrnil pašniškim zadru- gam stroške merjenja skozi lzl dni? N?.š novj zlat! denar. Z ozirom na to, da je dinar stabiliziran, razmo- triva finančno ministrstvo vprašanje o uvedbi zlatega denarja. Po izjavi fi- nančnega ministra se prekuje velik del avstrijskih zlatnikov in kron, ki sg nahajajo v naSi drr'aviii blagaini. Prc- kovanje teh zlatnikov se izvrši še te- kom tega leta v Franciji. Začasno se prekuje okoli milijon zlatnikov v nove zlatnike s sliko kralja Aleksandra. Ti zlatniki bodo predstavljali vrednost okoli 200 milijonov dinarjev. Mednarodni profesorskl kongres. V Beogradu se vrši v dneh 25. do 29. avgusta mednarodni kongres srednje- šolskih profesorjev. Na sestanku dele- gatov srednješoiskih profssorjev v Parizujebil določen program kongresa. Svečana otvoritev kongresa je 26. avgusia ob 10. dopoldtie'v prisotnosti vsch delegatov, zasropnikov civilnih in vojaških oblasli kraljevine SHS in diplomatskega zbora. Kongres seotvori v svečani dvorani beograjske univerze. Kongresa sc udeleži na 100 delegatov iz Franciie, Anglije, Belgije, Češkoslo- vaške in Poljske. lzena^enje železnlške službe. Pro- metiii minister je podpisal pravilnik o vršeniu žclezniške službe za vso dr- žavo. S tern pravilnikom, ki stopi v vcljavo dne'l. avgusta, je izenačena prometna služba v Jugoslavs. Obrtna razstava v Ljutomeru Priprave za to razstavo, ki se vrši od 9. do 16. avgusta, so v polnem teku. Prijavilo se je toliko obrtnikov, da bodo vsi prostori meščanske sole zasedeni. Polovična vožnja je zasigurana. Dne 15. in 16. avgusta je tudi petdesetlet- nica »Kola jahača in vozača^ z dirko. Na vcčer 16. avgusta vozi poseben vlak do Pragerskega. Kdor si hoče ogledati Liutomcr in njegove slavne gorice, posetiti obrtno razstavo in s tern podpreti obrtništvo, kdor hoče končno prisostvovati tudi znanim konj- skim dirkam, naj ne zamudi te ugodne prilike. »Rogaška Slatina«. Zdraviliški vestnik in imenik gostov. Stev. 7. je ravnokar izšla in ima sledeco vsebino; Vidoydanske misli. (Svršetak). — Dr. Ivo Šorli: Platonika. (Dalje). — Imenik gostov drž. zdravilišča Rog. Slatina (do 11. julija 2668 gostov). — Miloš Verk: Crtice iz zgodovinc Donačke gore. — Dnevne novice. IVANA CANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemxi Sloveneu. Na~j ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Gelje. Celjske novice. Seja celjskega obünskega sveta, ki bi se bila imela vršiti v pondeljek, dne 20. t. m., je morala vslcd nesklep- čnosti odpasti, ker je bilo od 33 ob- činskih odbornikov prisotnih samo 18. Po 2urnem čakanju je (j. župan v pri- vatnern pomenku z obč. odborniki v sejni dvorani naznanil, da bo še te- meljito preštudiral vprašanje, ali bi kazalo sklicati ta teden ponovno sejo. Kakor smo informirani, se ta seja ne bo sklicala, ker radi odsotnosti neka- terih obč. odbornikov ni pričakovati sklepčnosti. Prihodnja scja obč. svcla se bo vrsila po poteku počitniške dobe koncem avgusta ali začetkom sep- tembra. Iz demokralske stranke. Rcdni sestanek krajevne organizacije demo- kratske stranke za celjsko okolico se vrši, kakor smo že javili, v četrtek, dnß 23. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Lrskovška (Zöchling) v Gabcrju. Muzejsko društvo v Cel}u je pod vesčim vodstvom g. profesorja Orožna začelo živahno delovati G. profesor je zopet nanovo uredil celoten muzej. Delo je uspelo že tako daleč, da se muzej kma- lu otvori. Beležimo to z zadoščenjem, saj so zbirke muzeja izredne vrednosti za naše mesto in njega preteklost. Alestna občina je v polnem razumevanju svoje dolžnosti finančno prispcvala k ure- ditvi lapidarija, kjer so potrebne še nekatere adaptacijc Razvalina Starecja gradu Celjanov je nujno potrebna po- pravil oziroma vzdrzevalnili del, siccr bo škoda vsak dan vcčja. Društvo je tozadevno vložilo prošnjo za državno subvencijo, teknča manjša popravila pa Proti odcbelosti Äe„^i i^r'^ i »Vilfanov ßaj« S^CikÜ0- j Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. I D. VILFAN, Zagreb, Ilica 204, A. č s mora izvršiti iz lastnih skrcmnih sred- stev Pričakovati jer da društvenemu strerniknju no odrečcjo podpore do - mači der.arni zavodi in gospodarski krogi, do kojih se društvo obrača za podporo' \i železnlS^e službe. Prcmeščeji je iz Celja v Ljubljatio šef prometne službe fllojzij Randl, izZidanega mosta v Celje pa šef promeine službe Alojzij Kavšek. Dva požara. V pondeljek, dne 20. t. m. okrog 18. ure je prihrumela nad Celje in okolico huda nevihta, ki je trajala dve uri. Strela je udarila v nekaj poslopij, vendar v mestu ni po- vzročila škode. Pač pa je v Lopati pri Celju zažgala kozolcc posestnika Änt. Žolnirja. Ügenj se je hitro razširil in kljub silnemu dežju ter pomoči gasilcev iz sosednih vasi in Celja upepelil ves kozoiec, v katercm je bilo shranjeno žito, seno, vozovi in poljsko orodjc. Škode je okoli 60.000 Din, zavarovai- niaa pa znaša 3000 Din. Neurje na poljih ni napravilo večje škode. — V torek okrog 7. ure zvečer je pričelo goreti blizu Laškcga. Dvema posest- nikorna so kljub neumornemu gašenju zgorela skoro vsa poslopja. Uqotovilo se je, da je zanctil požar v teku pol- drugc ure 29 Ictni Miha Zorko iz Rifcn- gozda pri Marija Grade», ki so ga v usodnem Casu videli v bližini omenje- nih poslopij. Orožništvu se doslcj še ni posrečiio prijeti požigalca. P^letje. Vroči dnevi so privabili v Celje precej tujcev, ki se divijo le- poti mesta in okolice. Vendar pa se opaža da dotok letoviščarjev ni toliki kakor je bil prejstija leta Vzrok lež, pač v tern, da Celju manjkajo raznc udobnosti in zabavc, ki jih v poletncm času nudijo letovišča. V tujsko-pro- mctnem oziru bo treba še mnogo, rnnogo dela in razumevanja med do- Siev. 79 »NOVA BOBA« Sti-an 3 ¦mačim prebivalstvom, da bo dobilo Cclje oni sieves, ki mu po vscj pra- vici gre. Savinjske kopeU, ki so znane tudi izven mej naše domovinc, inrgole den za rlnem domačinov in tujcev, ki iščejo okrepčila in razvedrila v biacjo- dejnih vajovih. V dogledncm časif pa bo treba tnisliti na preureditev ozir. povečanje mestnega kopališča, ki je za Celje vsekakor premajhno. »Savinja«, tovarna testenin v Ceiju, je zopet zacela polno obrato- vati. Pričakovati je bilo, da se pod sprctnim vodstvom zopet zasigura njen razvoj, ker si vsak uvideven človek želi procvita in napredka industrije v našem mestu. Poslovanje, ki ga je sedaj prevzel sam lasinik g. j. Kudis, sc priporoča vscstransko. V tovarni »Savinja* se izdclujejo prvovrstnc ma- karonc in testenine vseh vrst in naj- boljše kakovosli ter po okusu, hran ljivosti in ličnosti prekašajo vse druge vrste, kar dajemo v vednost cenjenim strankam in trgovcem. 667 2—1 V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapefriika gosp. Silbcrsteina. Gfedaliftöe. „Zenitev." V soboto, dne 18. t. m. nam je uprizoril v mestnern gledališču »Klub napr. slov. akademikov« s člani Drarna- tičnega društva to velezabavno rusko komedijo z nepričakovanim uspehom. Predstava v brezhibno zasedbo je iz- zvala med publiko veliko smeha, kar je dokaz nepobitnega uspeha, na ka- tercm klubu čestitamo. Zasluge za to si je v prvi vrsti pridobil član kr. nar. gledališča v Ljub- ljani, g. Milan Košič, ki se nam je predstavil kot zelo dober režiser. — Režija je eksaktno izpopolnila vse tehnične strani, ustvarila okusno sce- nerijo in poslavila vse igralce do zadnjega na svoje mesto. Režiser je postavil igro na oder z največjim razumevanjem in osvežil na več me- stih z živahnirn temporn dostojno ser- viranje komizma, ki postane lahko karikatura, če ni pojmovanja znacilnega ruskega nivoja v popolnoma never- jetnem dogodljaju«, kakor imenuje igro avtor sam. Pohvalno omeniti je treba vse igralce, ker so vsi, v daljših in kraj- s'ih vlogah, naravnost prvovrstno rešili svo;o nalogo, kar je pri diletantskih predstavah redkejši pojav. Ga. Gradišnikova je vnovič pokazala, v vlogi 27 letne sramežljive device Ägafje, da je rojena gledališka igralka, od katere pričakujemo na našem odru še mnogo lepega. — Ga. Založnikova, kot Fjokla, je bila v svojem elementu. Poznamo jo v sličnih vlogah na našem odru že od nekdaj kot nedosegljivo igralko. Tudi to pot nam je s svojim nastopom po- dala izvrsten tip snubačice. Gospodična Mar nova Z\. se je po daljšem pre- sledku zopet pojavila na oderskih deskah v vlogi tetke Ärine. Prijctno nas je iznenadila s tern, da je od- krila docela drugo stran gledališke zmožnosti od dosedanjih kreiranih vlog. Zeleti je, da to talentirano igralko vidimo večkrat na našem odru. Go- spodična Bajde je prav ljubko od- igrala svojo sicer malo viogo agilne služkinje Dunjaške. Želimo, da ostane zvesta našemu gledališču. G. Košič je v svojem Kočkarjo- vem dokazal odličen igralski talent, bil je duša večera. S svojo lepo in dovršeno igro si je takoj osvojil pub- liko ; razpolaga z lcpim, jasnim pr- ganom ter popolnoma obviada oderski jczik. Dasiravno je Kočkarjov zclo težka in nehvaležna vloga, je znal g. Košič ustvariti \z nje markantno kreacijo, ki je polegnila ostalc igralce za seboj. Njegov smeh v 3. dejanju bo še marsikje pripravil gledalce, da se bodo smejali do solz. Nad vse je. učinkoval nastop snub- cev, ki je žel salve smeha. G. Roš kot eksekutor Jajčnik je bil izborcn v maski in igri. Bil je prava groteskna figura Gocjoljevega sloga. Anučkin, peh. častnik v pokoju (g. Luznik), je prav dobro sekundiral svojemu ri- valu. Zevakin, mornarski častnik v pok., je bil v prav srečnih rokah g. Sonca. Odigral ga je odlično in nam razkril izreden oderski talent. Odkrito mu pri- poročamo, naj istega nikar ne zane- marja. V prvem dejanju je g. Sonc tudi odigra! z velikim uspehom slugo Stefana, kar priča o njegovi vsestranski oderski uporabnosti. •— Vvlogi dvor- nega svetnika Podkoljosina jezodersko rutino nastopil g. Gorinšek. Podal nsm ga je po svoji apercipaciji prav dobro, dasi ga bi bil želel videti, kol človeka, ki doma lenari na kanapeju in leži na trebuhu, starejšega in okor- nejšega. Predstava je bila odigrana v pra- vilnem Gogoljevem slogu, k čemer so pripomoglc še dobre maske in pri- merni kostumi. — Igralci so bili ob- darovani s cvetjem. Publika se je obilo zabavala, kücala igralce ponovno na oder ter jih živahno aklamirala. Hiša jc bila skromnejše obiskana. Žal, da smo pogrešali osebe, ki bi bile pred- vsem moralno obvezane posetiti to kulturno, dobrodelno predstavo m- kajšnjih akademikov. Klub gostuje z »Ženitvijo« dne 26. t. m. v Zalcu in dne 1. avgusta v Sl. Bistrici. Želimo vrlim igralcem iste velike uspehe, ker are čisti dobiček v dobrodelne namene. Okin. Dopisli t Franc Hodnik. V četrtek, dne 16. julija 1925 je v Žalcu na vekc zatisnil oči g. Franc Hodnik, veleposestnik, mesar in gos- tilrilčar. V soboto nato pa smo ga dopoldne spremljali k večnemu počitku. Razun čislane rodbine pokojnika, so- rodnikov in prijateljev ga je spremljala deputacija žalskcga Sokola, prostov. gasilno društvo v Žalcu in velika mno- žica občinstva. Ko je dnhovščina pred hišo žalosti opravila svoje obrede, je zapel pevski zbor Dramatičnega dru- štva v Žalcu ganljivo nagrobnico »Gozdič je že zelen«. Sprevod se je premikal nato v župno cerkev, kjer se je brala maša zadušnica. Krasni venci raznih korporacij itd. so krasili rakevpreminulega. Po cerkvenem opra- vilu pa je spremila dolga vrsta pogreb- cev pokojnika na pokopališče, kjer so mu isti pevci po blagoslavitvi zapeli v slovo večno iepo »Vigred«. Zadnje dejanje človeške dobe js njegova zadnja pot, ki je skoraj v vsakem slučaju živa slika življenja pokojnika. In v tej sliki se je zrcali! ugled in spoštovanje do blagega Hodnika. Rodil se je 1869. leta na Vrhniki, kjer mu je bil oče tudi po- sestnik in mesar. V rojstnem kraju Ivana Cankarja je hodil mali France tudi v osnovno šolo in se potem učil očetove obrti pri njemu tri leta, Po- močniško štiri letno dobo je prebil pri Černetu v Ljubljani in pri gospej Sen- takovi na Vranskcm. V tej dobi je bil tudi poklican k vojakom. Služil je tri leta pri gorski artileriji v Kotoru, pri kateri so bili sami Cehi, od kojih se je navzel rajnki Hodnik sokolskega duha. Samostojno obrt pa je ustanovil prijatelj Kodnik ravno l.januarja 1897. v Žalcu, kjer je kupil hišo ge. Lucije Vrečer nasproti gostilne Hausenbichler- jeve. V maju tega ieta se je poroči! z gdč. Škofovo iz Bizeljskega, ki je bila ves čas vzorna gospodinja, soproga in mati. V svoji žilavi marljivosti in prid- nosti pa si je rajnki Hodnik vedno bolj ojačil svoj gospodarski položaj ter postal končno tudi veleposestnik. Kot vesten gospodar ni užival ugleda sarno v vrstah svojih sianovskili tovarišev — saj je bil kot mesar strokovnjak, ki mu ga daleč na okoli m bilo enakega, ter daleč preko mej Slovenije znan in iskan veščak v svoii obrti. V zaak njegovemu vzornemu u- dejstvovanju so ga volilci žalskeobčine izvolili v občinski odbor ti ga Žalca leta 1903. in je bil v tej korporaciji do 1921. leta. Rajnki Hodnik pa jc bil tudi — kar moram posebno podčrtati — vzor narodnjaka in slovenskega rodoljuba. In ko se je v 2alcu porodila misel o ustanovitvi Sokola, je bil rajnki brat Hodnik izvoljen prvim prerisednikom žalskega odseka celjskega Sokola pri ustiinovnem zborovanju v njegovi hiši dne 23. novembra 1903. leta, dejstvu, ki ostane na veke zapisano v zgodo- vini žalskcga Sokola. V tej funkciji jc ostnl tri leta. Hodnik je vedno strcmel za napred- kom tudi v izobraževalnem smislu. Kako se zasluži globa. Pred sodiščem v Salfordu na Rn- yleskem se je nedavno zagovarjal ncki nizozemski mornar, ker se je pojavil v pijanosti na ulici in tarn razgrajal. Obsojen je bil na 7 in pol šilinga (okoli 100 Din) globe. Ko je bila kazen proglašena in globa plačana, je ostal inornar še nekaj rasa v sodni dvorani, da bi poslušal nadaljne razpravc. Med drugimi sta prišla na vrsto tudi dva njegova ro- jaka, istotako mornarja in radi istega cielikta, kakor on. Ta dva mornarja pa nista imela niti pojma o angleščini. Omenjeni mornar se je radevolje ponudil za tolmača in potom njega se je nato vršila razprava, ki sc je zaključila z isto kaznijo, kakor pri prvem mornarju, sedanjem tolmaču. Ob koncu razprave je sodnik na- znanii mornarju: Varn pripada nagrada za službo tolmača<. :>Koliko?< vpraša mornar. ^7 in pol šilinga«. »Izvrstno — vrnite mi globo!« In so mu jo vrnili. Zato je sezidal v tisti dobi okoli 1900. leta za tistc case lepo dvorano, kjer se je vsidral žalski oder. Tukaj so potem dolga leta igrali žalski diletantje; vršili so sc v Hodnikovi dvorani plesi, koncerti in razne prireditve. Vsled svoje varčnosti je imel tudi zaupanje ljudstva, tako da je bi) rajnki Hodnik izvoljen leta 1911. v načelsvo Savinske posojilnice v Zalcu ter ostal v vodstvu tega najodličnejšega denar- nega zavoda Savinjske doline do svoje prerane smrti. Hodnik je bil sicer včasih robat — sicer pa zlata duša in dobrega srea ter prijatelj otrok in mladine sploh. Zadnja leta je vidno hiral in ga je posebno bolcl nenaden in krivičen vpoklic v vojaško službovanje v rajnki Ävstriji v svetovni vojni, ko tudi niso prizanašali takim bolnikom, kot je bil rajnki Hodnik. Dragi prijatelj! Z našim sprem- stvom na Tvoji poslednji poti smo Ti izkazali zadnjo cast, tisto cast, ki jo je zaslužil mož jeklenega značaja, zlatega srea, priljublien tržan, odličen gospo- dar in obrtnik, kakor tudi nadvse dober soprog in oče. Počivaj sladko v tisti lepi Savinjski dolini, ki ti je postala Tvoja druga domovina, v tisti vrtni gredi, ki je sprejela vase zemske ostan- ke nepozabnega nam tržana in prija- telja Franca Hodnika. —st. Žalec. Gogoljevo komedijo »Že- nitev«, ki je v Celju izredno uspela, uprizori Klub napr. slov. akademikov v Cclju v nedcljo, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v Roblekovi dvorani v Zalcu. »Ženitev« se je uprfzarjala po vseh svetovnih odrili in so jo nedavno igrali Hudožestveniki v Ljubljani. S svojo satirično vsebino zgrabi vsakogar, da se smeje tern čudnim in vendar pogo- stim tipom, ki nastopajo v >Ženitvi«. Predprodaja vstopnic pri g. Pilihu v Zalcu. Gospoda^sfifo. H M E L J. XII. poroČUo Kmeljarskega dru- štva za Slovenljo o stanju hmeljsklh nasadov v inozemstvu. Žatec, C. S. R. 14. julija 1925. Stanje hmeljskih nasadov v naši oko- lici je vobče prav zadovoljivo. Priča- kujemo dobro polovico polne letine. Drugoletni hmclj zaostaja v razvoju. fsto se godi s hmeljem v nizkih Iegah, kjer je rastlina trpela po bolhaču in po ušicah. Obrambna dela se nadalju- jejo. Ušice se pa najdejo tudi v ne- katerih lepih in krepkih nasadih. Mi- nuli teden je izdatno deževalo, kar je bilo rastlini v prid. Cvetje prehaja po- malem v kobule. Razpoložcnjc na trgu je mirno, cene padajoče. Plačuje se po 3000 — 3100 c. K. za 50 kg. Savez hrnelj. dr. UStek, C S. R. 14. julija 1925. Stanje hmeljskih nasadov je pri nas vobče zadovoljivo. Nadaljni razvoj je odvisen od vremena poslednjih štirih tednov. Po deževju imamo občutljive hladne noči. V pozno obrezanih na- sadih je cvetje le redko. Ušice so se zopet prikazale in se obrambna dela nadaljujejo. Hmelj. društvo. Odsovorni urednik: Rddo Tečnik. Iziaja in tiska: Zvezna tiskarna, Oelj«. Velika prodaja Katera boljša družina bi sprejela na hrano 2 in stanovanje 3 4 meičanske sole. Vpraša se v upravi. bluz! Pleteni jumper Din 30'-. Kambrik Sport- na blnza Din 62-—. Panama športna Din 6S-—. Modr.» cefir Din 75--. M«dna »Kasak« Din 90—. Imltacija surove svi- le Din 120—, Opal- batist Din 130'—. Perilni crepe geor- gette Din U0-. Su- rova svila Din 260-. Triko- crepe Din 290'—. Svileni krepe marocain Din 320'-. Svilene triko bluze od 100 do !5o Din. Veletrgovina R. Stermecki, Celje. Cenik zastonj! Tedenski izkaz inestne klavnice o klanju in uvozu od 13, Vll. do 19. VU. 1925 I Zaklana živina_______l 'JvoŽeFO R1ES0 V kg I ! -Rum" .— | I m e :- gj s S -I« « = | I f « « S °p°mba C "v — (5 — — .5 <-» N N « J~ .„ U N NI orioi-i>oo^ > o o ^a>yHHwOin:y|^ E- w o x xj Dečman Ferdinand------2-j- 1 2--I-----------113 - - - - Esih Matija ....------2.-- 4 1--- - -------------- -I Friedrich Ivan ...----------j— 1 1------j— — — —• — — — — Gorenjak Josip . .------1:—— 2-------— — — — - — — — Hohnjec Viktor . .------1;------1 3---~ - 64— - -| Janžek Marija ...----------j-----------------------— — — — — — Junger Luclvik . .----------2------7------— — — — — — — |j Kroflič Alojz . . . .--------------2 — 1------—I — 225------------- - |i Lapornik Ivan . . .----------j— 1 4-----------— — — — — — |! Rebeuschegg Franc — 1 61 8 - 8 1---------- 826 508 — - - — [,' Senica Karol . . . |----------j- 1 2-----------|- 54---------|-j Urbančič Adolf . .------2;-------------------— — 116 — - -j- Voisk Rozalija ...----------j 1 1 - 2 - - - - 82 - - _ ~ Zany Viktor . . . .----------1 2------10 - - - 88 - 142 - - -I Zavodnik Alojzija .------2'-- 3---------- - - 55 — — — — j Čoh Stefan ....------------------------------------------------------------- — | Bernard! Drago . .----------— — 1]------1 — ~ 60 — — — — | Kus Mihael ....----------j---------------, ~ - - ------ - Reberšak Anton . .----------j—------1 - ~"-------37~ ~ ~ ~ Robek Anton . . .------------------ 1------~-------75------------------j Lebič Fani.....------------------------------------95~ - ~i Plešivčnik Ana . .-------1-------i------------243-----~ ~ Žumer Josip ....---------]---------j-----—------l37-------~ ~~ Permozer Anton . .-----2—I- 2-------------------- - — ~ — Leskošek Ivan . . .------1:----------------------1 ~ 44-------~ . - Perc Karol.....---------'------------------------------23 ~ ™ ' - ¦ Skoberne Fric . .--------------*!--------------~ ~ ~ — j — •' Potekal Ludvik . .-----------------]~-----\~ ~ 50------------j Trškan Alojzija . . ii---------------------'¦-¦ -!—Ü— —1261— —¦ — 1 slanine Skupno. . . jj—| 11913j e|3i|28|—|—|—|{91*i-|i894|255| — j — | — j Stran 4 »NOVA DOBAi Stev. 79. Telefon štev.75 in 76 Podružnica PoštniČek.raČ. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju DelniŠkaglavnlca iu rezcrve Din 60,000.000 — Centrala v Ljubljani Deiniška glavnica in reserve Din 60,000.000 — Ustanovljena lcta 1900 Ageirccija Locga&ec. E*ocB.X»ia.sL;raies*3J Agencija Logatec. Brežlce, ČrnomelJ, Gorica, f&ranjj, Maribor, Melkovftč, Novl Sad, PfuJ, Sarajevo, Spilt, Trst. Sprefema VlOge na Knjižtce Än leKočt 3&SK Kupuje fn prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račttn proil ugodnemu obrestovanjia 3*$**% valut in dovoljuje vsaKovrSine Kredite. JPjpo&ajab specke dLr^a-irne x*Lbs&x»eLcliiL6 lot*sx»ije. Otvarja akrediiive In lzdftja krediftia ptsma za tu- in inozemslvo. Učenec zdrav in z dobrim šolskim spri- čevalom, se sflpejme v nianu- fakturni in modni trgovini Miloš P š e n i č n i k, Celje. 2—2 »¦¦¦¦¦¦¦^¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦">""I~"- «¦«¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ WM WHBBnHBHHauaH|limiill.llallBBVlBBI»BBMBMIIHN-«-» — —------- Pi'flzno sfojBče tuornisHe napraue . se išie v najem ali v nakup. Biti bi moralo najnianj 600 kvadratnih metrov za delavnicc, po možnosti vodna in električna moč, ugodna železniška zveza in dobri delovni pogojj. Ponudbe s kolikor mogoče podrobnim objaSnjenjeni, s priloženim načrtom ali malim obrisom naj sc pošlje pod značko »W. A. 7360« na naslov: Rudolf Mosse, Wien I , Sailerstätte 2. 2—1 Č ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦HD ' Kuharico event, samo za čez dan, z znanjem nem- škega jezika se sprejme pri Beer's Majdicew mltn, Sp« Hudinja. hOiittijilw spreime takoj »ObČeslovensko obrtno društvo v Celju«. Povprečno 2 uri dnevnege dela. Ponudbe z naznanilom pogojev do 31. julija navodstvodruStva. Stanovanje v Celju, cctudi na periferiji mesta, ob- stoječe \z kuhinje in ene večje ali pa dveh malih sob, iščem s 1. septembrom ali pa Se prej. Najemnina postranska 2 stvar. Naslov v unravi lista. 1 Absolvent ti*govske sole zmo- žen slovenščine in nemščine, se sprej- me kot praktikant v elektrotehničnem podjetju. Mesečna plača500 Din. Ponudbe pod »Začetnik« na poštni predal St. 11 v Celju. Naslov 2 pove tudi nprava Iista. 1 velika, praznaali dve mali,seišče. Vpraša se v upravi pod »Solnčna soba*. Odda se mesto stalne kontorislinje zmožne slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Sprsi- me se eventuelno tudi začetnica. Ponudbe ! pod »DOBRAČ« poštnoležeče I Ceije. Kleparstvo, vodovodn® imšta» lacSje In naprava sfrelovodov Franio Dojlžag CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcjcttiavsacMazgoraj otnenjcttih 5troKKaKcTtud popraViia ?05trciba tocna. (cue znt1n»nodno bJago. Poznižani ceni: najboljši eponge, frotlijl, etamini, delenl \. t. d. Poznižaniceni: najboljše perilo, nogavice, rokavlce i. t. d., 2. t. d. Postrežba solidna! V Zalogi SOHobH^ POtfrtttitl«! Postrežba točna! Univ. docent in primary dr. Juan 7Tlaffio naznanja, da izvršuje presvetljavo, sl/kanjc in zdravljenje z Röntgenovimi žarki [HeÜo- pan aparat) ob običajnih ordinacijskih urah. MA%IB0I{, Siovenska ulica štev. 4. Telefon 357. 3-3 Telefon 357. R O 3 ° i !5 5S D « «a B > o I s c B g s, 1 S S- 1 52 ** I Popolnoma vtrao nalcžtte denarne prlhranke pri zadrug! LRSTHI DOM •tavb. In kreditni s*dr. m oot seveso ˇ Gaberju pri Celjn Obrettait brsitiis« vl*g« po 8% Večfe sbrin« vlofc po d««ovoru najugodneje JamitTO zs viogB nad 1 mffijon 250.000 Din. Plsarna v GeQo, Prešernova uliea št. 15. »-51 ET 3 L. P "^ ta ff < o Na drobno! Prt Na debelo! Kupujte po konknren- čnih Čenah v veletrgovini p?| 95olncu^ manufakturno in modno blago kakorn.pr: Sukno, hlaceyina, tlskovina (Druck), ccflr,volnazajumperje, pavolavvsehbarvah, prejca, veienina, blago i;> prtc, dežnlke, kravate, moSko perilo, sv?lene robee, vence za neveste, flor nogavice 1.1. d. Hupujte po konkwrGH- čnih cenah v veletrgovini ppj Platno belo in ruj&vo, Kupt§ pri nas samo pravo. a. Bpofenih. Celje, Slayai tpg 9. Zato prepričajte se vsi, Da pri nas po ceni se dobi. Pupilai»nowaffM&n in Jawnokorlsten denarnB iavod oeljskega mesta Mestna branilnica celjska Ustünovlfen* leta 1864, — Pod tr^fnim dr&avnim o&dzor&tvom. V Ia»tni palftöi i»i?i kolodvomi. V«I ttrantluienl posll se isvrf n!e|o naf»Lva*ntnelf, t11™»1*!0** Mo. Ugedno «bfeatovanfe. Po^asnlla In nasveti oretplačno, Vrednost reeervnin z&ktedov n&d «ron 25.OOO.OOO*-. Za hranilne vloge Jam5i mesto Celje 8 ceiim svojim premoženjem in z vso svojo dav5no močjo.