Novičar iz mnogih krajev.
Za več dežel so vsled nove osnove že tudi izvoljeni višji č. k. sodijski vradniki. Predsednika namestnik pri novo osnovani c. k, višji deželni sodii vGradcu (kamor vprihodnje spada tudi višja sodija za Krajnsko in Koroško, ki ste imele dosihmal svojo nadsodijo v Celovca): bo dr. A. Hennig. Preds ednik praške c. k. deželne sodije bo baron Ig. Kalmer, — celovške Jakob Stockel, — ljubljanske Edv. J oš. — Predsednik c. k. okrožne sodije v Celji bo Fr. Rak, — v Leoben-u dr. Henr. Perisut ti, — v Novem mestu Jožtf žl. Scheu ch enstu el. — Svetovavec c. k. višje deželne sodije v Gradcu bo Alojzi Chi-mani, — v Celovcu Kari žl. Koppini, — v Ljubljani vitez Ludevik Azula. — V Gradec k novo osnovani č. k. višji deželni sodii pridejo: žl. Al. Bitterl, Adalb. Boha ta, dr. Luka Lužan, Anton Čop, baron Fel. Lon?o, žl. Jož. Pfliigel, Mih.Ko-ziek, I*-. Ur a nič, Jož. Vizjak, dr. And. Hiitten-brenner, vitez Adolf Tsehab uschnigg, baron Paul
^___
Egger, baron Edv. Cavalcabo, žl. Jož. Keršbau-mer, — za višjega deržavnega pravdnika k ti nad-sodii je izvoljen dr. Jož. Waser. — C. k. ministerstvo je določilo, da pri dovoljenem odpisu davkov se imajo odpisati tudi priklade davkovske; le pri tistih odpušči-nah ne, ki zadevajo nove zidanja, ker pri teh začasni odpust davka ne zapopada tudi priklad. — Po razglasu c. k. mininterstva spadajo v deržavno premoženje tudi vse deržavne ^cesarske) poslopj a, s kterimi gospodari dnarstvino ministerstvo. — Železnica južno-tirolska se bo   1. aprila   začela na več  krajih   delati.
—  V Pragi sta bila te dni zavolj velike izdaje dva k smerti na vislice obsojena, eden pa na 20 let v ječo; milostno pa je bila ta sodba polajšana. — Zadnji odgovor, ki je prišel te dni od rosovskega čara, da ne gre s svojo armado nazaj, je pretresel ves svet; povsod so padli kursi in cena srebra je poskočila. Vsak dan je tedaj zdaj pričakovati, da bote angležka in francozka vlada napovedale rusovski vladi očitno vojsko. Knez Paski e vi č, višji poveljnik rusovske armade je zapustil že Petrograd in gre skoz Varšavo k armadi podonavski. Po ne prenapetem številu znese nek rusovska armada v Besarabii, Moldavi, Valahii in ob Donavi okoli 350.000 mož. Moldava in Valahija ste v strašnih nadlogah; Rusi gospodarijo nek ondi tako grozno kakor pred 30 leti pod glasovitim Potemkinom; ker tam pa tam konj in volov za vprego manjka, zapoveduje vojskovodja vGalacu vpre-gati kmete! — Turki pomnožajejo armado v Kalafatu in Vidinu tako, da tu sem pride 65.000 vojakov in da rusovski oficirji sami malo upa imajo Kalafat vzeti Turkom. Ker bo nek Omer-paša s svojim glavnim sta-nišem se preselil 10. aprila iz Šum le v Ruščuk, mislijo nekteri, da bo ta dan prijel Ruse. Francozko-angležka armada se ne bo zmešala s turško, ampak bo> samostojna se vojskovala; general Ca no b ert~se^ je s pervim oddelkom francozke armade 19. dan t. m. v Marseill-u podal na barke. 20. dan t. m. je admiral Napier z velikim angležkim brodovjem že dospel v Kodanj. Žeje šlo tudi reservino brodovje za njim, ki ga je tudi kraljica več milj deleč po morju spremila*
—  Bere se, da je 17. dan t. m. prišla zaveza turške vlade za osvobodenje kristijanov na Turškem, podpisana od sultana, v Pariz. Angleži so zlo nejevoljni zoper prusko (prajzovsko) vlado, da še zmiraj ne razodene očitno, kaj misli o rusovsko-turški vojski; au-strianska vlada je že očitno izrekla, da spozna pravico angležko-fraucozke tirjatve; pruska je scer že veliko govorila, pa še malo povedala; 30 milionov tolarjev bo najela za mogoče potrebe. — Vstaja Gerko v se širi, in iz Aten je spet en general, Tzavellas, potegnil k vstaj-nikom. — V Carigradu so našli grozovito umorjeuega gerškega kapitana Temistokla Kanaris-a; turška vlada pa pravi, da ne more zvediti morivcov?! — Knez Miloš nek ni nabiral prostovoljcov zoper Turke, le Serb Vusič, lajtenant rusovske garde.
—   96   —