The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America Amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOii DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU} S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) 4T*" ŠTEV. (No.) 214 CHICAGO, ILL., TOREK, 7. NOVEMBRA — TUESDAY, NOVEMBER 7, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Farmarjem se obljublja pomoč - Pred priznanjem Rusije PRODUKCIJA FARMARJEV MORA OSTATI NA ISTI VIŠINI, KAKOR JE BILA LETOS. — DOHODKI FARMARJEV, SE PRIČAKUJ E, BODO ZVIŠANI PRIHODNJE LETO, VENDAR LE TOLIKO, DA BODO MOGLI IZHAJATI. Washington, D. C. — Takoj drugi dan, v nedeljo, ko je dal predsednik svoj odgovor prerini governerjem, ki so prišli v Washington, da izposlujejo od vlade odredbe, da se izboljša stanje farmarjem v državah, ki pridelujejo žito, je izšla brošura, ki opisuje izglede >.a farmarje v bodočem letu. Brošuro, ki je precej obsežna, je izdal urad za poljedelsko gospodarstvo .in so sodelovali pri njej razni poljedelski izvedenci. Boljši časi za farmarje bodo odvisni od tega, pravi brošura, da se vzdržuje produkcija farmarjev na približna isti višini, kakoršna je bila letos, obenem pa, da se zviša potreba po njih produktih s povečanim obra tom inclustnije. Že zdaj nekatere panoge industrije, zlasti Predilnice, uporabljajo znatno irečjo množino farmarskih pro- ni duktov; Še večja zahteva pa rg se bo pojavila, kadar se bo bolj zr izrazito izboljšal obrat v indu- ^ strijah, katere ne uporabljajo pr farmarskih produktov, med te- P] mi zlasti železo in jeklo. Ko bodo zlasti jeklarne zaznamo-vale boljši obrat, se bodo raz- m mere splošno izboljšale, kar bo j na prvem mestu občutil tudi ^ farmar, kajti odjemalec v me-stu, ko se bodo zvišali njegovi p dohodki, bo tudi več kupoval. ^ V splošnem ni treba ameriške- g, mu farmarju, da bi pričakoval kake pomoči iz inozemstva; ^ njegovo stanje se bo izboljšalo, ko bodo nastopile ugodnejše g Razmere v Ameriki sami, in na j( ameriške odjemalce naj raču- y n a v prvi vrsti. Zi Pričakovati je tudi, da se p bodo tekom bodočega leta zvi-šale cene farmarskim pridel- n kom, sporedno z zvišanjem cen g splošnih življenjskih potreb- v ščin. Zato je upati, da se bodo v dohodki farmarskih družin v c letu 1934 znatno zvišali, tako, da bo ta povišek znatnejši, ka- L-kor pa bo zvišanje cen, ki jih t ho moral plačevati farmar za % Potrebščine, katere mora sam j kupovati. r Vendar pa z ozirom na to, r da so točasno dohodki farmar- t iev takorekoč popolnoma pri ^ tleh, bo celo tudi znatno zvišanje v dohodkih premajhno, da bi si mogel farmar privoščiti kako razkošje, kakor si ga je } Prej, predno je nastopila de- ( Presija. , -o- SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE Koncem zadnjega tedna so »as obiskali: Mr. Marko Bajuk iz Greaney, Minn., ki se mudi teden dni v Chicago na o-bisku svojih štirih sinov, ki se nahajajo v Chicagi. Eden iz-^ed njih je bil baš te dni opevan na slepiču. Mr. Bajuk je yodom jz Radovice na Belokranjskem in se nahaja v Ame-Hki že blizu 35 let. — Iz Milwaukee, Wis., pa nas je obiskal ^>jak Mr. Frank Petraver. — sem hvala za prijateljski obisk; UTV1N0V NA POTU KAJ BODO NAREDILI S TO ZALOGO?! m f % % m v -< ; 11 Federalna vlada ima ogromne zaloge opojnih pijač, katere je zaplenila med dobo prohibi-cije. Gornja slika kaže zaboje teh pijač v vojaškem skladišču v Brcoklynu, N.Y. Vprašanje je zdaj, ali bo zakonito, da bi vlada prodala te zaloge, ko bo preklic odobren. KR1ŽEMJVETA — Jeruzalem, Palestina. — Koncem preteklega tedna se je pričakovalo, da so se izgredi med Arabci in Turki končali. Vodstvo Arabce/ je namreč odredilo, da se konča stavka, katera je bila proglašena pred nekaj dnevi v protest proti priseljevanju Judov v Palestino. — Budapesta, Ogrska. — Neki nemški princ je pričel po Ogrski pobirati podpise, s katerimi naj "bi se Ogri izrazili, da so prijatelji hitlerjevske Nemčije in da odobravajo njen čin, . ko je nedavno zapustila razorožitveno konferenco. Njih cilj je, da dobe 300,000 podpisov. — Varšava, Poljska. — V petek je odletelo od tukaj pet vojaških aeroplanov v Rusijo, da se s tem pokaže prijateljsko l razpoloženje napram sovje-tom. S tem se bo vrnil obisk, ki ga je nedavno napravil sovjetski letalski eskadron na Poljsko. E -o--< ČERMAK ZAPUSTIL POL 1 MILIJONA i Chicago, 111. — Zapuščinski ' inventar po pokojnem županu Čermaku je bil pretekli teden j vložen pri tukajšnjem sodišču | in bil od njaga odobren. Po tem izkazu je zapustil Čermak vred- ] nostnih papirjev v znesku $545,378, kar bodo dobile njegove tri hčere. Pokazalo se je pri tem, da je tudi Čermak izgubil velikanske svote pri investacijah v skrahiranih Insullovih podjetjih. -o-- NEPROSTOVOLJNA ŠALA AMERIKE Honolulu, Havaji. — Tukajšnja senatska zbornica se je pretekli petek od srca nasmejala dovtipu, ki ga je neprostovoljno napravila vlada Zed. držav. Senatorji so bili namreč obveščeni ! od lokalne reliefne komisije, da • je prišlo vprašanje iz Washing-. tona, koliko premoga bo komisi-> ja potrebovala, da ga razdeli i' med brezposelne za božič. Hava--,ji pa leže toliko proti jugu, da ; j sploh nobene zime ne poznajo in )jda torej niti o božiču ne potre-i,buj.ejo nikakega premoga za 2 kurjavo. Washingtonska vlada - je oči vidno pozabila na to dej-I stvo, ODGOVOR AMERIKE t% Jugoslavije. IZ LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA SE JE ŽRTVOVAL IN UMRL V STRAŠNIH BOLEČINA H. — ŠKOF DR. IVAN GNIDO-VEC ŠESTDESETLETNIK. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE IN NESRE CE. Ekstiradicijska pogodba z Grči- jo razveljavljena. Atene, Grčija. — Ker se je ekstradicijska pogodba, sklenjena svoječasno med Grčijo in Ameriko, izkazala kot dokument brez vsake veljave, je ta ponedeljek ameriška vlada po svojem tukajšnjem poslaniku sporočila grškemu zunanjemu ministerstvu, da prek licu je to pogodbo. Po tej pogodbi se obe državi obvezujete, cla boste izročili druga drugi osebe, ki so obdolžene kakega zločina, a so ušle v inozemstvo. Grčija je že dvakrat odbila zahtevo Amerike, da bi se ji izročil Samuel Insull, s čimer je pogodbo kršila. ZA PONOVNO OTVORITEV RAZSTAVE Chicago, 111. — Ustanovitelji svetovne razstave so imeli pretekli teden svoje zborovanje, na katerem so odglasovali, da se iz-premeni ustava, sprejeta za razstavo, v toliko, da se dovoli, obnoviti jo še v letu 1934. Da bo pa to omogočeno, je potrebno, da še državna zakonodaja izpre-meni tozadevne zakone. Kakor pa se je izrazilo vodstvo razstave, se otvoritev drugo leto ne bo izvršila, ako razstava ne bo dobila več podpore in sodelovanja od velikih chicaških trgovskih podjetij, kakor je letos. PRED PREKLICOM PROHI-HIBICIJE Washington, D. C. — V pričakovanju, da bo ta torek oclgla-sovalo zadostno število 36 držav, da se odpravi 18. amendment, je federalna vlada izdelala načrt glede tega, kako se bo ravnalo s zadevami med tem dnem in 5. decembrom, ko bo zadnja država ratificirala preklic in s tem končnoveljavno odpravila prohi-bicijo. Vladni načrti za to dobo enega meseca še niso objavljeni. Kakor pa se ugotavlja, bodo pro-hibicijski predpis* do skrajnosti omiljeni. Dovoljeno bo tudi, da časopisi prinašajo oglase za o-pojne pijače. Iz justičnega department* pa prihajajo vesti, da se ne bodo izvrševale nikake a-retacije ali preganjanja več proti kršilcem suhaškega zakona. Bližnjemu je pomagal, sebe po-gubil Velika Nedelja, 17. okt. — V četrtek 13. okt. zvečer je zlobna roka zanetila gospodarsko poslopje posestnika Vincenca Kociperja v Šardinju štev. 36, žup. Velika Nedelja. Med prvimi, ki so hiteli na pomoč je bil sosed Herman Rajh in ko ga je sosed, ki je ravno gnal'iz gorečega hleva kravp, srečal ga je prosil, da mu gre rešit še drugo kravo, ki je še ostala v gorečem poslopju. Herman skoči v goreč hlev, odveže verigo, udari kravo in jo požene skozi vrata: V tem trenutku se vdere goreča streha na kravo, katero poškoduje in opeče, da so jo morali zaklati. Za kravo je naglo skočil Herman, ki je pa nesrečno priletel ravno med gorečo streho in bil naenkrat ves v ognju. Goreč se je plazil po rokah in nogah čez goreče tra-movje in se srečno privlekel kakih 30 korakov stran, kjer je začel trgati s sebe gorečo obleko in vpiti na pomoč, kateremu vsled dima, niso mogli pomagati, ker niso vedeli kje se nahaja. Slednjič je njegova žena prepoznala, odkod prihajajo klici. Groza jo spreleti, ko zagleda na tleh moža, vsega gorečega, ki se je valjal in zaman skušal pogasiti strašne plamene na svoji obleki. Grozen je bil pogled na vsega opečenega moža, ko so mu pogasili gorečo obleko; in ko je z bolestnim gasom zaklical svoji ženi: "Roža, glej, kakšen sem!" si vsi zakrijejo oči in glasno ihtijo. Njemu pa ni bilo toliko za strašne bolečine, soseda je tolažil in pomiloval, da ga je zadela taka nesreča in ko zagleda svoj dom nepoškodovan, zahvali Boga in ljudi, ki so branili. Doma so strgali z njega še ostale cunje, ga zavili v mokro platneno rjuho in položili v posteljo, kjer ga je pričela tresti mrzlica. Želel je v bolnico, križniškega reda, ,v Ormož, kamor so ga po pretresljivem slovesu od žene in otrok, prepeljali. Ni bilo niti tam več pomoči zanj. V strašnih mukah, katere je čudovito potrpežljivo prenašal, je v soboto zjutraj, okrepčan po tolaži-lih sv. vere, izdihnil svojo dušo. Jubilej škofa Gnidovca Iz Prizrena v Srbiji poročajo, da je na praznik sv. Mihaela, 29. septembra praznoval 60 letnico rojstva Dr. Ivan Gni-dovec, skopljanski škof. Ravno za ta svoj jubilejni dan se je škof Dr. Gnidovec nahajal v Rimu, kamor je šel z drugimi romarji in se udeležil svetolet-nega romanja. — Škof Dr. Ivan Gnidovec je poznan mnogim Amerikancem, ker se je za časa velikega evhantičnega kongresa v Chicagi, nahajal med ameriškimi Slovenci za eno s tedanjim ljubljanskim škofom Dr. A. B. Jegličem. 30 milijonov za kruh. Ljubljanski mestni dohoda-rinstveni urad je izračunal, da izdajo Ljubljančani za vsakdanji kruh letno 30,000.000 Din. Ljubljanski peki in gospodinje napečejo na mesec okoli 800.000 kilogramov kruha in vseh vrst raznega peciva, iz okolice ga tudi uvozijo za sko-ro 150.000 kg na mesec. Tako je izračunano, da porabijo Ljubljančani dnevno 30.000 kg kruha, kar pride približno na vsako osebo po pol kilograma kruha na dan. -o- Nesreča s samokresom V ljubljansko bolnico je bil pripeljan • 19-letni trgovski praktikant Ciril ŽniderSič iz Kamnika, ki se je po neprevidnost ustrelil s samokresom, da mu je šla krogla pod levim očesom skozi glavo. -o- Sneg po Štajerskem Iz Maribora poročajo, da so se vrhovi Pohorja pokrili z belo sneženo odejo. -0-r— Zlata poroka Ugledna zakonca, Čevljarski mojster Ivan Krois in njegova soproga Marija, rojena Lesko-šek, sta 14. oktobra praznovala zlati jubilej poroke. -o-- Žalostna usoda Slovenca iz tujin« V Maribor je pred kratkim dospela družina izgnancev; oče, mat}, šestero otrok, sedmi se bo pa kmalu rbdil. Kam drugam z njimi, kakor v pristojeno občino. Poslali so jih res v Jur-klcšter, a tudi tam je hudo. Za osmerq ubogih ljudi ni bilo najti kota ne pomoči... Smirtna kosa V Ljubljani je umrl Franc Jeglič, sin ravnatelja Janka Jegliča, star 22 let. — V Slo-venjegradcu je umrl Ivan Ro-mold, starešina okrožnega sodišča istotam. Napad Ko se je peljal posestnik Pavel Tič iz Litije s svojim hlapcem na polje, se je mimogrede ustavil v kovačnici mojstra V. in ga vprašal po nekem delu, ki mu ga je dal napraviti, če je že narejeno. Kovaški mojster V. je rekel naj samo nekoliko počaka. Takoj se je vrnil z motiko v roki in se lotil Tiče« vega hlapca, da mu je stri roko. -o- Nesreča Ni bilo daleč od smrtne nesreče, tako poročajo iz Kamnika, ko se je na cesti Kamnik-Domžale splašil konj, ki je vozil velik voz sena, na katerem sta sedeli dve ženski in mala deklica. Ženski sta skočili z voza, deklica pa je obležala pod težkim vozom, odkoder so jo izvlekli, na začudenje vseh,- nepoškodovano. -o—-- ilRITE "AMER. SLOVENCA"! ! * , Af W , , u m W1 li m nafiiml ] priljubljen slovenski list v Združenih Državah 1 Ameriških. ■ parnikom Berengaria prispe sovjetski odposlanec' v kratkem v Ameriko na razgovor z Rooseveltom. Parnik Berengaria. — S tem arnikom potuje v Ameriko od-oslanec sovjetske Rusije, komi-ar za zunanje zadeve, M. Litvi-:ov. To je pi-vo potovanje, ki ga e napravil on, ali pa kak drugi ovjetski diplomat v Ameriko. )dkar je namreč nastopila v Ru-,i j i revolucija, niso med tema -Ivema deželama obstojale nika- J :e diplomatske zveze. Vse ame- ^ •iške vlade do zdaj so se namreč rdovratno protivile, da bi pri-;nale sovjetski režim. Kakor pa se je Litvinov izra- { sil napram časnikarjem na par-liku, je skoraj popolnoma siguren, da bo to pot prišlo do pri-snanja, in da se bo to doseglo po a prvih par minutah razgovora s ( n-edsednikom Rooseveltom. — t Pravzaprav smatrajo sovjeti, da ž je do tega priznanja faktično že s prišlo, in sicer s tem, ker je A- j merilca dal Litvinovu diplomat- , sko propustnico v deželo. S tem, , da je Amerika pripoznala Litvi- , nova za diplomata, je torej tudi . priznala, da med obema dežele- ; ma obstojajo diplomatski odno- ; šaji. V splošnem pa Litvinov, ki po- . tuje v družbi dveh višjih sovjet- ] skih uradnikov, ne mara dosti , govoriti o tem, kako se bo razvilo razmerje z Ameriko. Rad govori s časnikarji o vseh drugih zadevah, kakor o razmerju z Japonsko, o Kitajski, o petletki, itd., kadar pa se pogovor zasuče na Ameriko in na njegovo poslanstvo, se mu usta zapro. Pravi namreč, da bo o tem govoril šele tedaj, ko bo imel konferenco z Rooseveltom in ne prej. Pokazal je Litvinov časnikarjem tudi neki dokument, s katerim je bil že leta 1918 imenovan poslanikom za Zed. države. Dokument je podpisan od pokojnega Lenina in od Čičerina. A-merika pa mu ni priznala diplomatskega potnega lista in tako Litvinov ni šel v Ameriko. -o- UMOR POD OLJSKO GORO Jeruzalem, Palestina. — Ob vznožju Oljske gore, v bližini Getzemanskega vrta, kjer je Juda izdal Kristusa, so pretekli teden našli dve mrtvi trupli, žensko in moškega. Ženska je bila neka ameriška dekle, Joan Winters, po poklicu plesalka, moški pa neki Indijec, M. Karaman. Policija ne more ugotoviti nika-kih podrobnosti glede okoliščin : umora. Dekle je oČividno umrla na posledicah poškodb, ki jih je • dobila na glavo, dočim je dobil ! moški strel v hrbet. — Getze- - manski vrt, za kristjane svet - kraj; v katerega bližini se je iz- - vhšil omenjeni čin, je zdaj v o-skrbi frančiškanov. Cerkev, ki - stoji tamkaj, obiskuje vsako leto i na tisoče romarjev iz celega sveta. ŠEST DRŽAV GLASUJE __ ] Odločitev glede prohibicije pa- ] de danes, v torek. Danes, v torek, se bo prebival- < stvo šesterih ameriških držav imelo priliko izraziti glede tega, ali želi še nadaljnjo prohibicijo, : ali zahteva nje konec. To je tudi zadnjih šest držav, od katerih se pričakuje, da bo padla končna odločitev, namreč, da bodo po-mogle, pokopati suhaški 18. a-mendment. Do zdaj je glasovalo za preklic amendmenta 33 držav; potrebne so torej še tri države in pričakuje se, da bodo najmanj štiri od šesterih, ki glasujejo danes, oddale glas za preklic. Države, v katerih se vrši glasovanje so: Kentucky, So. Carolina, No. Carolina, Pennsylvania, Ohio in Utah. -o- SLEPARSKI BANKIR OBSOJEN i ; Chicago, 111. — Pred kriminalnim sodiščem je bil pretekli , petek obsojen na ječo od enega do deset let 68 letni nigerski bankir Jesse Binga. Njegova obravnava se je vlekla celih 30 mesecev in je bila 40 krat odložena. Spoznan je krivim, da si je prisvojil iz Binga State banke, ki je skrahirala 31. julija 1930, [ $32,500. -o- DETEKTIVI PPRIJELI IZSILJEVALCA Winston-Salem, N. C. — Fe-i deralni detektivi so v petek zju-b traj aretirali 35 letnega John i Lanierja pod obdolžbo, da je .- skušal z izsiljevanjem priti do i- denarja in je grozil z ugrabitvi-i- jo. Tobačni milijonar R. J. Rey-a nolds je prejel zadnje čase dve i- pismi, v katerih se mu je grozili lo, da bo ugrabljena njegova že-l. na, ako ne bo plačal odkupnine v i- znesku $10,000. V zadnjem pi-n smu je bilo naročeno, naj zavoj a z denarjem položi v petek zju-ie traj ob 1. uri na določen kraj. il Reynolds je obvesti federalno e- policijo o grožnjah in detektivi 3t so skriti čakali okrog kraja, ka-z- mor je bil položen zavoj. Okrog o- šeste ure zjutraj je prišel mimo ki Lanier in pobral zavoj. Odpeljan to je bil na policijsko postajo in je e- po daljšem obotavljanju čin priznal. Toi'ek, 7. novembra 1933 Cerkev in narodno zdravje Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (M«tiopolitan Newspaper Service) TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE 'itšsi. by' iwfcir Bice !n" r!!,!rtl «s*rW'1 "Presneto!" vzklikne mladi mož. "K-ogn si pripeljal?'' "Ujetnika, pohlevno javljam visoki gospod,je uslužno • odgovoril Pavel Bodkin. "Arabec, kaj ne I" z gotovostjo odgovori mfedi vitez. "Pripelji ga bližje sem,'da pogledamo kdo-je," govori dalie mladenič. Amerikanca je pa vse to pripravilo v glasen krohot. "Dvignite vrata," ziikriči Pavel- Bbdkiiv ip^ vrata se začnejo počasi dvigati. Amerikancu* Blaku se je zdelo, kakor da se je znašel v pfed-njeveški Angliji. Tz'čuvajnice st'opil postaven, mladewiS-, oblečen v srednjeveško viteško jekleno obleko in se pričel oholo bližati- Jimmy Blaku. Ko se j©, JBJakp oziral oteoli, je zagledal ne-kajj kav ga je navdalo z začudenjem. Zagledal' je namreč visoko in dolgo močno obzidje :'n med dvema rftoEnima stoffiatria so biVa- visoka vrata, zavarovana z debelimi železriimi dvi'gal« nimi; vrattei, za katerimi sta stala- dva črtta stražnika, lil sta namesto - sulic imela velike viteške sekire. Ko sta tako hodila s sttfažnikosrrt po ".smcOT predoru, s® je- zdelo Blaku, da ne bosta nikoli prišla do konca. Vedno navzgor, višje in višje, so se vJfdigovala tla. Naposled se je vendar za--čelo v daljavi svetlikati in prišla sta r:\ beli ilan. — DaleČ Spodaj pod njima so se razprostiral« krasne doline. r&gm «r »MERIKANSKI SUOVENEG (ECSt %n najstarejši slovenski ■tel®' ^ v Ameriki, IKf Ustanovljen teta lttli ■ Iihaja vsak dan razun nedelj, pone-|*ljkov in dnevov po praznikih. ^ Izdaja ln tiska: EDINOST PUBLISHING CO. I Naslov uredništva in uprave: |849 W. Cermak Rd., Chicago telefon: CANAL 5544 > -- Naročnina: Ki celo leto----------$5-00 Za pol leta-------2.50 fa četrt leta-----------1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta___________3.00 Za četrt leta------ 1-75' Tke first and tke Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For ctie year____________$5.00 For half a year_____- 2.50 For three months---------- 1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year---—----$6.00 For half a year —-----3.00 For three months---..,,.-..........—1-75 W* DO OU» FAST Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Danes se vsepovsod po svetu vrši intezivna propaganda v smislu evgenetike in narodnega zdravja. Gibanje za zdravo mladino in higijenične razmere med ljudstvom moramo skozi in skozi pozdravljati, zlasti še, ko vemo, kako ogromno veliko je delo, ki f ga tudi sama katoliška cerkev v tem pravcu vrši. Opozorimo le na napore, ki jih cerkev leto za letom doprinaša za čistost in ne-omadeževanost krščanskega družinskega življenja. Opozorimo v prvi vrsti na izredno pomembnost že vsakodnevnega dušnega pastirstva. Pogosto prejemanje svetih zakramen-tov že samo na sebi navaja krščanske zakonce, da uravnavajo svo- ^ je življenje v skladu z večnimi božjimi zakoni. Kolikokrat sliši- > mo iz prižnic govore o družinskem življenju, ki vernikom dajejo j mnogo plemenitih pobud. Verski pouk v šoli, zlasti v zadnjih letih in skrb za čistost in neomadteževano življenje doraščajoce i mladine je v najtesnejši zvezi s tem,#da mladina ohrani in prinese j t v zakon neizčrpano in nepokvarjeno mlado silo. Ali ni že samo 1 češčenje sv. Alojzija in drugih mladostnih svetniških vzornikov j med katoliško mladino vzgojilo nešteto pravih junakov močne volje in junaškega samopremagovanja nižjih nagonov in hotljivosti. ji Katoliški dušni pastirji mlade zaročence s primernim poukom, skrbno pripravljajo na zakrament sv. zakona.. Velikokrat je katoliški duhovnik edini, ki mladim ljudem da ne samo primernih nasvetov za duhovno rast, ampak tudi za telesno zdravje v bodočem težkem zakonskem poklicu. V tistih farah, kjer je živo versko življenje lepa razvito, se morejo predpostavljati pogoji za uspešno naravno zdravje in zdrav razvoj bodočega rodu, kakor bi i ga težko mogla doseči še tako vneta zgolj higijenična zdravstvena. propaganda. . .1 Prav tako je neprecenljivo delo, ki ga vrši cerkev s svojimi verskimi organizacijami in kongregacijami, bodisi fantov, kakor ^ deklet, kjer se ponovno' pbravnava delikatno vprašanje bodočega' zakonskega življenja. Mnoge kongregacije so naravnost idealna, indirekfcrta priprava mu bodeči- zakrament sv. zakona. Prav tako( je tudi v kongregacijah za žene vedno znova na programu govor o zdravem družinskem življenju. Pa tudi sicer je težko najti kako ostalo cerkveno organizacijo, kf tre bi med drugim pospeševa-( njem vplivala na zdravje družine. Ta namen imajo na primer j vse katoliške karitativne organizacije, zlasti Vincencijeva družba, j Velike katoliške manifestacije, kakor so katoliški dnevi in evhari-, stični kongresi, se vedno znova izčrpno pečajo s problemom na- j ravnega in nravnega zdravja katoliške družine. Kdo bi mogel podati le približno statistiko tega, koliko notranje in zunanje ra-j zrvanih zakonov in družin popravi samo en ljudski misijon v fari! j Kdo prešteje tihe čudeže milosti, ki se pokažejo med narodom po; dobre opravljenih duhovnih vajah, ki jih opravijo poedinci, ali, večkrat celi stanovi. Koliko prisrčnih pastirskih pisem so že naslovili naši škofje na krščanske družinske očete in matere! Do zadnje gorske vaške gre njihov glas, kjer jih ljudstvo z zaupanjem in hvaležnostjo sprejema. V prvi vrsti moramo v tej zvezi omeniti veliko papeško enci-klike "Časti- connubii", kf jo je sveti oče naslovil vsemu krščanskemu svefiu, da bi obnovil in poglobil pravo krščansko družinsko življenje. Vsi dobro misleči so to encikliko sprejeli kot žarek svetle jasnosti sredi neštetih zmot, ki so se v zadnji dobi porodile o družini in o zakonu. Okrožnica je prišla v času, ko je boljševistična svetovna propaganda s svojim materij alizmom, ki razdira vsako družinsko življenje, po stoterih kanalih zastrupljala vse ljudske > mi KAKO JE ŠE KAJ MED NAŠIMI1 FARMARJI r wafer«*, Wis. Tukaj vlada splošna mlekarska stavka. Mlekarne, v katerih se konzervira mleko, izdeluje sir, surovo maslo in druge razne ! mlečne produkte, so vse zaprte, ker so farmarji ustavili dovoz' mleka. Ceste do večjih ali manjših mest in mestec, so povsod za- i stražene po piketih tako, da ne t more farmar ne mleka in ne ka- t kega drugega produkta spraviti ' na trg. Isto velja tudi za živino ' in perutnino. : Vsako vozilo, katero je name- , njeno v mesto, je po piketih | pregledano -in ako bi se slučajne j peljalo kak pridelek na trg, je na mestu uničen. V slučaju, da bi se kdo drznil povelju štraj-! ttarjev upirati, tedaj pridejo v j akcijo pesti, krepelci, kamenje in vse, kar pride pod roko. Iz takih manevrov so posledice kr-! vavi nosovi, razbite glave in v marsikaterem slučaju treba 1 zdravniške pomoči ali celo stane | življenje. Mlekarskemu štrajku se pridružuje vedno večje število far-' mar je v, raznih mlekarskih za-jdrug in korporacij. Štrajk je na-I men j en za dosego iste cene za l produkt, kar farmarja stane za 1 istega producirati. Z drugo be-,|sedo rečeno, farmar zahteva za 1 svoje produkte iste cene, do ka-Jterih je popolnoma upravičen in | nič več ne. . I V splošnem se lahko trdi, da , je situacija današnjih dni pre-. cej resna, kajti v to stavko je že zaseženih več držav širom Unije. Vsi smo že upali, da se . | povrnejo, vsaj nekoliko boljši .ičasi, katerih pa od nikod ni. 1! Farmarja tlači kriza z vedno . večjo silo, in sila je prikipela do i viška s tem, da je povzročila , splošno stavko farmarskih pro-duktov. . — ______rr. .. iz katerih edino klije veličina in moč vsakega naroda. — Nekaj let pozneje je v novi1 okrožnici iz istih papeževih ust padla beseda, da je treba industrijskemu proletarijatu ustvariti človeka vredne življenjske pogoje, kar je z drugimi besedami, da mu je treba omogočiti naravno in zdravo družinsko življenje. V tej zvezi moramo povdariti, da nauk katoliške cerkve skozi in skozi vpošteva, je v soglasju z vsemi znanstvenimi dognanji. Saj evgenetična znanost šteje ravno med dobrimi katoličani mno-| go odličnih učenjakov, katerih znanstvene izsledke priznavajo in vpoštevajo brez pridržka tudi izvenkatoliški krogi. Opozorimo le na znanega nemškega učenjaka Hermana Muckermanna, čigar znanstvene zasluge na polju evgenetike so pred nedavnim časom pripoznali tudi angleški in italijanski zdravniki. Pri delu za narodovo zdravje ni katoliška cerkev nikdar odpovedala. Svoje vzvišeno poslanstvo vrši vsepovsod, kamor sega 1 njen vpliv tudi še danes. Kajti ona sama se smatra za božjo dru-■ žino, ki črpa svoje sile iz globin zemlje ter krvi in milost iz višin neba in svojih velikih verskih skrivnosti. Cerkev se sama naziva mater, ki svojim vernikom stavlja pred oči podobo svete družine . kot pravi vzor vsake krščanske družine. , SjWERIKAHSKI SCPyEWEC brought them the idea of Hell, r but it never took deep root in v them. Essentially they are still s pagans." r Jaz nikakor ne morem razu- r meti zakaj je rojak tako zapisal, j Slovenci pagani! Naš narod, ki p je eden najbolj veren narod v r Evropi! Zopet drugje čitamo: ž "Everywhere in Yugoslavia r peasants believe that in the next1 š world the soul leads much the'j; same life the person led in this, j v It smokes, snuffs, blows its nose, j t whittles sticks, and needs money." Pisati tako se pravi nor- t čevati iz naroda. Kot Tebi tako r je tudi meni še prav dobro v c spominu, kako smo se morali na- t tanko učiti katekizma, predno | so nas pustili iti k spovedi in kjt prvemu sv. obhajilu. Ce kje, so^i nas v našem starem kraju prav j] dobro naučili vseh doktrin kato- ^ j liške vere. O onem kar piše rojak < Adamič slišim sedaj prvič. i Čudno- se mi zdi, da- rojak A-damič, ki je že odrasel človek in mož, ne zna razločevati med le- i gendami, vražami in med tistim, i kar ljudje verujejo kot katoliča-' : ni oz. kristjani. Tako razločevati | smo znali mi, ko smo hodili še v j; prvi razred ljudske šole. Zakaj : ni Adamič povedal, da so domai ljudje bolj prijazni,- bolj idejal-ni, bolj uljudni in da vedo ceniti kulturo bolj kot Amerikanci.' Ravno Včeraj sem čital članek iz pod peresa Mary McCormik o-• per ne pevke, ki je dosti potovala po Evropi in katera pove, da med 1 tem ko- je tukaj umetnost petja le za takozv. boljše vrste ljudi, isto vpovštevajo in znado ceniti v Evropi tudi kmetje in delavci. Tukaj v Akronu so se in se čudijo in nikakor ne morejo razumeti, kako je to, da common laborer gre poslušati operne pevce, ki pridejo tukaj, in priredijo koncert in' plačajo 3, 4 ali $5.00 za vstopnico. Navsezadnje pa se moramo : vprašati kaj je1 privedlo rojaka ■ Adamiča do takega pisanja? Ali > je bil iskren? Ali je bil površen i v opazovanju? Je ignoranten in ne pozna naroda in njegovih ■ navad? Ima presodke do naroda? Ga hoče podcenjevati ali zaniče- - vati? Na- vse to prav z lahkim , srcem- rečem, da ne. Rojak Ada- - mič zelo dobro pozna narod. Ze- - 10 dobro ve, da ni tako kot piše, . Zakaj je tako pisal nam daje i govor ono, kar je o njem pisano i pod: "Personal and Otherwise". - Tam čitamo med drugim: "His r, stay in Garniola was made pos-i sible by a grant from the Gug-i genheim Foundation." Ta sttwek - nam pove vse in nam raztolma-či vse. Rojak Adamič je bil po- , slan v stari kraj z drugim denar-i jem, ker sam ga ni imel. Pove- - dalo se mu je od strani njegovih i višjih da naj opazuje in kaj na-1 piše, kaj takega da bo zanimivo. - In ker Amerikanec ljubi vedno 0 kaj takega v katerem se podce- 1 njuje osovražene "fornerje" in - tako povišuje Ameriko, je napi-sal rojak tako, da bo ugodil tuk. i- publiki, pa čeravno je moral po-kazati naš narod v luči kot napol i- civiliziran in prežet s vražami i. od prvega^ do zadnjega- Slovenja ca. Najbrž bo tudi da njegova Dal Bog, da bi farmar uspeš-io izvojeval pravice, katere mu padajo. Poročevalec. --o—- ROJAK. PODAJA SVOJE WN-FNJ-E O ADAMIČU SVOJEMU PRIJATELJU Btrberton, O. Neki naš dolgoletni naročnik n prijatelj je nam poslal naslednje pismo, ki ga je prejel od svojega prijatelja. Glasi se: 'Dragi prijatelj :— Prejel sem "Harpers Magazine" za november in v katerem je povest "Death in Carniola". Prav lepa hvala za poslano. Do-tično povest sem prečital še-le pred kratkim, key sem bil ob času, ko sem prejel magazin zelo zaposlen z barvanjem. hiše. Ko sem bil gotov s čitanjem te povesti sem imel konfliktne občutke. Povest je zanimiva. Iz pisanja rpjaka Louis Adamiča vidimo, da je prvovrstni pisatelj, v sled česar sem ponosen in Vesel, da se naši ljudje tudi literarno udejstvujejo v tej deželi. Kar me zelo boli in. me je tudi sram je to, da bodo tukajšnji ljudje sklepali oz. sklepajo potem, ko čitajo enake povesti iz pod peresa Adamiča, da je naša stara domovina še na pol divja in še komaj na polovico civilizirana. V povesti je vse polno trditev, ki so v zelo ostrem nasprotstvu s fakti oz:, z resnico. Rojak Adamič ne samo, da se je popolnoma amerikaniziral, ampak je postal nekam prevzeten in večkrat zelo podcenjuje njegovo rojstno domovino. Piše: "Later, when I traveled through the more primitive parts of Dalrruttia, Bosnia, Macedonia and other Yugoslav provinces itd." Torej Slovenija je primitivna, le da so druge provincije še bolj primitivne. Drugje zopet piše: "Christianity rojstna vas je kje v hribih, kje v zakotju, kjer ljudje nimajo dosti stika z zunanjim svetom. Kar rojak pove v njegovi povesti jaz nisem še slišal ne v starem kraju ne tukaj, in to ne glede da pridem osebno skupaj z ljudmi našega naroda od vseh strani dežele in krajev kjer biva'naš narod v starem kraju in rad poslu- k 1 šam od njih razne domače pri- U 'povedke in legende, na katerem j vsem takim je naš narod zelo o: | bogat. Da, rojak Adamič mora gledati, kot vsi mi za kruhek. Treba C mu je pisati tako da bo ugodil z čitateljem, pa magari če vsled si tega trpi ugled naroda. Kruh je prvo. Amer. narod kot ma-j terijalistični nima smisla za |idealnost, njemu je dolar vse. ti I Materijalistični narod ni v sta- u j nu ustvariti vil, rojenic in še kaj s drugega takega. Njemu je le za ustvariti dolarje. V tem so si d podobni na':odi Anglo-Saxonci. ž Vsa umetnost bodisi v dramatiki, petju, glasbi in delno tudi v literaturi izhaja iz drugih r narodovv v prvi vrsti seveda od n jLatincev in takoj za temi od 1 i Slovanov. Angleški narodi in njih ožji sorodniki imajo kar se 1 -'tiče umetnosti v zgoraj omen je- l nim zelo malo originalnega in . i, povečini morajo si sposoditi od r/ .'drugih narodov. Angleži in njim s : sorodni narodi so neprekosljivi t - kar se tiče trgovine, organizi- ^ i- ranj vladnih sistemov in vse dru- ^ I gega kar se tiče mehanike. Ke i pa hočejo kaj doseči na polju na ; , pr. glasbe pa so v stanu ustvariti j r le JAZZ. Glede tega bi bilo do- j . bro kaj pisati v naših časopisih, - mislim reči', podati kako kritiko } - o pisateljih takih kot je Adamič. ( Pozdrav." Podp-is. , o, —-O- 0 MR, SIMPSON IZJAVLJA DRŽAVNI KOMISIJI ZA TR-0 GOVINO a Mr. Simpson je predsednik li znanih illinoiških j"avnih naprav n kot Commonwealth Edison Com n pan^, The Peoples Gas Light and h Coke Company in Public Service ? of Northern Illinois. Vse te tri i- družbe zalagajo Chicago in nje-n1 no okolico ter velik del illinoiške i-1 države z plinom, z elektriko za y razsvetljavo in drugimi pod'ob-3.'nimi rečmi. Kakor znano je bil U j javni pritisk zadnjih let velik, 0 da bi se znižala cena plinu in elektriki. Kajti ljudstva, ki so v •s I zadnjih letih tekom depresij'e silno prizadeta pri zaslužku, tu-di pazijo, da bi skrčila kolikor k mogoče vse svoje izdatke. Ta i- pritisk je prišel do državne illi-noiške komisije za trgovino in! r- ta je uvedla preiskavo, ali bi se 3- dalo li znižati ceno plinu in h elektriki ali ne. i- Mr Simpson nato odgovarja, o. da je zadnja leta, odkar razsaja io v deželi depresija postalo breme, s- kot davki in drugo tako veliko n za vse omenjene družbe, ki ima-d-'jo javne naprave v oskrbi, da k. j pod nobenim pogojem ni mogoči- če misliti na točasno znižanje 01 cene za plin in elektriko. ni Mr. Simpson izjavlja, da se ti- vodstvo imenovanih javnih napa prav trudi na vso moč, da bi Nesrečna ura. — Žena: Za-:aj hodiš tako pozno domov ? Jra je že čez polnoči! Mož: Ali bi bila manj, če bi istal doma ? » # * Zagovoril se je. — Sodnik: )sumljeni ste, da ste ukradli ;lato uro.Ker manjka dokazov, te oproščeni. Tat: Ali uro lahko obdržim? * * :K Zagovor. — Trdite, da ste ožitelja nekajkrat samo lahko idarili. Tožitelj pa trdi nasprotno. — Tega vendar ne more veleti, gospod sodnik, saj se je že po prvem udarcu onesvestil. Bolj bo. — Možiček, dovoli mi odpotovati za mesec dni k norju. Tam bom vse noči sanjala o tebi. — Meni se pa zdi, da bo bolje, dušica, če ostaneš doma in boš sanjala- vse noči o morju. . - . . ~ . . .... zmagalo te predvidene bremena, samo da bi ne bilo treba apelirati na komisijo za trgovino za do vol jen je za povišanje cen, elektrike in plinu. Komisija je odločila posebno zasliševanje v ta namen, da dobi tako kolikor mogoče točno sliko v tej zadevi. Mr. Simpson dalje izjavlja, da naraščajoči davki in padanje družbenega zaslužka in dobička bo znižalo dohodke za to leto za skoro 35 milijonov v primeru z dohodki v 1. 1930. Kljub temu pravi izjava, da se je temu primerno tudi znižalo obratne stroške- in izdatke, bodo dohodki v primeru z ktom 1930 še vedno za 18 ,in pol milijonov manjši od leta 1930. To je vzrok, cla je morala plinska družba The Peoples Gas Light and Coke Co. suspendirati dividende na delnice, ki repre-zentirajo 67 milijonov delniške ga kapitala. Istotako so bile znižane za polovico tudi dividende od1' Commonwealth Edison Co., ki ima 162 milijonov delniškega kapitala. Dividende na 63 milijonov delniškega kapitala od Northern Public Service of Illinois pa so bile znižane na četrt. Ta okolica je hudo navezana na ta podjetja in če se rani kredit teh družb se bo s tem ranilo ! blagostanje okolice v splošnem, izjavlja Mr. Simpson, kateri navaja še druge vzroke, zakaj bi še ne smelo v teh časih zniževati cene plinu in elektriki, ako se hoče, da ostanejo imenovana podjetja v svojem ravnovesju v danih slučajih. Tako seveda izjavlja predstavnik imenovanih družb, kako je pa v resnici dejansko stanje je težko ugibati, ker natančen upogled v tako velikanska podjetja, kakor so imenovane javne naprave v tej okolici, je skoro nemogoč za navadnega človeka. POGLEJTE NA DATU** ' | POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! 5 I Ako je poleg Vašega- imena številka X 11—33, je to znamenje, da se je vam s iztekla naročnina. Pri pošiljanju na- 5 ročnine se poslužite spodnjega kupo- | na. Obnovite naročnino čimprej,e, ker 5 izdajanje lista je v zvezi z velikimi £ stroški. f ► AMERIKANSKi SLOVENEC, ! 1849 W. 22nd Sh. Chicago, IU. > Priloženo vam pošiljam svoto f................... «a obiirt- j, j iritev moje naročnini za "Amer. Slov«tca'r. Im«_____________________' Ž >. Natlov-------------------....■■—- V Mesto--------------—---' .............. 7. novembra 1933 iMiMAMISef sluvenec Rs« 8 ---- «55556™ iiiuumfliiiuiriti^iumuiunimuumxmriim'^'iimcr i i n n »i nimnn ii i «nw iii iu ' TEDENSKI KOLEDAR 13 Ponedeljek — Sv. Didak. 14 Torek — Sv. Jozafat. 15 Sreda — Sv. Albert Veliki. 16 Četrtek — Sv. Neža Asiška. 17 Petek — Sv. Gregor, škof. 18 Sobota — Posv. Petrove bazilike. 19- Nedelja — Sv. Elizabeta Og. hifiov- sta pa pridejo italijanski du niki." --o-- Kako zrnje Itallicri k i. antati . Ljubljana, 16. oktobi*a. — Znani, ugledni ljubljanski grad-j beni podjetnik ing. Franjo De-j", dek, ki gradi na Sušaku velika i carinska skladišča, se je vozil po ^ svojih poslovnih potih, ki so bila vsa v zvezi z gradbo carinskih skladišč, že več kot poldrugo leto po večkrat vsak teden iz Ljub-ljane na Sušak čez Postojno in Reko, ker mu je bila ta pot naj- vs krajša in v poslovnem pogledu ^ najbolj prikladna. Vozil se je ^ vedno s svojim avtomobilom, ki ga je šofiral njegov šofer Alojzij Bešter. Pred dvema mesecema se je nekega dopoldne vračal ^ s Sušaka nazaj v Ljubljano. Nad ^ Matuljami, kjer križa cesto že- , le leznica, se je moral avtomobil zaradi mimo vozečega vlaka u- ^ staviti. V tem času je prikoraka- V J la po cesti kolona italijanskih vo- .' jakov, med njimi četa s poljsko ^ kuhinjo, na kateri je sedelo ne- ^ kaj vojakov, ki so prav v tem času jedli makarone. Vojaki so *j se šalili in smejali ter v veselem razpoloženju izzvali g. inženjer- -1 ja, da jih je ujel na fotografski film. To je videl neki podčastnik, ki je pristopil k inženjerju in ga opozoril, da je fotografiranje n prepovedano. Vse to se je zgodi- n 10 v prav prijateljskem tonu in si g. inženjer je rade volje izročil g, film, ki ga je pravkar posnel, podčasniku s pripombo, da mu p je pa žal drugih filmov, ki so bi- 11 obenem s pravkar posnetim v j, aparatu,ker je imel na istih po- v snete svoje gradbe tako s Sušaka s kot iz Zagreba, kjer gradi veliko j, gimnastično dvorano. Uslužni ^ podčasnik je dal gosp. inženjer- p ju svoj naslov in ga povabil', da ^ ga pri svojem povratku na Re- j, ko, odnosno Sušak obišče v vo- j. jašnici, kjer mu bo vse druge filme povrnil. — Ker ing. De- v dek ni mogel po tem dogodku nekaj časa. na Sušak, je pisal pod- c častniku, naj bo tako prijazen, j in naj izroči njegove filme rav- j-natelju Banco di Roma na Reki, -c s katerim je znan. Za slučaj, da j. bi imel kake stroške, pa naj mu ) g. ravnatelj, pri katerem naj se , podčastnik s tem pismom legiti- ^ mira, povrne stroške. j. To je dejanski stan tega do- -godka. - \ Dne 17. sef-cmbra, torej pred enim mesecem, se je peljal g. in- ^ ženjer zopet na Sušak. Z njim . se je peljal tudi urednik "Ju- . tra" g. Ravljen in njegova sopro- -ga, ki sta hotela napraviti maj- j hen izlet na Jadran. Avto. ješo- ( firal kot navadno šofer Alojzij . Bešter. Ko so privozili na Reko do mostu, ki deli Jugoslavijo od Italije, so ondotne oblasti areti- ' rale g. inženjer j a in šoferja in se polastile tudi avta. G. Ravlje-na in njegovo soprogo pa so pustili v Jugoslavijo. Kot rečeno, je minilo od tega časa že mesec dni> rfavžlic mnogobrojnim intervencijam, poizvedovanjem in pisanju na vse mogoče oblasti, pa ni mogoče do danes zvedeti niti j kako se jima godi. Vse prošnje 78-letne, bolehne matere g. in-' ženjerja ne zaležejo nič in niti ' toliko, da bi se moglo aretiran-cema vsaj sporočiti, kako je do- j ma, kako je v podjetju in kako j je: z gospo materjo^ ki je bila, kakor znano, g. inženjerju poleg njegovega podjetja edina skrb in raid ost na svetu. Zdaj pa pride najlepše. Nekega dne je dobil zastopnik interesov g. inženjerja na Sušaku ponudbo italijanskih oblasti na Reki, da so iste pripravljene izpustiti g. inženjerja in njegovega šoferja toda pod pogojem, da naše oblasti izpuste nekega Pa-renzana, ki je od naših oblasti pravcmočno obsojen zaradi špi-jonaže na 12 let robi je. Torej, dva nedolžna človeka, katerima se ni iokazala nobena krivda, v zameno za pravomočno obsojenega špijona. Naravno je, da je naš konzul na Reki odločno protestiral proti sami domnevi, da je kaj takega mogoče. Tako postopajo in ravnajo ljudje, ki se ponašajo z 20001tet- -rw, 1,-nHnvrt__ SIROM JUGOSLAVIJE V ODGOVOR NADZORNICAMA SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE kar velja je beseda zapisana v zapisniku in priobčena v Zarji. Kaj povedo zapisniki? 1. Februar jeva številka Zarje 1. 1932 pove na strani 26, da se je ta seja vršila dne 13. in 14. januarja 1932. fn da se je uradno poslovanje zaključilo že dne 13. januarja 1932. 2. Da je predsednica kupila bonde za Zvezo, ker je bila v to pooblaščena od glavnega odbora in sheboygahske konvencije in jih ponudila v potrditev glavnemu odboru. 3. Da so bili vsi računi gl. tajnice in gl. blagajnice pregledani ; seveda tudi računi decembra meseca, ki so bili priobčeni šele potem, ko je bila seja že davno končana. 4. Da se do tega dne ni plačalo nič na bonde, razven $158.23 v mesecu decembru. Kot pove uradni zapisnik na ' strani 28,' je poročala glavna bla-gajničarka "da se njene knjige do pike ujemajo s knjigami in računi gl. tajnice." Prva i» tretja- nadzornica poročata, da sta pregledali cel« poslovanje-. (Poti to spadajo seveda računi gl. tajnice in gl. blag&j ničarke in vsi izplačani čeki'.) Mrs. Erjavec poroča, "da je našla pri nadzornem pregledovanju vse v redu." Mrs. Novak poroča, da je pri nadzorovanju našla " vse v popolnem redu." Vse to se je vršilo v navzočnosti gl. predsednice Mrs. Prisfand, kot potrjuje njen lasten podpis. Kaj hočete večjih in boljših dokazov kot so vaše lastne besede m podpisi? Kaj zahtevate danes kakšnega pojasnila od glavne tajnice? Da naj vas opere! Ali naj sežge zapisnik in nad 4000 iztisov Zarje? Tri tisoč dolarjev ni niti za S.Ž.Z. majhna svots, in se je ne prezre tako lahko. V stečaju pa da je bila kaka napak«', ali pa da se ni na pravem mestu in pravočasno vknjižilo je bila dolžnost gl. nadzornic naznaniti to v poročilih in spraviti vse poslovanje v red za časa konvencije. Vprašanje: Kedaj sta vidve nad-zbrnici govorili resnico: pred dvema letoma, ali jo govorite danes? Konvencija je imela rešiti vse zmešnjave in urediti poslovanje kot zahtevajo korporaeijski zakoni. Dva meseca pred konvencijo sem vam svetoval v Zarji, da dobite advokata, moža, ki bo kos problemom, ki so se nakopičili tekom zadnjih par let, in da vam preskrbi in razloži nov carter. Tiste, ki ste imele moč v rokah, ste zavi'gle dobre nasvete ; delegatinje pa ki so v resnici zastopale koristi S. Ž. Z. pa — niso smele! Ali vam nisem bil jaz vsaki čas na razpolago? Nihče me ni vabil in tudi ne klical, da oddam sporočilo mojega poslovanja. Kot vidim iz kon-venčnih poročil je glavna blagaj-ničarka naznanila na konvenciji, da ima poročati o bondnih kupčijah. Kdo ji je zaprl usta in zakaj? — Same ste se obsodile na konvenciji! ... Kaj se smešite danes pred svetom! Vsaka delegatinja na konvenciji ve, da kar se je napravilo za S.Ž.Z. se je napravilo s silo. Konvencija se je končala že v rneseeu maju in s konvencijo ste ima končati tudi" cirkus. Pri vas se je cirkus šele začel po konvenciji. Kakor hitro je dobila v roke nova urednica glasilo, se je začelo vicanje glavne predsednice po Zarji. Da se pokrije blamaža na* konvenciji, se je re-vica proglasila za mučenico, preganjano od —- duhovnega nadzornika. "Poglejte ljudje božji, Kako ta revica trpi"; brenka Mrs. Novak že tri mesece po Zarji. Mrs. Erjavec pa "glonca ša.W o-koto predsednične glave in prosi vse članstvo na pomoč, da se hitreje opere glavno predsednico in — njo samo. Pomembno za vse tri je pa dejstvo, da do danes še nobena izmed njih ni potočila ene same solze za organizacijo S.Ž.Z., ki je v resnici edina, ki trpi škodo zaradi njihovih spletk in zaradi njihovega nerednega poslovanja. Rev. Anton Sehiffrer, . 'lyrUwnnTfnt.. Tvoj nedeljski tovariš. Bi 1 P-ev. J. C. Smoley: TRIINDVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH S krasno prošnjo je stopil Jajr k Gospodu: "Gospod, moja hči je ravnokar umrla, pridi, položi svojo roko na njo, pa bo živa." Bil je zelo žalosten, ker mu je hčerka — edini otrok — umrla. K komu naj se v svoji bridkosti obrne? Ljudje mu ne morejo polagati. Toda Kristus mu je pomagal, vzbudil hčerko k življenju. Tu imamo zgled, kje naj iščemo mi pomoči v našem trpljenju in naših križih: pri Kristusu Gospodu, on nas ne bo zavrgel, on je' &aša tolažba v življenju in v smrti. 1. Tolažba v življenju. Kdaj pa? Odgovor je kratek: V Vsem življenju, posebno kadar nas zadene kaka nesreča. Kaj pa j imenujejo ljudje nesrečo? Mnogi imajo revščino, pomanjkanje za nesrečo. Je to res velik križ na svetu. Kdor ni pomanjkanja okusil, si niti predstavljati ne more, kako velik križ je to. Nam li morejo ljudje v.tem i lučaju pomagati? Mogli bi že, toda njihova pomoč ni popolna. | ^anes nekdo lačnega nasiti, nagega obleče, ali drugi dan ta dva reveža morda ne bota našla nikogar, ki bi jima pomagal. Imamo pa enega, ki nas vedno lahko potolaži. Imamo Jezu-| Odrešenika, ki je radi nas prenašal največjo revščino. Po-I flejte samo v duhu v Betlehem: tam ga vidite ležečega v revnem iplevcu,- povitega v uboge plenice. Poglejte njegovo ostalo živi j e-: ^.ie; samo o sebi je lahko rekel: "Lisice imajo svoje jame, ptice ; svoja gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi položil svojo glavo.": Uboštvo je res velik križ, toda pogled na Kristusa jo revežu I °slajuje. Zato hitite k njemu v svojih križih in težavah. Kakor' I ^.jr stopite k njemu in prosite: Gospod, položi svojo roko na i «Mo trpljenje, in vem, da bo olajhčano. Bog vas bo potolažil, Ifofite in prizadevajte si' le, da si bote zaslužili božji blagoslov. Bolezen imenujejo ljudje nesrečo. Bolezen je dvojna — te-in dušna. Obe ste hudi." | Telesna bolezen zmuči človeka, da leži kakor ubogi Lazar. Ravniki bi radi pomagali, pa ne morejo. Koliko jih je, ki mo j !>io preležati leta- in leta in leta priklonjeni na postelj. Kje naj' . %'o tolažbe? Kje drugje, kakor pri Kristusu Gospodu. Stopi-' 1: ®fta Oljsko goro,- stopite na pilatov dvor, pa boste videli moža bo-1 'fičin, poglejte na goro Kalvarijo. Kdor trpi, naj se spomni Kristusovih bolečin,, in vzdihne: "Gospod, ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi." Hujša kot telesna je pa dušna bolezen. In duša je bolna, če I io tlači težak, smrten greh. In kdo ji bo pomagal? Pomagati mo-1 fe edinole Bog. On je edina naša tolažba; spomnite- se le na Maji ^J;0' Magdaleno, zatekla- se je k Gospodu in slišala je od njega beli sede: "Odpuščeni so ti tvoji grehi." | (< ^ Kdor je na duši bolan, naj se zateče k Gospodu in prosi: j Gospod, položi svojo roko na mojo dušo, pa bo živa." Samo be-I sedo" reci, o Gospod, pa bo duša zdrava. In Gospod bo uslišal po l Sv°jem namestniku vašo prošnjo in ozdravil vašo dušo. 2. Jezus tolažba v naši smrti. I _ Ta bridka ura bo prišla za nas vse. Pravim, bridka ura; za-1 ?Hi smrt je kazen za greh. Zapustili bomo prijatelje, stariše, za-^stili vse . . . Kdo nas bo tolažil? Kristus, ki je rekel: Jaz sem I Majenjo in življenje; kdor veruje v mene, bo živel na veke." Ne s umrli na veke, vstali bomo v novo življenje, smrt nas ne bo Viki na veke. i Če polagamo svoje drage v grob, ne žalujmo preveč. Dekli-I * ni umrla, le spi, je rekel Gospod. Smrt jq samo spanje, iz ka-| erega se bomo zopet prebudili. JE.>. Zato se pa zatekajmo k Gospodu, da bomo z njim in v njem K:1VeW,.da nas bo enkrat vzbudil k večnemu življenju. 1 K*_- ■ ___ ... _ 1 IZ NEODREŠENE DOMOVINE 'tal- • ^»»janski tisk proti slovenske-časopisju, ki brani pravice "°v®hEke Narodne manjšine v JuJijski Krajini •Beograd, 13. okt. — Italijan-0 časopisje je te dni ostro na-. slovensko časopisje, zaradi o preganjanju slovenskih ^flikov ter zaradi nastopa u-^.Hvitelja goriške nadškofije ^''ottija, proti slovenskemu du-'fništv u V Julijski Krajini. t,,/l,)0lj razkačeno se je oglasil Vj^šfei "Piccolo", ki je v dolgem i H^ku "Manevri" ostro napadel ^ 8am° slovensko časopisje, tudi slovensko katoliško nji "vščino. Za njim se je ogla-Ij^.di rimski "Giornale d' Ita-fijj ' ki je istotako ostro nasto-^ pi*oti "potegovanju", kakor imenu.je resnične vesti o l^/^iu Slovencev, duhovni-^ slovenskega jezika v Ju-Siil ^ ^ra.jini. Enako se je ogla-list' "?opolo cY Italia*" v jo je objavil ljub-h bil "Slovenec"' iž katerega list P°natishjena tudi v naš Diijj Jf Prišla tudi v češko časo-večerni list "Češke Sin- £ vo" je objavilo daljši članek, v t katerem se zavzema za sloven- j sko narodno manjšino 111 za pra- r vke vernikov v Italiji. List pra- ; 1 / vi med drugim: "Po vojni je pri- j padel Italiji velik del področja.( bivše avstro-ogrske monarhije, , na katerem je živelo slovensko ljudstvo iz Primorja in Istre, j Slovensko prebivalstvo v teh i krajih nima sedaj nič več svojih : slovenskih šol in edino Cerkev se še briga zanj. Sedaj pa je u-pravitelj goriške nadškofije Sir-rotti pozval v Gorico okoli 70 ' duhovnikov slovenske narodno- : sti od katerih je zahteval, da se pod prisego odpovedo vsakemu delovanju v slov. jeziku s svojimi verniki. Slovenski duhovniki so seveda to nezaslišano zahtevo upravitelja goriške nadškofije takoj odklonili. Napisali so skupno veliko spomenico na sv. očeta, v kateri mu pojasnjujejo preganjanje sldven'skih vernikov v Italiji." —• r'ist "Češke Slovo" končuje: "če se sv. oče ne zavzame za slovenske duhovnike, bode skoraj gotovo premeščeni v čisto italijanske kraje severne Tt.aliie. na. ni i hm™ me. I Koza ubila pastirčka Pri selu Dolana v okolici Bi-ača se je pod nogami koze prožil kamen težak 10 funtov i priletel na nižje sedečega evetletnega pastirčka Gojka 'rotiča in ga na mestu ubil. -o-- Proti dvojnim službam Da se zaposli več brezposel-lih, je občinski svet v Splitu v )almaciji ' odpustil iz službe rse upokojence, ki so kot kon-raktualni uradniki bili usluž->eni pri mestni občini. ——o- Mlin je zgorel Veliki valjični mlin, last Pe-ra Gyorkoša v Lutvercih pri Gornji Radgoni je letošnje po-etje postal žrtev plamenov, ki io mlin popolnoma uničili. V nlino je zgorelo tudi nad dva ;agona žita in moke. Lastnik ie kljub visoki zavarovalnini 100,000 Din hiido prizadet. — Mlin je bil šele lansko leto prenovljen in opremljen z mo- iernimi stroji. ---—-| ZAHVALA Chicago, III. Prav lepo se zahvalimo vsem našim prijateljem, kateri so nas v tarko obilnem številu obiskali na dan 7. oktobra zla našo 251etnico. Po večerji sva šla z mojo soprogo obiskat bolno sestro in ko se vrneva, je izgledalo, da je v hiši prazno. Ko pa odprem vrata, se hitro posveti in nad sto glasov za&liče "Surprise"! Ko pogledamo dalje, vidimo, koliko je tu prijateljev in mize polne samih dobrot. Dobila sva tudi lepo darilo, mimireč "dining-room set" in lep srebrni križ. Nikdar nisva kaj takega pričakovala. Želimo povrniti vsem, kolikor bo v naši moči. —Zatorej najlepša hvala vsem-darovalcem, posebno pa Mrs'. Borsnik, ki se je trudila, da je toliko prijateljev skupaj povabila. Prav lepa hvala Mrs. Gro-kar iz Waukegan, 111., in njeni hčerki Antoinette, katere sc piri celi prireditvi veliko pomagale. Najlepša hvala dekletom, katere so tako pridno vsem postregle. Lepa hvala muzikantil Mr. Štefane, kateri je pridno vlekel harmoniko, da se je vse vrtelo. — Imena darovalcev: Mr. in Mrs. Joseph Perko, Mr. in Mrs. Matt Kauzlaricb, Mir. in Mrs. Frank Borsnik, Mr. in Mrs. John Stayer, Mr. in Mrs. Louis Zefran Jr., Mir. in Mrs. George Smoljanec, Mr. in Mrs. Verbec, Whiting, Ind., Mr. in Mrs. Gabriel Benedict, Whiting, Ind., Mr. in Mrs. Geo. Si-mec Jr., Mr. in Mrs. Leo Mladič, Mr. in Mrs. Leo Jurjovee, Mr. in Mrs. Stare, Mr. in Mrs. Louis Kovačič, Mr. in Mrs. Ribič, Mr. in Mrs. Tony Kropenc, Mr. in Mrs. Lončar, Mr. in Mrs. Zunie, Mrs.Mary Benedict, Mr. in Mrs. Primožič, Tony, Frank (in Miss Anna K-ukman, M«\ in Mrs. Max Omerzel, Mr. in Mrs. Zorc, Mrs. Angeline Schwab, Mr. in Mrs. Tony Boršnik, Waukegan, 111., Mrs. Vogrino-i vič, Mr. in Mirs. John Mladič, ' | Miss Jennie Gaber, Oak Park. ' 111., Mr. in Mrs. Rech, Mrs. Mary Flinkow, Cicero, I'll-, Mr. in ' Mrs. Ludwig Skala, Mr. in Mrs. Frank Bicek, Mr. in Mrs. Benniger, Mr. in Mrs. Fraiiko- • vich, Mr. in Mrs. Smith, Mr. in • Mrs. Kozjek, Mr.- in Mrs. John - Kerzich, Mir. in Mrs. Martin- - Kremesec. Mrs. Mary M'ravla, - Mr.John Habjan Sr., Mr.Frank i Wolk, Mr. in Mrs. Jurečič, Mr. i in Mrs. George GregoricK Mi'. - Cyril Pichman, Mrs. Stanko, i Mr. in Mrs. Tony Wencel, Mr. - in Mrs. John Kosmach Jr., Mr. , in Mrs. Skrjanc, Mr. in Mrs. a Anzelc, Mr. in Mrs. Oremus, ., Summit, 111., Mn's. Caroline !- Pichman, Mr. in Mrs. J urea, e Mr. in Mrs. Cerj-ik, Mr. in Mrs. i- Golenko, Mr. in Mrs. Zefran a Sr., Mirs. Asič, Mr. in Mrs. Stanley Ptaszek, Mr. in Mrs. o Gottlieb. — Še enkrat prav t- lepa hvala vsem! 7 dni do JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRESN3 MI PARNIKI BREMEN EUR0PA POSEBNI VLAK ob parniku v Brerrtcrhavenu jamči zelo udobno potovanje v IvJUBEl-ANO. Izborne železniške zveze tudi1 iz Cherboui'ga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Z a podrobnosti vorašajte katcroRrtkol-i 'lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD ml iiii 5 130 W. Randolph'St., Chicago,'111. ŠŠllSSiS •*^nniiiiiiii»iiiiiiiiiiii[]iiiiiiniiii»iiMHiiiinE]iiiiiiiiiiiiniiHiiiiini[]iiniiiiiiM»iiiiniii'iiciiiiM)un S' Karpata-zeliščno okrepčilo je grenko-skdko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter S ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. I ALI VI TRPITE NA_ glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju g po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu 3 spanj,u, neslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljali,.tuftih in drugih nered-1 nosti, ki so poznane radi posledice1 vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v I Karpata-Herb-All Laboratory 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekl'e-g nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 i'mpOrtirdnili in'domačih zelišč, liubja, jagod a in listja. Prodajamo na debelo in , drobno. Zastopnik se vposli. Izrežite la oglas. IZREDNA POu\UDBA: Z vsako steklenko tt-saš 1 pata-Tlerb-TomV d.ien.o s!,.U, K-n-n.in.n^^n^^L^- Varujte vaše oči Ako \ws nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; 1 ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. ■ m. JOHN J. SMITIM OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oži. ^ 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9: ure dopoldne do 8:30 zvečer. ' ~-- _____- ............ - ----------11 n DR. R. P. ZALETEL slovenski zdravnik 7. univerz v Pragi in Podovi, poproj prideljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba. in ■/. bolnico za kotno bolezni in raku v Phlladelpnlji. Posvetovanje in diacnoza. Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. URE: t» 0OP. DO 3. POl'. 156 E. Washington St.. CUicaKO. IU., Suits 2W5 TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dottovor, 4S30 West Cermak Kd„ ChicaRO, III. TeT. Cikero (>(i. ...........i......... . -------.»..iii'v; — RAZPRODAJA popolnoma novih kožulmih ženskih sukenj "Fur Coats", na rokah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih »menjali. Zelo poceni. Od' $35.00 naprej. Oddelek za ceneje cene. Miller and' Co., 166 North Michigan Ave., Chicago, HI. — Odprto ob večerih. Mrs. Josephine Erjavec, prva nadzornica S. Ž. Z. želi več pojasnila o bondnih kupčijah. Dobro! Rad vam napravim to u-slugo; seveda pod pogojem, da boste smatrali navedene vrstice kot pojasnilo članstvu ne pa kot kako dolžnost do katere izmed uradnic glavnega odbora S. 2. Z. Pričakujem, da če kateri izmed vas ne bodo moje vrstiee všeč, da ne bo zopet katera izmed vas kričala v svet kot sraka v precepu, da se jo hoče moralno uničiti in da se jo po nedolžnem preganja. Kot poveste ste se sedaj vse-,dfe na glavno tajnico. Ona naj vzame nase.vse vaše grehe! Gre se za košček kruha, katerega je , poklonila zadnja konvencija glavni tajnici! Ce ne bo plesala tako kot se ji' bo godlo od zgoraj, bo šla isto pot kot je šla prejšnja glavna blagajničarka— ali še hitreje. Ali se vi prvo-! boriteljice in buditeljlce sloven-| skega ženstva v Ameriki res ponižate tako daleč kadar vam teče voda v grlo! Koga perete? Sami sebe ali pa druzega ? Znano vam je. da sem jaz držal svoj lasten zapisnik celega poslovanja, in ravno tako, da je bil ta zapisnik tako natančen, da se ga je upoštevalo pri vsaki izmed štirih sej glavnega odbora, katerih sem se jaz deloma udeležil. Ta zapisnik pove, da je prejela glavna predsednica med 1. dnem meseca januarja in zadnjim dnem mese-' ca septembra 1931 toliko pojas-: nil od zanesljivih ljudi in tvrdk 1 na njeno lastno željo potom rao-; jega posredovanja, da je vedela 1 natančno, da municipalni bond i tisto leto niso bili niti varni in 1 tudi ne zanesljivi. Wisconsin • , Security Co. je odgovorila po-1 toni M. O. Kaiser: "Nobeni bpn- • di niso zanesljivi v teh dneh. Cene so padle do sedaj povprečno za 20 procentov: in to je šele za- ' četek." Recimo, da vam vse to ni 1 znano; gotovo pa ne morete ta-; jiti, da sem vas prosil osebno v " mestu Jolietu samo teden dni > pred polletno sejo, da se nikar " ne vtikajte v municipalne bonde, 1 ker niso niti zanesljivi in tudi ie varni. Po seji, dne 13. julija : te omenili jolietske bonde. Po- , edano vam je bilo vpričo vseh : iradnic, da pozabite na bonde. Samo tri dni potem, ko je bila :upčija bondov potrjena uradno la seji, dne 13. januarja 1932, ite dobili od mene pismeno po-'očilo, da so bili isti dan muni-ipaini bondi po uradnem zatrli hi Secretary of State vredni mbližno po 72c na dolar. Po-/ejte po pravici, ali ste pokazali tedaj tisto pismo glavni predsednici ali nikdar; in če ga niste, zakaj ga niste? Zadeva je hI a tako važna, da jo je mogla sedeti gl. predsednica. Kako se je investiralo Zvezi-ao premoženje? Pravila so vam mana, zato veste kdo je imel pravico določevati pri investiranju. Kaj povedo uradni zapisniki S.Ž.Z.? V mesecu januarju sta glasovali Mrs. Erjavec in Mrs. Novak. V mesecu juliju se sploh ne omenja kdo je glasoval, da se investira $3000.00 Zvezi-nega premoženja. Pri seji, dne 13. januarja 1932. je igrala Mrs. Novak zopet tako važno ulogo, da se je seja uradno začela z njenim prihodom in se ravno tako uradno končala a njenim odhodom, dasiravno se je poslovanje nadaljevalo še drugi dan. Po pravilih, kot dobro veste, Mrs. Novak sploh ni imela nobenega glasu pri investiranju. Pa se jo vsaj ni rabilo zato, daje bil pritisk od zgoraj toliko večji? Prav dobro se je izrazila na konvenciji o tej zadevi- glavna blagajničarka: "Pri- glasovanju zmaga večina. . ." Kdo še ni opazil, da je bile pri se-ji, dne 18. januarja 1932 toliko in takih zmešnjav, da jih ne mo-re rešiti nihče drugi kot kak advokat, ki ni- nič manj pre-, brisan kot ve tri ženske, ki ste odločale in še danes odločate u-sodo S.Ž.Z. Seveda danes po dveh letih ne velja tisto kar je kdo mislil, ah- pa želel. Edino XMERIKXNSK1 SLOVENEC Torelc, 7. novembra 1933 ^ sali, usodni prsta« pred kratkim, zaledeni v ledu in bo spet ožive-z velikimi slovesnostmi zazidan la, lahko živi cele ure izven vo-v grobnico kraljice. Elizabete. de, zavita v vlažno listje ali sneg, -o--lahko jo razpošlješ v vsakem ZLATE RIBICE letnem času na veliko daljavo — Zlata ribica izvira s Kitajske- prenesla bo vse to in še marsi-ga in šele 1728 so prinesli prve kaj drugega takšne ribice v London, ki so jih -o- mogli razmnožiti. Polagoma so PREBIVALSTVO NAŠE ZEM-se razširile po vsem vsetu in so LJE danes na Azorih n. pr. najvaž- Predsednik mednarodne de-nejše sladkovodne ribe. mografične zveze, sir Charles Na Kitajskem zlatih ribic ne Close, pripominja k svoji zadnji goje samo za kras, temveč tudi statistiki, da znaša vse prebival-zaradi njih okusnega mesa. "Ri- stvo na zemlji približno 1900 mi-bice" so pa tam tudi večje nego lijonov duš. Pri štetju 1. 1929. pir nas in mnoge tehtajo po 10 so dognali 1827 milijonov ljudi funtov in več. Najhitreje se množi prebivalstvo Neki učenjaki trde, da je zla- Kine in Japonske. V Mandžuriji ta ribica vrsta kitajskega karasa je naraslo prebivalstvo od 14 mi-(krapa). Ta živi najrajši v blat lijonov 1. 1914. na 30 milijonov, nem dnu, kjer se preživlja s čr- Japonska je tako gosto naselje-vi, ličinkami, gnilimi rastlinami na, da potrebuje nadaljnje-itd. Tu ostane tudi pozimi. Nje- ga pirostora za svoje prebival-na trdoživost je izredna: lahko stvo. 1 Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK. Povest z gorenjskih planin "Dobro ste ga navili, fantje!" jih pohvali Janez, ki je starejšina in puši menda prvič v življenju viržinko, ko naliva kozarce odposlancem dobravskih fantov, da jim korajže da za trdno prežo pred Lipovškom. Lona se tudi brž utakne vanje: "Preveč vam je obljubil! Z vami vsemi vred ni deklina toliko vredna. Saj mlade so itak vse za nič. Me smo bile, me, pa smo še, kaj, Jer-nejevka?" se baha Lona in za pričo in potrdilo zove sosedo. Toda Čas je iti v cerkev. Po stopnicah prihiti Cilka v narodni noši z mirtinim vencem okrog avbe, ki se zlato blišči. Mašno knjižico ima v roki in bel robec s čipkami te šopek belih na-geljev in rožmarina. Ravnokar pride tudi mladi Rozmanov iz Fužine in zadnji gostje ž njim. Doktorju ždi nekaj skrivnega v obrazu, ali neče nič pokazati. Samo Janezu namigne: "Med ohcetjo vam bom nekaj povedal." "Kaj pa, gospod?" "Boste že videli!" Treba se je od matere posloviti in prejeti njen blagoslov. Samo mater ima še Cilka, očeta nič več; Matevž razen sestre nikogar. Stopita skupaj v hišo, kjer čakajo mati. Poklekneta prednje in prosita blagoslova za pot v novo življenje. Mater oblijejo solze, da ne morejo spregovoriti besedice. In misel jim odide k očetu, možu, ki spi na pokopališču. — O, naj stopi poleg nje in naj blagoslovi z zdaj že blaženo roko in besedo, ki bo od Boga prišla. Lona jim ponudi blagoslovljene vode. Mati pomočijo prst vanjo, hočejo reči besedo, a jih premaga jok. Tedaj stopi Janez poleg njih: "Oče so mi naročili, naj bom mesto njih varuh vaju dveh. Na smrtni postelji sem jim obljubil. Naj po meni, hlapcu, spregovore, naj vama dado blagoslov po mojih nevrednih rokah!" Vsem pridejo solze v oči. Ženske ihte na glas. Janez pa pomoči prste v žegnano vodo, stopi h klečečima in spregovori: "Žegnana otroka po meni nevrednemu z žeg-nom očetovim, žegnapt* y gj-ečo in veselje!" in prekriža Cilko in potem Matevža: "V imenu Boga Očeta in Sina in Svetega Duha, Amen!" Pa mu beseda umre v grlu in solze mu pri-vro v oči. Mati se vržejo hčeri okrog vratu, jo poljpbijo in ji narede križ na čelo. Potem še Matevžu. Pristopi še Janez, ki mu Cilka prisloni glavo na prsi in jo na čelo poljubi. Nato Matevža, ki mu roka trepeta, ko jo položi staremu hlapcu, svojemu drugemu očetu na ramo Nad vsemi v hiši pa je kakor blagoslov božji, ki ga oče trosi na oba otroka iz nebes. Gredo v cerkev. Nevesto vodi Matevžev drug, Razingarjev Tine. Ženin gre z družico, Jerma-novo Mano, ki bi raje šla s Tinetom. Toda tudi njima že bije ura in Mana že gleda sebe na Cilkinem mestu. Lona, teta, gre z Janezom v par, ki je starejšina. Strašno je dobre volje, kakor že dolgo ne. Pa tudi Janez! Ej, pa gredo vendar v cvet sanje njegove, pa je vendar pognalo v rast, kar je gojil in varoval! Oko Janezovo išče za Cilko in je blažen v sreči, kakor je Cilka, nevesta, vsa blažena. Kakor iz sanj se vzdrami, ko ga sune Lona pod rebra. "Tak, kakšen fant pa si, Janez! Ali ne vidiš, da vsi naju gledajo, ki sva najgorši par; ti pa se držiš kot pasji dnevi v pratiki! Lej, mesto bi si v čast štel, da smeš z mano v par, nastava ti stara!" Glasna je Lona in do zadnjega para je slišati, tako da vsi planejo v smeh, še Cilka, ki ji je tako tesno, a vendar tako gorko obenem pri srcu. Pred Lipovškom so napravili fantje prežo. Debelo vrv so potegnili preko kolovoza in krepko drže močne fantovske roke. Prvi pari se ustavijo: "Ženin, ženin, ne puste nas dalje!" Matevž popusti družico in stopi naprej k preži. Polno dobravskega ljudstva je zbranega okrog. Fante vodi Polajnarjev. "Fantje, pustite nas v cerkev, saj pridemo kmalu nazaj!" "Obljubo mora spolniti in odkupiti nevesto, sicer vas ne pustimo dalje." "Ali obljubil sem samo tako za šalo!" "Mi te pa zares ne pustimo dalje!" "Pa čez poskačemo." Pogajanja se prično znova. Silno resno in premišljeno, čeprav samo na videz. Celo Lona pride na pomoč in je še bolj skopa, kot ženin sam. Toda fantje ne odnehajo in popuščati prične Matevž: "No, saj bi dal, kar sem obljubil, pa nimam kam položiti!" "Prej bi bil povedal, bi bili koše sabo prinesli." "Kar v roke ne dam, je preveč!" Pa mu pomoli Polajnarjev lesen krožnik. "Na, pa tule sem deni!" "Če bo držalo, ker je zelo težko!" "Bo, bo, poprimemo!" In res še trije pristopijo in drže leseni krožnik. Tedaj izvleče Matevž iz žepa že pripravljeni denar in položi na krožnik čisto novega jurija. (Dalje prih.) ©Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1933. Predsednik: Anton Skull, 1099 E. 71st St. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 641 h Str. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in Dr. A. J. Perko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-Ictno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in $14.00 tedenske bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj bo ravna po pravilih. Društvo sv. Jožefa štev. S3, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Nič več kot 12c NA DAN kupi ta KELYINATOR S par centi na dan se obratuje "VTI potrebno za noben dom ali sta- Par penijev na dan vzdržuje njegov * novanje, da bi bilo brez moder- pogon, ne potrebščine električnega refrige-ratorja. Tukaj je eden najfinejših vrst, ki je bil kdaj zgrajen, in se ga lahko kupi za okrog 12 centov na dan. Stroški za obratovanje so tudi mali. Model R-42 $99.50 Oglejte si te krasne, koristne Kel-vinatorje. So v velikosti za vsako družino — cene za vsako denarnico. Oglejte si jih v električnih prodajalnah. COMMONWEALTH EDISON£^ ELECTRIC SHOP3 Downtown — 72 West Adams St.—132 So. Dearborn St. Telephone RAN dolph 1200, Local 155 4362 Broadw^ - ''' «31 W. Madtaon St. 852 W. 63rd St. 2(48 Milwaukee A»e. 4834 So. Anhlan.l Avo. 2950 E. 92nd St. 443» Irving pMk "-fnSnfr 3460 sa. Stalest. 11116 So. Michigan Ave. .X J' u -6. Na vac nakupe na obroke se prištejejo mali prenosni stroški. FEDERAL COUPONS GIVEN HBBpeb ' O TEM IN ONEM USODNI PRSTAN ANGLEŠKE KRALJICE ELIZABETE Robert, drugi grof Essex, domišljav lepoglav mladenič, je z 20 leti prišel na dvor in postal zadnji ljubljenec priletne kraljice. Dobil je neomejeno oblast, a moral je veliko prestati. Nekoč v svečani seji državnega sveta mu je na primer prislonila kraljica krepko zaušnico, ker ji je v razgovoru z drugim ministrom pokazal hrbet. Nebrzdana in muhasta Elizabeta se je dobro zavedala, da bo lahko postal njen zaupnik žrtev njene slepe jeze. Zato mu je nekoč podarila prstan s svojo sliko na dragoceni kameji. Obljubila mu je, da mu bo spregledala vsako krivdo, čim bo v usodnem trenutku zagledala ta prstan. . . Leta 1601 je bil poslan Essex kot namestnik na Irsko, ki je obupno branila svoje katoliško prepričanje in stare državne pravice Essex je na lastno odgovornost začel pogajanja z u-porniki in sklenil pogodbo, da bi preprečil prelivanje krvi. S tem je zelo razburil angleško javno mnenje, ki mu je očitalo omahljivost in celo strahopet-nost. Essex je videl, da je zašel v veliko nevarnost in nenapovedan pohitel v London, kjer so ga dol žili številni nasprotniki veleizda-je. Z ladje je pohitel naravnost v palačo, odrinil vojaka, ki mu je zapiral vhod in našel kraljico pred ogledalom v spalnici. Držala je lepotičnico v roki in ugibala, katero izmed 80 lasulj hoče natakniti, da bi skrila svoje sive lase, Postala je besna na moža, ki jo je zagledal napol oprav- ljeno in ga takoj dala zapreti v Tower. Na zahtevo njegovih sovražnikov je tudi podpisala smrtno obsodbo radi veleizdaje. A na tihem je stalno pričakovala, da bo jetnik poslal svoj prstan, nakar ga bo pomilostila, kakor je bila obljubila. A prstana ni bilo. Kraljica se je hudo jezila na Essexovo nezaslišno prevzetnost, a vendar je s posebnim ukazom preložila za 24 ur dan obglavljenja. Toda prstan je le izostal in dne 25. februarja 1601 je končal Essex življenje na morišču. Šele eno leto in pol pozneje je zaupala kraljici umirajoča dvorna dama lady Nottingham strašno skrivnost. Prstan, ki ga je bil poslal obsojenec iz ječe, je prišel v njene roke. A lady Nottingham je to za molčala, ker se je hotela maščevati nad Essexom, ki je pred leti osorno zavrnil njeno ljubezen. "Oprostite, Veličanstvo," je ihte-la umirajoča Ta skrivnost je porazno vplivala na kraljico. Zagrabila je nesrečnico za vrat in zavpila: "Morebiti bo vam odpustil usmiljeni Bog, a jaz ne bom nikoli. . ." To je bilo leta 1603. Tri leta pozneje je umrla tudi kraljica. Njen prstan je bil zadnjič prodan v Londonu na draž bi leta 1'927. Bogataš Macover, lastnik velike zbirke, ka je kupil za 2.600 funtov šterlingov in zdaj podaril državi. Baje je bil, kakor so listi pi- PRVA SPLOŠNA Zrakoplovna tekma K. S. K. J. v korist kampanje mladinskega oddelka Doba tekme, ozir. kampanje: Od 1. avg. do 31. dec. 1933. Namen: Pridobitev 2000 novih članov(ic). Število zrakoplovov (Zeppelinov) po državah: 21. Število Jednotinih krajevnih društev v tekmi: 184. Število skupnega članstva v tekmi: Nad 31,000. KAMPANJSKE NAGRADE: 1.—V gotovini.—50 centov za vsakega novega člana ali članico v tej kampanji in 50 centov za zdravniško preiskavo kandidata ali kandidatinje. 2.—Posebne nagrade. — Posebna nagrada v obliki "Coaster" vozičkov KSKJ. vsakemu dečku izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 3.—Posebna nagrada—v obliki punčke (dollice) KSKJ. vsaki deklici izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 4—On državi,—ki bo zmagala v tej zrakoplovni tekmi bo od Jednote podarjena velika srebrna trofeja. IMENA ZRAKOPLOVOV (ZEPPELINOV): "KSKJ ARKANSAS", istega tvori društvo št. 17. "KSKJ CALIFORNIA"—društvo št. 236. "KSKJ COLORADO"—društvo št. 7, 55, 56. 104, 113, 180, 190, 213 in 217. "KSKJ CONNECTICUT"—društvo št. 148. "KSKJ ILLINOIS"—društvo št. 1, 2, 3, 5, 8, 11, 29, 44, 47, 53, 60, 73, 74, 75, 78, 79, 80, 87, 97, 98, 108, 119, 127, 130, 139, 143, 152, 154, 166, 170, 175, 178, 179, 186, 189, 206, 211, 220 in 225. " "KSKJ INDIANA"—društvo št. 52, 124, 134 in 182. "KSKJ IOWA"—društvo št. 10 in 39. "KSKJ KANSAS"—društvo št. 38, 83, 115, 126, 132 in 160. "KSKJ MICHIGAN"—društvo št. 20, 30, 51, 84, 88, 133, 176 in 218. "KSKJ MINNESOTA"—društvo št. 4, 13, 16, 40, 59, 72, 93, 112, 131, 135, 156, 161, 164, 171, 196, 197, 198, 202, 203, 204 in 221. "KSKJ MISSOURI"—društvo št. 70. "KSKJ MONTANA"—društvo št. 14, 43, 45, 69 in 208. "KSKJ NEBRASKA"—društvo št. 90. "KSKJ NEW YORK"—društvo št. 46, 57, 105, 118, 121, 184 in 238. "KSKJ OHIO"—društvo št. 23, 25, 61, 63, 85, 101, 110, 111, 123, 146, 150, 162, 169, 172, 191, 193, 207, 214, 219, 224, 226, 239 in 243. "KSKJ OREGON"—društvo št. 235. "KSKJ PENNSYLVANIJA"—društvo št. 12, 15, 21, 41, 42, 50, 58, 64, 77, 81, 91, 92, 95, 109, 114, 120, 128, 145, 147, 153, 158, 163, 168, 181, 183, 185, 187, 188, 194, 195, 210, 216, 222, 228, 232, 241, 242, 246 in 247. "KSKJ WASHINGTON"—društvo št. 32. "KSKJ WEST VIRGINIA"—društvo št. 167. "KSKJ WISCONSIN"—društvo št. 65, 103, 136, 144, 157, 165, 173, 174 in 237. "KSKJ WYOMING"—društvo št. 86, 94 in 122. Največji zrakoplovi (Zeppelini): "ILLINOIS", "PENNSYLVANIA", "OHIO", "MINNESOTA". NIZEK ASESMENT — VELIKA POSMRTNINA RAZRED A Mesečni asesment 15c Posmrtnina in starost otroka ob času smrti vpoštevajoč prihodnji rojstni dan: let 1 — $20., 2 — $34, — 3 — $40., 4 — $48., 5 — $58., 6 — $140., 7 — $168., 8 — $200., 9 — $240., 10 — $300., 11 — $380., 12 — $450., 13 — $450., 14 _ $450., — 15 — $450., — 16 — $450. RAZRED B Mesečni asesment 80c 1 — $25., 2 — $50., 3 — $75., 4 — $100., 5 — $150., 6 -r $200., 7 — $300., 8 — $400., 9 — $500., 10 — $600., 11 — $700., 12 — $800., 13 — $900., 14 — $1,000., 15 — $1,000., 16 — $1,000. KAMPANJSKA HIMNA Bratje, sestre, le vstanimo, V vrt Jednote zasaditi setve spet nastopa čas! mnogo moramo mladik Vsi na delo zdaj hitimo, iste skrbno vse pogojiti. delo važno čaka nas. "Delajmo!" vsem naj bo vzklik. Polje dri&va1 razorati Prišel enkrat čas bo žetve, treba naše nam bo spet, polje bo rodilo sad seme novo zasejati, če za časa skupne setve da skali, požene cvet. vsakdo res bo delal rad. ' Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Če kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00...................... 110 Din Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $ S.00...................... 200 Din Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $10.00...................... 420 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $12.00...................... 500 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $20.00...................... 855 Din Za $25.00 pošljite.......... $26.00 Za $23.25......................1000 Din Za $40.00 pošljite..... $41.25 Za $50.00......................2175 Din Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN J E RI C H ■ (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v. mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. , i5 Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane; Pa.