923. štev. V Ljubljani, nedelja dne 12. julija 1914. Leto III. Posamezna številka „Dneva“ slane 6 vin. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. — Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1‘70 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ celoletno 22 K, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravništvu. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik. Posamezna Številka „Dneva“ stane 6 vin. Uredništvo in upravnico: Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma st> ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. .s Telefon Številka 118. Trst, 9. julija 1914. Cirob dveh velikih nedolžnih žrtev se je zaprl... Slovenski narod, ki že leta in leta trpi in ječi pod težkim zistemom, katerega izlega je žalostni sarajievski umor, se je tudi že vrnil od pogreba. — Ar prvič? — Vsa naša domovina je vendar podobna grobu, v katerem spijo večno, nevzdramno spanje same velike nedolžne žrtve... Z nedolžno krvjo oškropljeni rabelj pa živi; zato se ne vrača naš narod od tako žalostnega pogreba poslednjikrat... Po vseh avstrijskih jugoslovanskih pokrajinah divja ta rabeljska, človeške krvi žejna pošast ter išče plena; nedolžna žrtev prestolona-sledniške dvojice je namreč samo povečala njeno nenasitno pohlepnost ... Minulo nedeljo je ta nestvor zaplesal tudi v središču Slovenije, v Ljubljani svoje divje orgije. Hvala naši v dolgoletnem trpljenju in preganjanju utrjeni izkušenosti in veri v zmago pravice: večina našega jugoslovanskega naroda se s studom in zaničevanjem obrača od teh orgij. — Proč s tem zistemom tlačenja in preganjanja, proč z rabljem, ki ni le ubil Avstro-Ogrsko prestolonaslednika, temveč tudi jugoslovanskemu narodu njegovo: svobodno življenje! — To je klic, ki se v teh žalostnih dneh razlega posebno po slovenskem Trstu. Ko smo namreč tržaški Slovenci doznali o brezumnem bruhanju pobesnelega strankarskega derviša dr. Šušteršiča na klerikalnem shodu v ljubljanskem »Unionu«, je prešinilo vse naše vrste eno samo začudenje: ali v resnici nimajo na Kranjskem nobene moči proti klerikalizmu. Slovenski narod Je na klerikalnem shodu minulo nedeljo lahko čisto dobro videl od zlobe osvetljene črne obraze ... Kdo bi jih ne spoznal? — To so pomočniki tistega rablja, ki je umoril avstrijsko prestolo- nasledniško dvojico in ubil svobodo Jugoslovanov.-------- Spoznavamo jih bolj in bolj; zato je danes tem trdnejše prepričanje vsakega lojalnega, poštenega odkritosrčnega in treznega Slovenca in Jugoslovana, da bomo toliko časa hodili k pogrebom najboljših, po nedolžnem padlih, ne le avstrijskih, marveč tudi našega naroda sinov, dokler se ta rabeljska zalega popolnoma ne uniči. m 211] ŠOŠTANJ. Mestna občina hoče novih lovorik. Župan F. Woschnagg, tovarnar, je postal vsled ugodnih kupčij-skih zvez z Belgradom tako strasten srbofil, da hoče Srbe videti tudi v domači občini. Pri čisto nedolžnem Cini - Metodovem kresu, katerega so žgali fantje na Vrhovniku, so glasom nizkotne ovadbe isti baje zaklicali: »Živijo Srbija!« V tej popolnoma neresnični ovadbi je toliko ostudnosti, da se gabi tudi vsem še količkaj poštenim ljudem v Šoštanju. Ovaduha pa sta v zlobnosti še prekosila župan F. Woschnagg in njega zvesti oproda tajnik E. Peunik; zasliševala sta fante na občini in jim direktno prigovarjala ter silila, naj izpovedo o klicih, ki nikdar in nik-kjer niso pali. 2upan je celo rekel, naj le priznajo: »saj se vam itak ne bo nič zgodilo,« druge je hotel pridobiti na ta način, da jim je zatrjeval: saj so že vsi, ki so bili pred vami zaslišani, priznali klice! Kar priznajte!« Stvar bi imela lahko dalekosežne posledice: toda poštenje preobvlada zlobo, to si zapomnite. šoštanjski nemčurji! Zadnjič vas je bilo 15 v »Deutsches Haus«; dama iz vaše družbe je v šali omenila, naj se preštejejo pravi Nemci. Našteli so dva. Je pač šibka ta nemška stavba, še šibkejša pa postane, če se bo skušalo nemštvo vzdržati s tako podlim početjem, kakor je navedena preiskava! TRBOVLJE. Velika C. M. slavnost, ki bi se morala vršiti 12. t. m., se je preložila zaradi veselice gasilnega društva v Litiji, na 19. t. m. Na svidenje torej sosedje Litijčani, Zagorjani, Hrastničani, Dolanci in Zidanmošča-ni in drugi v nedeljo dne 19. t. m. v Trbovljah. Zabaval se bode vsak udeleženec izvrstno. Točilo se bode izborno pivo in vino iz kleti Vinarske zadruge v Celju. Dame pridno pripravljajo razne sladkosti za želodec in druge stvari, katere še danes ne smemo videti. Trboveljčani in okoličani, pridite se z nami veseliti in prepotrebni šolski družbi mal dar na altar položiti. Lep senčnat Volajev-Pustov vrt bode isti dan spremenjen v paradiž. Turisti, ki gredo isti dan na Kum, Mrzlico in Sveto Planino, naj ne pozabijo nazaj grede se pri nas oglasiti, kjer si bodo najlažje žejo pogasili in tudi z nami poveselili. Pri veselici sodeluje pevsko društvo »Zvon«, tainburaško društvo »Kolo«, trboveljsko gasilno društvo in »Trboveljska filharmonija«. KOPALIŠČE TOPLICE NA DOLENJSKEM. Po neugodnem, deževnem vremenu v prvi polovici meseca junija je nastalo krasno poletno vreme, ki je privabilo mnogo odličnih gostov v naše Toplice. Med temi gosti jih je več, ki so letos prvič obiskali naše kopališče. Ti ne morejo prehvaliti ugodnosti, ki se jim tukaj nudi, izbornega upliva termalne vode ter krasne okolice s prelepimi izpreho-di. Posebno, pa še vsi čudijo, da vse je to mogoče pri tako nizkih cenah. Vse to jih ie toliko očaralo, da so obljubili vsako leto obiskati naše Toplice. Naj omenimo med mnogimi obiskovalci sledeče: g. Spendal, kano-iiik iz Rudolfovega, g. Pretnar iz Bleda, g. obrst Janez Lavre z gospo iz Gradca, g. Ignac Tuljan iz Kobarida, g. inženir Spitzer z gospo iz Gradca, obrst pl. Hollega iz Ljubljane, višji ravnatelj Beneschovsky z gospo iz Gorice, g. baronica Hause iz Pulja, g. baronica Ohlhausen iz Dunaja, g. Linhart iz Gradca, g. nad-revident Boštan iz Ljubljane, g. Luznar iz Gorice, obrst Valenda iz Dunaja, inženir Speidel iz Dunaja, obrst pl. Sebisch iz Dunaja, g. pl. Dolle-schall, vdova obrst aiz Rudolfovega, Alojzij Merlak, višji uradnik z sestro iz Ljubljane, g. Marija Pahor, privat. iz Trsta, g. Kurat, tob. ravnatelj iz Rovinja, g. župnik Korošec iz Ljubljane, g. Zanier, veleposestnik St. Pavel, Štajersko, inženir Blei-cher, Dunaj, dvorni svetnik Pajk z gospo iz Ljubljane, dvorni svetnik pl. Ridling z gospo iz Ljubljane, c. kr. višji revident Mule iz Trsta, Vil-lar, višji oficial iz Trsta, g. Krese s hčerko okraj, glavarja soproga iz Ljubljane, g. Henigman, zasebnica, Kočevje, g. Pisenberger, Sarajevo, gdč. Schwinger iz Gradca, g. Pieta iz Dunaja, Fr. Meiksler, Dunaj, g. vitez Eisenstein, Praga, ekscelenca Feldmarschalleutnant Sckribe s sestro iz Maribora, g. Jos. Smrekar iz Amerike, g. župnik Ramouš, Dobro polje, g. župnik Bartl, Smlednik pri Ljubljani. Mnogo tujcev se nanovo pripelje vsaki dan, še več pa je priglašenih, ki bodo obiskali naše Toplice še tekom sezije. ŠTORJE PRI SEŽANI. Dne 19. julija 1914. priredi pevsko društvo v Štorjah pri Sežani veliko vrtno veselico. Pri veslici bo sodelovalo iz prijaznosti pevsko društvo »Ilirija« iz Trsta. Ker je naše priznano napredno društvo vsek-dar in povsod radovoljno priskočilo na pomoč sorodnim društvom, je upati, da na veselici ne bomo pogrešali nikogar. Zabave ne bo manjkalo in za mladino je tudi preskrblje-no, da se ob zvokih lepih valčkov ( pošteno navrti. Na veseličnem prostoru se bodo pekli na ražnu kozlički, prešički itd. Noč poprej bo velikanski lov na rake in urhe. Vse vrste kraškega terana bodo na pomoč želodcu. Torej na veselo svidenje 19. julija v Štorjah pri Sežani. Avto-niobilna zveza Opčine - Sežana -Štorje je zelo ugodna. Čisti dobiček veselice je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Koroško. Novi odloki glede koroških je« zerov. Ker so naša koroška jezera zadnja leta sem zelo polna motornih čolnov in je bilo često tudi opaziti, da se ljudje premalo brigajo za snago na jezerih, je sedaj odločilo c. kr. ministrstvo notranjih zadev in c. kr. poljedelsko ministrstvo, da se ima vodo policijsko strogo nadzirati. Koder se najde na vodi oljnate plasti, smeti, ali druge kužne tvarine, se jih mora takoj odstraniti. Motorni čolni (ki jih žene nafta, bencin, petrolej ali elektrika), smejo voziti samo na površini vsaj 200 m od bregov, ne hitreje kot z brzino 10 kni na uro. Isto velja za Čolne, ki vozijo iz ali v pristane. Koder so označena ribiška mesta ali so ribiči na delu, morajo motorni čolni voziti mimo teh mest v razdalji 50 m in le k večjemu s hitrostjo 10 km. Izpuh motornim čolnom na vodi ni dovoljen. Nesnaga: cunje, olje, smetje — se ne sme metati preko čolnov v vodo. — Poostritev teh odredb so povzročile pritožbe letoviščarjev. Značilno je, da je še le ministrstvo mo-upravo briga za vse preje, samo za upravo briga za vse prjee, samo za to ne, za kar bi se brigati morala. Iz Podjune. (Kresovi.) Na predvečer slovan. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda smo našteli v zgornji Podjuni 36 kresov. Deževalo je cel popoldan tako, da je marsikateri od hiše odstranjeni kres moral izostati. Vendar so goreli na Pečici kakor tudi na Obirju. Tudi streljanje iz topičev se je slišalo. Koroški Slovenci so pokazali, da še živijo, da jih še ni ugonobil koroški jarem, čeravno so vse utrakvistične šole, v katere morajo pohajati slovenski otroci, napolnjene z nemškim duhom. Na tak večer bi se vsak lahko prepričal, da je nas Slovencev na Koroškem še dosti, a da se moramo boriti noč in dan za svoj obstanek. Št. Kancian nad Juno. Dne 29. junija je skočila v Klopinsko jezero ■ ■ : V nedeljo 19.lulUa velika celodnevna --- dOKOL I. lavna telovadba in veselica v senčnatem vrtu nasproti kavarni Evropi, Začetek dop. ob pol 9., pop. ob pol 3. LISTEK. M. ZEVAKO? Visoka pesem ljubezni. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Katarina de Medičis in Rudžieri sta se ustavila ob znožju stebra. Astrolog je izvlekel iz nedrij ključ in odprl nizka vratiča. • Vstopila sta in se znašla ob znožju stopnic, vijočih se do platforme na stolpovem vrhu. Tam je bil napravljen kabinet, • 1 , ?J3e. tesna celica, v kateri je oIpHp £^Žieri sv°fe priprave, daljno- tvnrSa ‘t?- M™ Pohištvo J6 tVOl lici miza, obložena krnicami in dvoje stolov. na s km'gami, (?zKa ''"P” ki ^ gledala v. ulico Haš, ]e zračila to zatišje. ^kozi to linico je občevala z Rudžierijem stara Lavra, vohunka nad vohunko. Skozi to linico je metala tudi Alisa de Luks svoja poročila, ki jih je hotela spraviti kraljici v roke. Ravno nocoj je bila prejela Katarina Lavrin listek s par besedami: »Drevi, od deseti urj, ji ie napovedan važen obisk, o katerem hočem poročati Jutri.« »Ali želi vaše Veličanstvo, da prižgem voščenico?« je prašal Rudžieri, ko je zaprl stolpova vrata za seboj. Namesto da bi odgovorila astrologu, ga je prijela Katarina naglo za roko ter jo stisnila, češ, da naj molči. Zakaj slišala je na ulici korake, ki so se bližali stolpu. In Katarina de Medičis, ki je imela policijsko naturo prve vrste ter je bila zasnovala in uredila s svojo lastno glavo celo obširno moško in žensko policijo, si je rekla nehote, da je to morebiti korak osebe, ki hoče napraviti Alisi de Luks napovedani važni obisk. Kraljica je stopila k lini, da vidi, kaj se godi. Tema je bila globoka — nemogoče je bilo videti kaj. Postavila se je torej tako, da je slišala tem bolje, in prestavila vso, v tem hipu nepotrebno silo pogleda v svoje uho: saj je uho pogostoma še zanesljivejši in sposobnejši vohun od očesa. Koraki so se približali. »Nič posebnega ne bo, Veličanstvo!« je dejal Rudžieri in skomizg-nil z ramami. . , Dvignil pa je glas tako, kakor bi hotel, da ga sliši prihajajoči. « tuvlzamrmrala Katarina lo£%Medtm m' da ie astr°- Ljudje, ki so šli po ulici, niso mogli slutiti, da jih kdo posluša Ustavili so se poleg stolpa, nedaleč od linice, in kraljica je začula glas, moški glas, ki ga je odevala neskončna žalost. Spoznala ga je in vztrepetala silovito. Glas je velel: »Počakati hočem vaše Veličanstvo tukaj. Odtod pregledam lahko hkrati Prečno ulico in ulico Haš. Nihče se ne more približati zelenim vratom, ne da mu zastavim pot. Vaše Veličanstvo je torej popolnoma varno...« »Ne bojim se, grof,« je odgovoril drugi glas; bil je ženski. »Deodat!« je zamrmral Rudžieri zamolklo in prebledel. »Ivana Albreška!« je dodala Katarina. »Molči! Poslušajva...« »Glejte madam, tam so vrata,« je povzel glas grofa Marijaka. »Glejte, skozi vrt se vidi luč. Nedvomno je prejela vaše obvestilo. Čaka vas. Ah. madatn ...« »Zakaj trepečeš, sinko moj ubogi?...« »Nikoli v svojem življenju se še nisem čutil tako razburjenega, čeprav sem doživel že marsikaj žalostnega in veselega. Pomislite, Veličanstvo, da mi gre v tem trenotku za življenje!... A naj se zgodi karkoli, blagoslavljam vas, madam, zaradi zanimanja, ki mi ga izkazujete.« »Saj veš, Deodat, da te imam rada kakor svojega lastnega sina.« »Da, vem, kraljica moja. Gorje mi! Druga bi morala stati tu, kjer stojite vi... Poglejte, madam, kadar mislim, da me je moja mati gotovo spoznala v tistem svidenju na Lesenem mostu, kadar mislim, da je videla mojo ganjenost, dotaknila se moje rane in izmerila mojo bolečino, pa mi ni pokazala niti z gesto, niti z najmanjšim znamenjem kake ljubezni, marveč je ostala trda in nepro-dirna kakor led ...« Grof je zamahnil v strastni bridkosti in pridušeno ihtenje se je začulo do Katarine; toda strašna žena se ni ganila. Samo iskra gneva in sovraštva se je ukresala v njenih sivih očeh. »Pogum!« je dejala Ivana Albreška, da bi obrnila smer misli mladega moža drugam. »Upajva, da vam prinesem čez uro veselo odrešenje ...« To rekša je kraljica navarska naglo prekoračila ulico in potrkala na zelena vrata. Trenotek nato so se vrata odprla. Ivana Albreška je stopila v hišo Alise de Luks. Grof de Marijak se je naslonil k zidu stolpa, prekrižal roke in čakal. Glava se mu je skoraj dotikala line. Kakšne misli so se urtinjale trojici v teh dolgih minutah? Astrolog: oče!... Kraljica: mati!... Deodat: njiju sin!... Ločila jih je samo debelost zidu. Z neopazno, počasno kretnjo se je postavil Rudžieri tako, da Katarina ni mogla seči z roko skozi lino. Strašna surnnja se mu je porodila v duši. Katarina je bila vedno oborožena z ostrim, kratkim bodalcem. Rezilo tega florentinskega orožja so krasile čudolepe arabeske in srebrni ročai, ki ga je cizeliral nekoč sam nesmrtni Benvenuto Celini, je bil umotvor. Ali ta dragulj je bil strašen v kraljičinih rokah. Rudžieri je trepetal od groze. Zakaj on sam je bil okalil ost tega bodalca v najhujših strupih; že majhna praska s končico tega umotvora je pomenila neizogibno smrt. Kdo ve, ali ni mislila kraljica v kakem hipu na to: iztegniti bliskoma roko in ubiti lastnega otroka? Stala pa je nepremično, kakor kip — kakor astrolog... kakor groi de Marijak tam zunaj... Ura je bila enajst... udarila je pol... Slišal nisi niti dihanja teh treh živih bitij, podobnih mrtvecem. Zadnji udarec polnočne ure Je zamrl v zvoniku kakor tegoben stok; takrat je stopila kraljica navarska iz Alisine hiše. Z iztegnjenim vratom, v brezumni tesnobi, ji je gledal grof naproti. Noge so mu bile težke kot svinec. Katarina ie prisluhnila. 1 oda ko ie dospela Ivana Albreška do grofa de Marijaka, mu je rekla satno: »Poidiva, sinko dragi, pomeniti se morava nemudoma...« Danes v nedelio pop. ob MT pol 6. uri na Igrii&i pod Tivoli I. klasifikacijska tekma reserva „ILIRIJE“ proti »SLOVANU” Vstopnina: Sedeži 1 K, stojišča 40 vinarjev. Dijaške in vojaške vstopnice 20 vinarjev. Blagajne odprte ob 6. uri zv. 3& Tet štarasirbta Helena .TariS. Bila ni normalno razvita, torej nesposobna za delo. Da bi lažje živela, je imela zapuščine v hranilnici 2000 K. Gospodinja je dobila za hrano in vzel ržbo dekleta mesečno določeno vsoto. Na ta način bi bila dela prosta, a gospodinja jo je priganjala in celo tepla, če ni hotela iti delat. Tako je bilo tudi omenjenega dne, kar je bil povod samomora. Zapuščina je bila določena gospodinji in njenemu bratu, med katerima vlada neprenehoma prepir. Gospodinja je hotela na ysak način imeti več denarja kot njen brat. Da ga oškoduje, je nakupila za denar sirote mnogo kuhinjske posode in množino drugega blaga. tVso stvar je vzela v roke sodnija. Spodnji Dravograd. (Prijet potepuh.) V okolici so prijeli nekega 27 let starega Jože Karmenška, doma iz Ptuja. Mož je imel takozvano štajersko obleko in živel zelo tje v en dan, pravil, da pričakuje večjo dedščino, vmes pa zastavljal ure, verižice itd. Pri aretaciji so našli pri njem mnogo naročilnih listkov neke graške trgovine z urami. Blago, ki je prodajal, je bilo sicer slabo in manj vredno, a lahkoverni ljudje so verjeli njegovi klepetavosti in mnogo kupovali. Štajersko. Neinčurske nesramnosti. Nem-čurske nesramnosti po naših krajih presegajo že vse meje. V svoji oholosti in nacionalni predrznosti gredo naši positinemci že do najskrajnejšega, to tudi v krajih, ki so do danes še popolnoma slovenski in bodo tudi še taki ostali za bodoče. Dne 28. junija je bilo v Rušah razobešenih na slavnostnem prostoru par slovenskih zastav. Očividno so te zastave nem-čurjem docela zmešale glavo. Ne le, da je ruške »Nemce« vjezila slovenska trobojnica, jim še to tudi ni prav, da so se slovenske trobojnice spravile v ruško šolo. Za tega voljo se sedaj ruška nemškutarija zaganja v župana nadučitelja Lasbacherja. Vse kličejo na pomagaj! celo krajni šolski svet. Človek, ki kaj takega sliši ali pa bere, se mora s strmenjem vprašati: Ali rfes ni človeka, ki bi tem nemčurjem njih nacionalni greben odločno pristrigel? Upamo, da dajo slovenske Ruše potreben odgovor, kajti nasprotno bi ne bila sramota samo za slovensko gornje Podravje, marveč še v prvi vrsti za Ruše same. Ptujska nemčurska domišljavost Širom slovenskega sveta zlpznani slovenski renegat, pek in zastrupljevalec slovenskega življa na debelo — očka Ornik in njegovi trikrat žeg-nani »Nemci« so si izmislili zopet eno, tokrat prav debelo: Obrnili so se do c. kr. pošt. ravnateljstva z nalogom, da mora vse nenemške (v pr- vi vrsti pa slovenske, uradne pošiljke na katerih ni naslov nemški in mesto- »Pettau* napisano »Ptuj« takoj vrniti. Mestni občinski urad v Ptuju pa tudi po časopisih izjavlja, da več ne sprejme slovenskih dopisov, pa magari d^o uradni! To je skrajna predrznost! Poživljamo vse slovenske urade, bodisi županstva ali druge, da se ternu ne uklonijo! Imamo odlok najvišjega kot upravnega sodišča, da morajo mestni uradi sprejemati spise v deželi običajnih in veljavnih jezikov! To se je zgodilo potom razsodbe predlanskem, ko sta se mestna urada Egger in Reichen-berg protivila reševati češke vloge. 'Če ne gre zdobra, pa zgrda! Slovenska županstva! Vračajte vse nemške dopise nele iz Ptuja, marveč tudi Celja, Maribora, Sl. Bistrice in tako dalje. Isto naj store vsa društva in korporacije. Bodimo dosledni, nam !o ne bo v škodo, marveč v dobro. Naš podlistek. Predstaviti hočemo danes cenjenim čitateljem pisatelja našega novega podlistka: »Izredni doživljaji reporterja Jožeta Rouletabilla pod naslovom: »Skrivnost Rumene sobe.« Prinašamo tukaj izvleček iz prvega svetovnega lista svoje vrste »Illustrationa«. »G. Gaston Lerouse je časnikar v pravem pomenu besede. Bil je odvetnik, poročevalec sodnih razprav, gledališki kritik, higijenik, dramatik, (L. 1913. se je igrala z velikim uspehom njegova drama »Alzacija« v pariškem gledišču »Rčjane« —opomb, prevajalca). Leraux je prepotoval svet: vedno je ostal časnikar. Mogoče postane še poljedelec ali indu-strijec, bodite prepričani: zgodi se to Samo vsled njegove ljubezni do po-ročevanja. Biti poročevalec, to je držati vsak dan v rokah košček življenja, Čutiti kako trepeče med prsti, poživiti ga ali pa uničiti s svojim dihom, obleči ali sleči ga do golega: zato so potrebni zakladi čustvovanja in domišljije. G. Gaston Leroux ima oboje. Njegova domišljija je nekaj posebnega. Čeprav včasih presenet- Najnovejša zafrkačfja nemčur-jcm. Naši listi so že prinesli vest, da je odredila c. kr. namestnija v Gradcu, da se mora v bodoče bolj paziti na sestavo porotnih list, ker so te doslej zlasti pa v zadnjih časih bile sestavljene iz manjvrednega porotnega materiala in so se zgodili razni, neču-veni porotni škandali. Ta odlok c. kr. namestnije je ponekodi zelo osupnil, zlasti pa še naše slovenske klerikalce, ki so si le predobro v svesti zadnjega porotnega škandala v Mariboru dne 20. junija, ko je bil odgovorni urednik Fr. Zebot, odnosno »Slovenski Gospodar« oproščen samo vsled inferiornosti par porotnikov, ki ne znajo ločiti zločina obrekovanja od imena poštenega moža. Klerikalci imajo s tole novo odredbo najnovejšo in najhujšo klofuto, ki obsoja ne le poroto, marveč tudi vso politiko vojskujočih se župnikov v S. L. S., g. Robleku pa je to zopet lahko dokaz, kakšno sodbo imajo vodilni krogi — o porotah, in ne navsezadnje o oni od 20. junija t. 1. Mariborska afera gimnazijca četrtošolca Rožmana bo našla prihodnjo soboto dne 18. t. m. pred mariborsko c. kr. okrožno sodnijo svoj zaključek. Anton Kežman se bo moral zagovarjati baje zaradi — veleizdaje. Nezrel fante — in veleizdaja! Človek kar ne more verjeti, kaj se danes vse že otrokom ne podtika. Bomo videli. Poročali bomo brzojavno sproti, na kar že danes opozarjamo naše bralce. Tudi »demonstracija«. Telefonska žica je navadno povita v belo, modro, rudečo in zeleno nit. Telefonska žica od lokomotive v voz vlaka, koder sta ležali rakvi umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge, ‘je istotako imela omenjeni barvi. Nemci so bili zaradi tega silno iz sebe in mnogo so za to pisali. Sedaj je pojasnilo ravnateljstvo juž. železnice, da je bila vmes — tudi zelena žica! Nemčurji so upili, da je bila ona trobarva — »slovenska demonstracija v mrtvaškem vozu...» Maribor. (Komoden tat.) Zadnjič smo poročali, da je nek tat vdrl v stanovanje veleposestnice Suppanz v »Scherbaumhofu« in tamkaj tudi prenočil. Je bil to zloglasni tat in vlomilec Zampieri, o kojem smo poročali, da je pred dnevi ukradel kolo privat. uradnika Sachsa, ki so ga na Muti aretirali v družbi še enega zločinskega tovariša. Maribor. Zaradi mestnega, starega pokopališča so si v laseh nemčurji in mestna stolna fara. Poslednja se za pokopališče čisto nič ne briga in ima vse skupaj res lice divje puščave. Maribor. Poročali smo, da je vo-litvi podžupana prisostvovalo samo 26 občinskih svetnikov in da je bil podžupanom izvoljen zopet Henrik VVastian. Izostali občinski svetniki bodo morali torej plačati veliko denarno kazen. To Je značilno. Ljudje za Wastiana več ne marajo. Odpor proti njemu raste tudi sicer od dne do dne. Proti event. kandidaturi za drž. zbor se pripravlja odločen protest. Nemci se boje, da bodo sedaj Wastianu vrnili politični krogi tudi oba poslanska mandata. Strah jih mi morda pred tem, da bi Wastian kot poslanec zopet prišel v parlament, pač pa jih je strah — da sploh ne bi bil izvoljen. Sedaj je seveda hkratu tudi jasno, zakaj se je »nemški« volilni odbor tako požuril že sedaj s predpripravami: Javnost treba za Wastiana pripraviti... Nemškona-cionalci so tu morda ustrelili kozla, kojega posledice bodo morali čutiti še dolgo dobo let. Socialni demokrati so na tihem delali že ves ta čas sem in zagotavljajo, da ne ravno brez uspeha. Prihodnje volitve bodo v tem oziru pokazale, ali je ta njihova tr- ljiva, ostane vendar resnična. Kolikokrat so mislili čitatelji »Matina«, ko so čitali njegova poročila, da so to samo sadovi bujne fantazije, in vendar so imeli pred seboj fatogra-fijo, mislili so na roman, pa je bil odlomek zgodovine. Nekega dne je hitel naproti Nor-denskjoldu, ko se je vračal iz polarnih krajev. Da bi ga imel popolnoma res samo zase, ga je šel iskat na sredo Atlantskega oceana. Ko je prišel na njegovo ladjo, je izbruhnil silen vihar. O. Leraux, dasi ravno zelo bolan, je ostal izredno dobre volje, Nordenskjold, čeprav zdrav kot riba, pa Je postal čudno molčeč. Pet dni nato začne izhajati serija Le-rauxovih člankov pod naslovom: »Nordenskjcrldovi dogdki«. Da se maščujejo, so mu metali njegovi kon-kurentje polena pod noge v obliki obdolžitev: roman, podlistek, kar je vljudni izraz za: izmišljotina, laž. In vendar ni bil to niti roman, niti izmišljen podlistek, kar je dokazal tudi Leroux, ko je objavil po sklepu »Nordenskjoldovih dogodkov« Nordenskjoldovo pismo: »Res ne bi verjel, da je mogoče napisati tako obširno in tako točno poročilo po tako maloštevilnih razgovorih.« ditev fčsničha, aTi pa samo Izmišljena vsa njih samohvala. Wastian kot oseba nam je ravno tako človek kot vsak drugi in privoščimo mu rehabilitacijo. Dvomimo pa, da je rehabilitacija na tak način — v korist javni (ne morda politični) morali. Vemo, da bodo naši nemčurji v Mariboru tokrat spravili na noge še večji kapital, še več denarja za voiltve, kot pred leti in da bo pritisk še lOkrat hujši kot je bil takrat. Izid volitev pa bo pokazala — tudi če bi pri event. kandidaturi zmagal Wastian — v koliko so napredovali nemški nacionalci če bi se Wastiana postavilo kandidatom. Čudna zgodba Iz Sloven. Bistrice. K temu se nam še poroča, da je aretirani neki 1. 1887. v Stutgartu rojeni hotelski uslužbenec(?) Rudolf Kempf. Upil je baje(?) »Hoch Ser-bien!« Stvar se nam dozdeva umljivo čudna in ji ne verujemo prav posebno. Celje. (Strop se je sesul.) Dne 8. t. m. so popravljali v I. nadstropju trgovca Stermeckega, Graška ulica, strop neke sobe. Med delom pa se je strop nenadoma sesul in pokopal nekega delavca, ki je dobil več težkih poškodb. Krivda baje tiči v tem, ker je bilo na podstrešju, ki je služilo za skladišče, nagromadenega preveč blaga. Vransko. (Beg dveh nevarnih tičkov.) 261etna natakarica Ana Kac in 211etni Ferd. Turnšek sta bila radi tatvine zaprte v okr. sodišču, 5. t. m. sta zginila iz svojih celic, a že v noči na 6. t. m. zopet tu vlomila pri nekem posestniku in odnesla neznano kam 17 K gotovine. Uganka je, kako da sta ušla, kajti vrata njiju celic in mreže na oknih so bili cele. Ptuj. (Smrtonosna črešnja.) Dne 5. t. m. je prišel 501etni viničar Andrej Podgoršek k posestniku Jožefu Bedraču in prosil prenočišča ter dovoljenja, si nabrati na bližnji črešnji nekaj sadu. Oboje se mu je dovolilo. Ko pa je splezal 4 m visoko na drevo, je padel nazaj dol in si zlomil. vrat. Trbovlje. Vse kar leze in gre naj pride v nedeljo 19. t. m. popoldne ob 3. uri na Volajev-Pustov sadono-snik, kjer se bode vršila velika C. M. veselica. Godba, ples, šaljivi srečo-lov. Cene navadne tako, da se ne bode mogel nihče pritožiti, da je predrago in da se je slabo zabaval. Vse drugo bode vsak sam videl. Na svidenje, sosedje. Trbovlje. Neki trboveljski Slovenec zida kinematograf zraven svoje hiše. Delo je prevzela tvrdka To-iazzi Cordignano. Tujec dobi zaslužek, slovenski stavbenik mora pa skozi prste gledati in živeti od zraka. Čudna doslednost je vendar to le. — Kaj ne gospod, ki se čutite pri-' zadetega, ki ste tudi slovenski obrtnik in se tudi za iste zavzemate pa samo z besedami: Naiprvo se izvablja Slovenca stavbenika v Trbovlje, potem se ga pa pusti stradati. Trbovlje. Postajenačelnik g. Jir-čik je na lastno prošnjo premeščen na Dunaj, na njegovo mesto je prišel postajenačelnik iz Radgone g. Juro Dobovšek. G. Jirčik je bil miren in kulanten mož, ter upošteval, da živi v popolnoma slovenskih Trbovljah. Sv. Jurij ob Juž. žel. Za posta-jenačelnika je imenovan na našo postajo laški postajenačelnik g. Ta-schek, uodom Korošec, ki je že več let kot uradnik pri nas služboval. Žalostno z slovenski trg št. Jurij, da se ni pobrigal, da bi bil dobil sloveni skega načelnika. Dobova ob Savi. (Veselica C. M. podružnice.) Ker se je vsled občega žalovanja veselica C. M. podružnice začetkom julija odgodila, se vrši ista v nedeljo dne 19. julija. Veselični prostor na novem posestvu g. Kovačiča. Na vsporedu godba, petje, lici- Nekoč je hotel govoriti s Chamberlainom. Bilo je to takrat, ko je vstajala med bursko vojno nad ministrovo glavo zarja sovraštva. Na vse zgodaj zjutraj se mu posreči priti v njegovo stanovanje. Minister je še v postelji. G. Leroux sedi v sosednji sobi s Chamberlainovim tajnikom. Dve uri že čaka tukaj, a zaman. Tajnik mu ponovno izjavi, da ne bo Chamberlain nikdar sprejel nobenega časnikarja. Ta »neuspeh« je postal za g. Lerauxa vendar izreden uspeh. Objavil je članek treh kolon z naslovom: Kako sem zgrešil Chamberlaina. Naravnost mojstrsko delo. Šest kolon razgovora z ministrom ne bi imelo takega uspeha. »Skrivnost rumene sobe« je delo posebne vrste. O tem se bodo naši čitatelji najbolje prepričali, ako si bodo vsako nedeljo kupili »Dan«. Prinašali bomo vsako nedeljo pol strani romana, tako da si ga bo vsak lahko tudi shranil. Slaven kritik piše o tem delu: »Skrivnost« rumene sobe« je izredno delo matematično točnega sklepanja in popolnoma psihološko utemeljeno. Sam Rouletabille pravi nekje: »Storiti moramo nekaj boljšega, nego na- tacije, srečolov, šaljiva pošta itd. Dolžnost zavednih okoličanov je, po-setiti prireditev važne družbine postojanke. Na svidenje 19. julija v Dobovi! Kapele pri Dobovi. (Tatovi na delu.) Le malo časa je trajal mir pred tatovi v našem okraju. Pretečeni teden so se zopet oglasili in hoteli vlomiti pri trg. Vidmarju odkoder so šli odgnani k trg. Zorčiču a jim je tudi tam izpodletelo. Predno so poskušali omenjene vlome, so vdrli v neko vinsko klet in se tam prav po ceni napili »korajže«. Sumi se, da so bili tatovi prekomejni Hrvati, a dosti se pri nas pokrade na račun Hrvatov od domačinov. Goriško. Kar na tihem so ustoličili Bom-biča za zopetnega goriškega župana. Občinstva ni bilo, razven par ka-moraških podrepnikov in ultra laških »cittadinov«. Vse se je zgodilo tako tiho in neopaženo, da so se tam čudili celo občinski svetniki, ko so odhajali iz dvorane. Bombič spada med staro šaro ali pa v zanikerni mestni muzej! Na tako važnem mestu ni za njega prostora, kar so začeli uvidevati tudi največji Bombi-čevi privrženci. Menda se bo vendar kmalu spolnila želja vseh poštenih goriških meščanov! Nesramnost In zloba goriških novostrujarjev presega že vse meje. Sicer pa je treba pomisliti, da tvori to nesramno in zlobno družbo le par nadutih in neizkušenih mladeničev, katerim ni znana niti politična abeceda, kaj še le politika v pravem pomenu besede! Zato ni čudno, ako se drzne »Novi Cas« obelodaniti take nesramne, zlobne in popolnoma izmišljene laži, kakor je ta, ki spravlja naš list v zvezo s sarajevsko tragedijo. Tič se spozna po perju, klerikalec pa po laži in hinavščini. Naš list je vedno zastopal jugoslovansko politiko v okviru habsburške države. Semplice curloslta!? Zadnja »Liberta« našteva časopise, ki so ob smrti prestolonaslednika Franc Ferdinanda izšli v žalni obliki, čudi se, da je tržaški »Piccolo« imel črno obrobljeno obvestilo o atentatu itd. Na koncu pa pristavlja, da je to priobčila zgolj iz radovednosti!? Kakšni so naši Lahi, se vidi tudi iz takega početja, ki osvetljuje ves njihov iredentizem, katerega pa naša vlada noče videti! Tatova po poklicu sta Anton Puller iz Bracana pri Tržiču in Karl Klančič iz Kormina. Oba sta bila že večkrat kaznovana radi tatvine. Topot je dobi! Puller 7 mesecev in Klančič 4 mesece težke ječe. poostrene s postom. Gorica In Furlanija! Lahi so vedno v veliki zadregi, kadar jim kdo reče, da Gorica ni v Furlaniji, ampak na slovenskem Goriškem. Seveda Lahi jo hočejo imeti za glavno mesto Furlanije, mi pa pravimo, da je naša in naša tudi ostane! Laška poželjenja po slovenski Gorici bodo pač kmalu izpuhtela v prazen nič! Gorica. (Ogenj.) V noči od četrtka na petek se je vnelo v Podber-šičevi mizarski delavnici v ulici sv. Antona. Prišla je takoj mestna požarna hramba, ki je pogasila ogenj. Skoda je precejšnja. Gorica. (Policijski vohuni.) Po mestu kroži par domačih in tujih policijskih vohunov, ki zahajajo v razne slovenske gostilne In celo v prodajalne. Navadno so ti ljudje dobro oblečeni, a spozna se jih takoj po njihovem obnašanju, zlasti pa po njihovih pobešenih pogledih. Opozarjamo vse, da se ne dajo presle- vadno policijsko delo. biti moramo logični, poslušajte me dobro, tako logični kot je bil ljubi Log, ko je rekel 2 4- 2 = 4. Treba je prijeti pamet na pravem koncu«. — V tem tiči ono, ki dviguje to delo nad dela Conana Doyleja. Vsem bode ugajalo delo, z vžitkom bodo sledili jedrnatim izvajanjem v neštevilne pasti, v zasede, v slepe izhode ; zopet drugi bodo okusili veselje videti izvršeno divno zadačo, ki je sami niso mogli rešiti. So to res izredni doživljaji reporterja Jožeta Rouletabilla. Čudno. kaj? Mislili si bodete, ima res kdo tako ime? Rouletabille res živi. 2iv je. reporter je, in kličejo ga Rouletabille. čitali bodete njegove doživljaje, in ko se vam bodo dozdevali najbolj neverjetni, bodite uver-jeni, da so gola istina. Spomnite se, da je g. Leroux tudi sam reporter — kot Rouletabille — ter vedite, da so to ljudje, ki so na svetu najbolj nevarni: ko mislite, da so najbolj od resnice oddaljeni, takrat so Ji najbližje.« Tako piše svetoven list. Naši čitatelji se bodo sami o tem prepričali. piti od navidezne prijaznosti teh Ijudij, katerih služba je uničevanje drugih. Vsak Slovenec naj se jih izogiba! Na zadnjem živlnjskem semnju v Gorici je bilo 250 goved, 20 telet, 750 prešičev in 4 konji. Židovsko pokopališče v Rožni dolini so začeli popravljati. Aretirali so baje zopet nekega delavca, ki se je nepremišljeno in v pijanosti izrekel proti Avstriji! Piše se nam: V roki imam vozni red in v njem oglase raznih slov. trgovin in obrtnikov v Gorici. To je dobro, da se ve človek vsaj ravnati. Med drugimi čitam tudi oglas brivnice Čoter. Pridem v Gorico in se hočem — pri njem obriti. Toda brivca Čoter v »Ozki ulici« ni. Ko sem dolgo iskal, najdem napis Zotter. Zdaj ne vem, kaj je pravo. Ali je Čoter Zotter, ali je to kaka druga brivnica. Mislim, da bi bilo treba v oglasu povedati ime, ki je na napisi — ali pa napis napraviti, kakor je i oglasu. Iz Šmarij na Goi iškem. V naš' občini živi človek zel okrasne postave, ki mu neče, vkljub-visoki starosti srčece mirovati. Tako je lep, tako je zal, da se našemu ženstvu takoj prikupi! Oh, pesmice o rajnem srčecu, o presrečni zaljubljeni ptički itd. mu kar vrv iz suhega, glisti podobnega goltanca. Je že prav. da se mož zna, tako prikupi jati nežnemu spolu, pa vsaka stvar naj ima svoje meje. Mož je postal že tako predrzen, da ne da nobeni ženski miru. Oh! težko je res, ako mu ljubezen tako poganja, zato bi mu svetovali, da si drugače pomaga — nam da pa mir. Več žensk. Prostovoljno gasilno društvo v Sežani, priredi dne 2. avgusta 1914, k dvajset letnemu obstanku društva jbilejno veselico. Vzpored sc prijavi pravočasno. Pomen sv. Cirila m Metoda. (Iz nekega govora na praznik 6. jun.) Te dni slavi sv. cerkev in z njo slovanski narodi god slovanskih blagovestnikov. Velik in pomemben je ta praznik, ki ga slavi vsak tem bolj, čim bolj pozna veliko delo, ki sta ga izvršila sv. Ciril in Metod. Imena Ciril in Metod, polnijo dušo vsakega, ki se zaveda, da je Slovan, z brezprimerno hvaležnostjo. Ta imena vrezana so v stržen velikega slovanskega stebla v ranem IX. veku, noben vihar, noben sovrag ni mogel zbrisati teh svetlih imen iz naše zgodovine. Imena slovanskih blagovestnikov so cela Ideja. In ta ideja se širi, raste do ncdoglednosti. Ta ideja raste kakor gorčično zrno v evangeliju, pa naraste v ogromno drevo, ki bo pod svojimi širokimi vejami zbrala vse slovanske narode ... Dela slovanskih blagovestiteljev so nenadkriljiva, njih energija presega vsako človeško moč — neizmerno je bilo polje njih dela, besede njih je bilo plemenito seme, a plodovi njih dela so večni, neizmerni. Skozi trnje in močvirje stopala sta Ciril in Metod s križem in evangelijem v roki, a nista nosila samo križa in evangelija, nosila sta nekaj enakovrednega, kakor je božja beseda, slovansko azbuko. Šla sta naprej v imenu božjem in Kristusovem za krščanstvo In Slovanstvo! Nista se bala ničesar, dokler nista našla svoje Golgate, Ciril v Rimu, a Metod v zeleni Moravski na Velegradu. Pred več nego tisoč leti sc je godilo vse to, v času ko so slovanski narodi tavali v temi nekulture in praznoverja, ko so živeli v narodni in državni nesvesti, osamljeni, medsebojno razprti in obkoljeni od krvnih sovražnikov, Ciril in Metod prišla sta med Slovane v onem času, ko med njimi ni bilo človeka, ki bi jim z bakljo Kristovih besed in z nervom slovanske krvi obsjal in pokazal pot k svobodi, kulturi in ljubezni, samopožrtvovalnosti za velika dela in naloge vsega Slovanstva. Vse to se je godilo v onem času, ko so prežale na Slovane v duševnem oziru dve veliki nevarnosti: Ko je južnim Slovanom pretilo Iz Bizanca duhomorno fanarsko farizejstvo, ko je zapadnim Slovanom jemalo katollčanstvo, zlorabeče ime Krlstovo. zlato svobodo! Prvi so ubijali telesa, a drugi telesa In duše, narodno zavest Slovanov. Ciril in Metod, ki sta prišla Iz slovanske Macedonlje, dvignila sta Dravi križ Krlstove ljubezni, dvignila sta besedo o slovanski moči In samozavesti. Po Kristovih besedah »pojdite In učite In krstite«, šla sta in učila Slovane v slovanski besedi nauke prave ljubezni, odprla sta oči balkanskim Slovanom, a potem vsem _ . Dalje v prilogi. Priloga ..Dnevu" St. 923« dne 12. julija 1914. drugim slovanskim bratom! S svojo slovansko besedo sta dokazala, da so vsi slovanski narodi bratje, bratje po krvi, duhu in srcu. In kdor razume njih veliko nalogo, njih zasluge za vse Slovanstvo mora priznati, ako vidi danes sadove njih velikega dela, da brez Cirila Jn Metoda Slovanstvo ne bi doseglo današnje svoje moči, prosvete in medsebojnega razumevanja. Brez njih bilo bi bratstvo Slovanov nemogoče/ker kdo ve, kdaj bi šele spoznali, da smo res bratje. In zlasti ml južni Slovani moramo slaviti njih spomin, proglasiti moramo Cirila in Metoda za velike zaščitnike svoje! Ako prelistamo knjigo zgodovine od 9. do 11. stoletja, vidimo velikanske zapreke in ovire, ki so jih stavili slovanskim blapjovestiteljem na pot oni, ki so se bali prebuditve slovanske zavesti. Kdor pozna razmere teh časov, ono strastno borbo med vshodom in zahodom, ta vidi v kakem boju sta bila slovanska bla-govestitelja, njih učenci in verniki. Ako poznamo In premislimo vse te težave, tedaj moremo šele prav oceniti njih zasluge za pravo Krlstovo vero In slovansko misel. Zato jih morajo slaviti vsi slovanski narodi v svojih cerkvah in šolah. Hvaležnost slovanskim blago-vestiteljem vpisana je globoko v srca vsem Slovanom od Jeniseja in Visle do Jadranskega in Belega morja! Res je sicer, da je poznejši raz-vitek zgodovinskih dogodkov na za-padu med Slovani mnogo škodoval velikemu delu slovanskih prosveti-teljev, veličastne zgradbe njih kulturnega dela uničila ie germanska in mongolska roka, toda seme je ostalo še vedno in to klijoče seme je v plodni zemlji. To vedo najbolje oni Slovani, ki so izgubili svojo svobodo, ki so jih Ncnici z ognjem in mečem priborili za Rim. In ravno zato sta slovanska bla-govestitelja Slovanom, ki so izgubili svojo svobodo mnogo dragocenejša. Svoboden človek ložje pozabi na težko sužnjost, kakor ozdraveli hi-Iro pozabi na svojo bolezen. Toda vsi ti vedo, da človeška duša ni telo, da ne umre, da živi večno! In zato žive, delajo in čakajo. V duhu Cirila in Metoda se moramo Slovani ljubiti in medsebojno razumevati, pomagati si moramo v težkih dnevih! Potem pride čas, ko se združijo zbori vseh Slovanov v enoglasen in silen akord, akord, ki je zadonel iz velike slovanske duše, ki ga spremlja Bogu mila harfa velikega Cirila. Slava vama slavna brata, pro-svetiteljima svete slovanske cerkve. Slava vama, tvorcem slovanske azbuke, probuditeljema slovanske moči' in zavesti, slava vama sveta slovanska brata Ciril ' Metod ! J. Dnevno. Pl. Hartwig, ruski poslanik v Bel-gradu — mrtev. Težka izguba je zadela Srbijo, Rusijo in celo Slovanstvo. Ruski poslanik v Belgradu Hartwig je mrtev. Predsinočnim je obiskal Hartwig dunajskega poslanika, ki se je ravnokar vrnil z Dunaja in imel z njim politični razgovor. Med pogovorom ga je zadel mrtvoud in predno je prišla zdravniška pomoč, je bil že mrtev. Bil je star 56 let in veljal za enega najsposobnejših ruskih diplomatov. Bil je Slovan s celim srcem in tudi velik prijatelj Jugoslovanov. Tudi balkanska zveza je plod njegovega dela in njen uspeh je izza balkanske vojne vsakemu znan. Turčija, 5001etni zatiralec slovanskega življa na Balkanu, je bila zdrobljena. Kakšnih naporov je bilo treba, da je prišlo do balkanske zveze, ve le dober poznavalec balkanskih razmer pred vojno 1. 1912., ko so bile vse balkanske države proti eni ena proti vsem. Jn vsa ta na-sprotstva se je posrečilo Hartwigu premostiti in ustvariti zvezo. Pl. Hartwig je bil vedno označevan za moža, ki prevzame kaj kmalu posle ruskega zunanjega ministrstva. — V Belgradu vlada za pokojnikom globoka žalost. Kranjci ne smejo več na Koroško! Daleč smo prišli. V Sv. Jakobu v Rožu se je za 12. t. m. pripravljal ljudski tabor. Včeraj pa se je poslala na S. L. S. sledeča nre-poved: »Povodom prireditve ijud-skega tabora koroških narodnih Slo vencev dne 12. julija 1914 v Sv. Jakobu v Rožu c. kr. okrajno glavarstvo Beljak v prid javnega reda in pokoja sledeče vkrene: Tabora se smejo v smislu naznanila in vabil samo koroški Slovenci udeležiti. Vsled tega je prihod In udeležba Slovencev iz drugih dežel na tem taboru strogo prepovedana. Da pa ne pride do spopada, je 12. julija 1914 tudi vsak prihod od nemške strani v Sv. Jakob v Rožu prepovedan. V ta namen bo 12. julija orožništvo kolodvore v Po-drožici in Podgorjah kakor tudi vsa pota, po katerih se v Sv. Jakob pride, nadzorovalo in na to pazilo, da se tej odredbi uboga in da se v krajnem okolišu Sv. Jakoba vsako zbi- ranje v trope zabrani. To se s pristavkom razglasi, da se bo neposlušnost teh odredb po § 11. cesarskega ukaza od dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, strogo kaznovala in da bodo neubogljivi če bo treba zaradi prestopka §§ 279, 283 in 284 kazenskega zakona tudi sodnijsko kaznovani. — C. kr. okrajno glavarstvo Beljak, dne 9. julija 1914. — C. kr. dvorni svetnik: Schuster m. pr.« — Sicer ne odobravamo vse politike S. L. S. na Koroškem, ampak ta prepoved je naravnost proti vsakemu drž. zakonu. Na shodu je pravzaprav imel govoriti le en kranjski posl. S. L. S. — namreč Jarc. (»Slovenec« pravi, da Jarc še ni srbski zarotnik in če bi kdo to mislil, bi gorenjekoro-ške krave popokale od smeha. To ima »Slovenec« prav. Tokrat se ni zlagal!) Z Jarcem Korošci konečno nič ne izgube — ampak dolžnost S. L. S. je, da napravi take prepovedi nemogoče. »Slovenec« se zgraža, ker so Srbi sklenili, da ne prihajajo več v avstrijska zdravilišča in letovišča, ker hočejo imeti mir tam, kamor nosijo svoj pošten denar. Saj je znano, da so hoteli v nekem sanatoriju za jetične blizu Gradca »kulturni« Nemci linčati nekega jetičnega majorja in nekega zdravnika iz Srbije, v Gleichenbergu .pa neprestano žugajo vojvodi Putniku. Srbi spadajo med najboljše goste avstrijskih zdravilišč in letovišč. To je dobro znano v Karlovih in Marijinah lažnih, v Rogatcu, Opatiji in drugod. In vendar sedaj nikjer niso varni življenja in kaj je naravuejše od tega, da nočejo nositi svojega denarja tam, kjer niso varni življenja? Vsakemu je ta njihov sklep razumljiv, samo »Slovenec« se radi tega zgraža in morda bo še predlagal Berchtoldu, naj ta zahteva od srbske vlade, da ta prisili svoje državljane, da morajo zahajati v avstrijska zdravilišča in letovišča in se dati tam pobijati. Prismuknjen je »Slovenec« dovolj, da bi sprožil tudi tak predlog. Pa ne bo nič. Naj gredo v Karlove in Marijine lažne, v Cileichenburg itd. sarajevski katoliški in muslimanski sankiloti — saj sedaj imajo dovolj denarja, ki so ga oropali srbskim trgovcem, obrtnikom in zasebnikom. To, to bo nekaj za naše klerikalce! V Bosni so bili do sedaj najboljši trgovci Srbi. Katoliški Hrvati vsaj v Bosni niso pokazali nobenega smisla za trgovino in zato imajo im-portirani Nemci in Židje radi katoličane, ki pridejo v poštev samo kot odjemalci, ne pa kot konkurenti. Srbe so pa sovražili Nemci in Židje, ker ti so bili dobri trgovci in tudi srbski odjemalci so se prav pridno izogibali nemških ih židovskih’ trgovin in so rajše zahajali v srbske trgovine. Pustošenje srbskih trgovin se je torej izvršilo v interesu nemških in židovskih trgovcev, ki mislijo sedaj stopiti na mesto srbskih trgovcev. Zato je »Slovenec« tako vesel tega pustošenja — naj bo protestantovski Nemec, ali pa Zid, da le pravoslavni Slovan ni. No, pa vsi ti lepi upi bodo šli najbrže po vodi. Srbi so pridni in delavni in kmalu bodo zopet cvetele njihove trgovine! To bo menda tudi po okusu naših klerikalcev, da vlada v Bosni kratkomalo razlasti Srbe ob srbski in črnogorski meji in naseli tam Nemce in Madžarje. Seveda: naj pride tudi hudič iz pekla, da le prežene pravoslavnega Slovana z njegove zemlje! Res, nizko je padlo naše ljudstvo, da se da voditi od takih ljudi. Pa ljudstvu tega še ne zamerimo, ker ono je nezavedno, ampak čudimo se onim inteligentom, ki pravijo, da so narodni, pa podpirajo tako propalo, ostudno stranko! Korajže jim je zmanjkalo. Frankovski »patriotizem« ni posebno korajžen. Upajo si ga pokazati Ie takrat, če lahko nemoteno razbijajo in kradejo. Če bi pa morali za svoje pozno »ogorčenje« kaj žrtvovati jim pa srce uide v hlače. Pripoveduje se sledeča kratkočasna zgodbica. Po vzgledu svojih zagrebških tovarišev, so poskušali prirediti tudi frankovci v Sremskih Karlovcih pogrom na Srbe. Srbi, ki so v veliki večini v mestu, so pravočasno izvedeli za nameravani napad frankovcev na srbsko last. Zato so organizirali v največji naglici svojo lastno varstveno stražo in jo oborožili z močnimi gorjačami. Nič hudega sluteč, so se frankovci v resnici začeli zbirati v neki ulici v izprevod, da prično potem s svojim »patriotičnein« razbijanjem in uničevanjem srbskih trgovin in drugih lokalov. Srbi so jih mirno pričakovali. Frankovci so se res uvrstili v izprevod, ko pridrvi ves zasopljen k njim neki njihov pristaš in jim naznani, da nameravajo Srbi vsak napad krvavo odbiti. V trenotku je nastala med frankovci strahovita zmešnjava. Sledili so kratki prepiri, nato pa so se takoj vsi razpršili. V par minutah ni bilo o frankovcih nikjer ne duha ne sluha. Desno roko si je zlomi! te dni Janez Zupančič, učenec ljudske šole. Padel je namreč s cestne ograje. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Aretacija. Dne 9. t. m. je orožništvo aretiralo v Kozarjah 45letnega dninarja Franceta Mohorčiča radi zlobnega poškodovanja tuje lastnine in radi razgrajanja. Izročilo ga je okrajnemu sodišču. S češnje je padel. Učenec ljudske šole v Škocijanu pri Mokronogu je padel tc dni s češnje, kamor je splezal, da bi trgal sad. Zlomil si je obe roki v podlehtju. Požar. Preteklo sredo zjutraj, kmalu po polnoči, je začelo goreti na Dobrovi.'Strela je udarila v hišo št. 53., ki je krita s slamo in ki je bila takoj v ognju. Na mesto nesreče so takoj prihiteli domači gasilci, ki so ogenj lokalizirali. Nesreča vsled splašenih kon}. Posestnik Ignacij Gospodarič iz Prapreč pri Šent Rupertu na Dolenjskem je šel te dni z vozom, v katerega sta bila vprežena dva konja, po krmo. Na nekem ovinku pa sta se splašila konja, voz se je prevrnil in Gospodarič. ki je sedel na vozu, je padel na tla in si izpahnil levo roko v rami. Z voza je padel Janez Žonta, posestnikov sin iz Šent Janža na Dolenjskem. Fant je nakladal seno, padel je z voza in si je izpahnil desno roko v lehti. Ogenj. Dne 2. t. m. je začelo goreti pri posestniku Jožetu Drag-manu iz Suhorja. Zgorela je hiša in pod, ki sta bila krita s slamo. Škoda znaša 1500 kron in je deloma pokrita z zavarovalnino. Zažgali so najbrže cigani. Strela jo je ubila. Dne 4. t. m. popoludne je strela ubila 151etno posestnikovo hčer Marijo Župančič iz Prežganja. Deklica je bila na travniku, ko jo je zalotila nevihta. Šla je vedrit pod neko hruško, ki je stala v bližini. Tu je udarila v drevo strela in je revico ubila. Ogenj vsled strele. Dne 6. t. m, popoldne se je zbrala nad občino Šmihel-Stopiče nevihta, ki jo je spremljal grom in blisk. Strela je udarila v kozolec posestnika Jerneja Bartolja iz Velikega Cerovca in je zažgala poslopje, ki je pogorelo do tal. Skoda znaša 320 K. Nepreviden voznik. Dne 9. t. m. opoludne, ko so šli otroci iz šole, je peljal neki kmet tako neprevidno in nerodno skozi vas Studenec, da je konj podrl na tla desetletno učenko Frančiško Škrabo in Jo povozil. K sreči je deklica le lahko poškodovana. Smrtna nesreča. 471etna kajžari-ca Ana Juršičeva iz Dolž, občina Šmihel-Stopiče, je te dni trgala češnje. Pri tem je padla raz drevo in si je zlomila tilnik. Drugi dan nato je umrla. Juršičeva zapušča šest nepreskrbljenih otročičev. Napad. Rudarja Vincenca Mraka je napadel preteklo nedeljo ponoči na poti domov v Sp. Idrijo neki rudar, ki mu je prišel nasproti. Zadnji je Mraka pretepel in ga težko pb- »Skrivnost rumene sobe" Izredni doživljaji Jožefa 'Rouletabilla. (Le Mystčre de la Chambre jaune.) Francoski spisal Gaston Leroux. Prevel J. B. Na prvi pogled smo pregledali vse! Gospodična je ležala na tleh oblečena v nočno srajco, okoli nje strahovit nered: prevrnjeni stoli in miza so pričali, da se je vršila ljuta borba. Gotovo je vrgel morilec gospodično iz postelje; vsa oblita s krvjo — na vratu grozni sledovi nohtov — meso na vratu je bilo ta-korekoč odtrgano — in v desnem sencu luknjica, iz katere je vrela kri, ki je tvorila na podu že veliko mlako. Ko je zagledal g. Stangerson svojo hčerko v takem položaju, je skočil obupno ječe k nji. Dognal je, da je nesrečnica še živa: ni se več brigal za kaj drugega. Drugi smo iskali morilca, ki je hotel umoriti na-s° gospodinjo, in prisegam vam, go-f)P;ii»S i Izveskom. Prodajam vse v moji zalogi nahajajoče se damske slamnike kakor tudi različen nakrft po globoko znižanih cenah. MINKA HORVAT, modistka LJUBLJANA, Stari trg Stav. 21. Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica. Denarnega prometa koncem leta 1913............K 700,000*000*-- Vlog koncem junija 1914 nad „ 45,100*000*— Rezervnega zaklada . . . „ 1,330*000* Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 411 o |2 0 brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo ©. kr« deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Radi minule | llfll = sezone = S prodaja delniška dnižba šivalnih strojev. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novomesto, Glavni trg št, 45, - Kranj, Glavni trg št. U0. - Kočevje, Glavni trg št. 79. • Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ----------------- tvrdke R. MIKLAUC — ----------------- Krasen gospodski dom v Celovcu. Solidna, okusna stavba v najboljšem stanu z 10 sobami in dragimi prostori, z balkonom, električno razsvetljavo itd. Vrtna hiša s štirimi sobami, pralnico, sušilnico za meso, hlevi s šupo za vozove oziroma garaže. Krasen park z mogočnimi starimi drevdsi in mladim siurečnim gajem, večjim sadnim vrtom, s plemenitim sadjem in lepo zelenjadjo. Idealno lepo posestvo katero se je gojilo z veliko ljubo.?,’:-i jo in skrbjo, sposobno za kake graščino ali penzijo. Celovec z raznovrstnimi šolami, dobrim gledališčem, umetnimi godbenimi zabavami, lovom in športom, s svojo mikavno lego v bližini Vrbskega jezera, poleti in pozimi prijetno bivališče. Posestvo se radi rodbinskih razmer ceno proda — z malim predplačilom. Vpraša se pod: i»Ce. lovec, Gospodski dom1' na »Anončno ekspedicijo", J. Hočevar, Ljubljana. Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica : 3FoseTcen cdd-elels: v prvem aaadstra-pVo. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Vsakdo mora zadeti. 400.000 in 200.00 fr. znašajo glavni dobitki turških srečk. 6 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avgusta. 475.000 oziroma 375.000 kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki skupine NT 5 oziroma 3 izbornih srečk. 13 ozir. 9 žrebanj vsako leto! Prihodnje žrebanje 1. avg. Mesečni obrok od 4 K naprej. Za naročnike so določene nagrade in premije! — Pojasnila daje in naročila sprejema: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka čeSke Industrlalne banke v Pragi, Ljubljana. — Naslov za pisma: Srečkovno Zastopstvo Ljubljana 2. za dva konja in prostor za vozove v Slomškovi ul. 14 se takoj odda. Natančno se poizve pri »Obrtno pomožnemu društvu" v Ljubljani, Kongresni trg št. 4. Plošče- ,Angelj‘ .Zonophoir Homokord ,Odeon‘ ,Jumbo‘ .Favorit* Slovenske ,Pathe‘ plošče in ,Pathe‘ aparate, igle. : S Tovarniška zaloga pravih grdmofonov in godbenih avtomatov. j j A. RASBERGER, Ljubljana [ s Sodna ul. 5. Poleg c. kr- dež. sodnije. Sodna ul. 5. \ \ Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno. Mestni trg 5-6