FRESKE MATTHIASA VON GÖRZA V MARIJINI CERKVI V ZAGORJU PRI PODČETRTKU * Anica Cevc, Ljubljana M arijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku šteje kot celota m ed um et­ nostne dragotine Kozjanskega skupaj s cerkvijo v Olimju, cerkvami device M arije n a Pesku, Sv. Roka nad Šm arjem pri Jelšah, na Sladki gori in v Kamnici pri M ariboru pa prav gotovo tudi v vrh baročnega cerkvenega freskantstva na Štajerskem . Cerkev se na skalnati vzpetini sredi vasi slikovito vključuje v mehki kozjanski pokrajinski relief. Njene sestavine so harm onično zlite: v jed ru gotska ladja, baročni prezbiterij s kapelam a ob bokih, masivni zvonik s korenasto streho ter vabljiva nadstropna lopa pred fasado. Prvič je cerkev v Zagorju om enjena leta 1545 k ot podružnica »bei unser Frauen in Seger« v strassburškem vizitacijskem poročilu župnije sv. Mi­ haela v Pilštajnu, vizitacijski zapis iz leta 1651 pa jo om enja kot »Eccle­ sia B. Mariae V. in Sagor«.1 D anašnjem u im enu bližja je om em ba pri Valvasorju, ki našteva m ed ustanovam i celjskih grofov kot zadnjo tudi cerkev »zu Sagorie bey Unser Lieben Frau«.2 Skrom en popis cerkve in njeno zgodovino podaja rokopisna kronika iz leta 1872, ki m ed poseb­ nostm i kraja, popisi zgodovinskih in legendarnih dogodkov te r nastanka cerkve om enja tudi baročne freske iz leta 1708 kot delo »neznanega mojstra«.3 Leta 1787 je bila cerkev povzdignjena v kuracijo in vključena v dekanat Kozje in je, kot Pilštajn, štela v ljubljansko škofijo. Danes je podružnična cerkev župnije Sv. Vida p ri Planini in spada v m aribor­ sko škofijo. Prvi topografski popis cerkve je objavil J. A. Janisch v topografiji š ta ­ jerske pod geslom »Sagorje (slov. ZagorjeJ«4 Celjsko ustanoviteljstvo je * Raziskavo mi je omogočila Raziskovalna skupnost Slovenije, za kar se ji toplo zahvaljujem. 1 Ignaz Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant, VI, Das Dekanat Dra- chenbuirg, Marburg 1887, p. 149 (od tu dalje citirano: Orožen, 1887). 2 Johann Weichand Freiherr von Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, IV, 2, Aufl., Rudolpfswerth, p. 360. 3 Gedenk-Buch der Kuratie Maria Sagorie, 1872, p. 7. Kroniko hrani župnijski urad v Št. Vidu pri Planini. 4 Josef Andreas Janisch: Topographisch-statistisches Lexicon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, Graz 1878, pp. 759—761 (od tu dalje citirano: Janisch, 1878). Jansich utem eljeval s sklicevanjem na gotski sklepnik z grbom celjskih grofov v nekdanji kapeli nad današnjo zakristijo. Om enja tudi nekatere čez sto let stare slike m ilostne podobe zagorske M arije in napis na njih: »Wahre Abbildung des Uhralten und schon in die 500 Jahr lang Wun- derthätigen Gnaden Bilds Mariä zu Sagorie in der Pfarr Pailenstain ge­ legen, welche zu grösserer Ehre dieser Uibergebenedeyten Jungfrauen durch dieses öffentliche W erk kündbar machen lassen der H ochwür­ digste Fürst und H err Sigm und Felix B ischof zu Laybach aus dem Hoch- gräfl. Geschlecht von Schrattenbach« (1738).5 Še v srednjem veku je ob gotski kapeli zrasla nova cerkev, ki je tudi v današnji baročni »preobleki« še opazna: zunanjščino ladje opasuje talni zidec, ohranjeni so sledovi gotskih »šivanih« oglov, v galeriji nad da­ našnjo zakristijo so ostanki gotskih fresk iz srede 15. stoletja.6 Večje sprem em be je cerkev doživela v 17. stoletju, kot pove na portalu vkle­ sana letnica 1661, in v začetku 18. stoletja. Cerkev je dobila nov prezbi­ terij s kapelam a ob straneh, ladja baročne oboke, zadnjo povečavo pa z lopo pred fasado. Grof Ignaz M aria Attems (1649— 1732), lastnik bliž­ njega gradu v Podčetrtku, je v um etnostno plodni barokizacijski vnemi cerkvi oskrbel tudi bogato oltarno oprem o in dal notranjščino v celoti poslikati, zato ni prav nič čudno, da velja v ljudskem izročilu kar kot »graditelj« cerkve.7 D om inantnem u položaju arhitekture v pokrajini je enakovreden tudi vtis notranjščine. Glavni oltar je delo kip arja G regorja Božiča iz Laške­ ga.8 Kip stoječe M arije z Jezusom v glavni niši je še poznogotski iz časa okoli 1500— 1510, vendar ga je barok precej predelal. S transka oltarja sta iz leta 1726, v njih sta sliki A. Zeita iz leta 1799. Izredno bogata v lupini in v plastičnem okrasju je prižnica, ki jo kronogram datira v leto 1742.9 Freske na oboku ladje in prezbiterija, na obeh straneh slavo­ loka, na koru in v kapelah sv. Jožefa in sv. Dizma iso iz leta 1708, votivni freski na severni steni ladje in slikana oltarja sv. Lenarta in sv. M arjete v ladji ter dekorativne slikarije ob oknih v ladji pa je v sedem desetih letih 18. stoletja naslikal Jožef Anton Lerchinger, slikar iz Rogatca,1 0 le da na steno slikana oltarja skoraj v celoti prekrivata poznejša plastična oltarna nastavka. N aročnik fresk v ladji iz leta 1708 je bil, kot pove družinski grb na la­ dijski steni slavoloka, grof Ignaz M. Attems. Grba na prezbiterijski stran i slavoloka pa izpričujeta, da sta freske v prezbiteriju naročila I. M. Attems in njegova žena M aria Regina roj. W urm brandt. Poleg Attemsovega družinskega grba — belega trovrha n a rdečem polju — je tu nam reč tudi grb družine W urm brandt: na treh kopah griča s krono stoji pol petelin pol zm aj, ki bruha iz kljuna ogenj. Oba grba pove­ 5 Janisch, 1878, p. 760. 6 Fotografijo fresk mi je ljubeznivo posredovala Anka Aškerc, za kar se ji na tem mestu zahvaljujem. 7 Orožen, 1887, p. 152. 8 Sergej Vrišer: Kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor, 1963, z. 151; isti, Baročne prižnice na slovenskem Štajerskem, ZUZ, n. v., XIV—XV, 1979, p. 18. 9 Kronogram: eX prIVILeglo Del genetrIX sine MaCVLa fVIt (1742). '° Anica Cevc: Slikar Anton Lerchinger, doktorska disertacija, Beograd 1971, pp. 103—104 (tipkopis). zuje ikrona. Attemsov grb je tudi na oltarju v Dizmovi kapeli, k je r napis na n o tran ji steni vhodnega loka še dodaja, da je v času poslikave ka­ pele, torej v letu 1708, župnikova! v Zagorju M artin Umek.1 1 Vsi starejši opisovalci govore o freskah v Zagorju kot o delu »nezna­ nega m ojstra«.1 2 Pri tej anonim nosti je ostala tudi novejša literatura; v najboljšem prim eru je freske v Zagorju opredelila v krog »A ttem sovih slikarjev«.1 3 Že svojčas sem zapisala, da bi utegnil biti avtor fresk v Zagorju M atthias von Görz,u v zadnjem času pa so prim erjave fresk v Zagorju z Görzovimi deli na avstrijskem Štajerskem to misel potrdile. MATTHIAS VON GÖRZ V naši um etnostnozgodovinski literaturi doslej neznana osebnost sli­ k a rja M atthiasa vom Görza tudi v m atični deželi njegovega dela — v avstrijskem delu Štajerske — še ni doživela tiskane m onografske ob­ delave. Prvi je zbral in objavil podatke o Görzu Josef W astler.1 5 Ano­ nim ni pisec prispevka v Thieme-Beckerjevem leksikonu W astlerjevih podatkov ni dopolnil z novimi ugotovitvami.1 6 Prvi, ki je sistem atično raziskoval štajersko baročno slikarstvo in s tem tudi delo M atthiasa von Görza, je bil Robert M eeraus; ki je v disertaciji o Görzu in njegovih freskah v sam ostanski cerkvi v Pollauu zbral po­ datke o slikarju in njegovem delu.1 7 Kot W astler je tudi M eeraus za­ 1 1 Kronogram: aLMae Del parae sanCto /Iosepho LatronlqVe beato/ sub Adm. Rdo. Domino Martino Vmegk Parocho et Comissario loci repara/tum (1708). 1 2 Gedenk-Buch der Kuratie Maria Sagorie, 1872, p. 7.: »Im Jahre 1708 wurde das Gewölbe der Kirche in fresco gemäht von der Hand eines unbekanten (sich) Meisters darstellend den alten und neuen Bund, die Alegorie: Religion, Glaube, Hoffnung und Liebe, 4 Evangelisten, Begebenheiten aus dem Leben Jesu, Maria und Josef, die lauretanische Litaney, die Himmelfahrt Jesu u. Mariens, und einige Erhörungen und Wunder, welche amf die Gebethe der Gläubigen, und auf d ie Mariens geschehen sind, u. z.« (Sledi popis uslišanj); Janisch, 1878, p. 760; Orožen, 1887, p. 151. 1 3 Franjo Šijanec, Franc Mihael in Janez Andrej Strauss, ZUZ, IX, 1929, p. 3; France Stele: Monumenta artis Slovenicae, II, Ljubljana 1938, p. 26. Fran Šijanec, Krog Attemsovih slikarjev, Kronika, n. v., V, Ljubljana, 1957, p. 149; Jože Curk, Umetnostni profil šmarsko-rogaško-kozjanskega skozi stoletja, Celjski zbornik, Celje 1961, p. 497; isti: Sakralni spomeniki območja občine Šmarje pri Jelšah, Topografsko gradivo, VII, Celje, 1967, p. 123 (ciklostil); Kok. (Vladimir Kokole), Zagorje, Krajevni leksikon Slovenije, III, Ljublja­ na 1976, p. 402. 1 4 A. Cevc, o. c., p. 46. Primerjalno delo so mi omogočili barvni posnetki in fotografije, ki jih je kolegialno posnela dr. Ksenija Rozman. Za vso pomoč pri terenskih delih se ji najprisrčneje zahvaljujem. ,s Josef Wastler: Steirisches Künstler Lexikon, Graz 1883, pp. 28—30. 1 6 Ulrich Thieme-Felix Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Gegenwart, XIV, Leipzig 1921, p. 311. 1 7 Robert Meeraus: Die ehemalige Stiftskirche von Pöllau und Ihr Mahler Matthias von Görz, doktorska disertaaija, Graz 1925 (tipkopis). Disertacijo v tipkopisu mi je po medbibliotečni izmenjavi z Univerzo v Gradcu lju­ beznivo posredovala NUK (Od tu dalje citirano: Meeraus, 1925). jem al podatke o Görzu predvsem iz kronik,1 8 razen tega pa tudi iz virov v Štajerskem deželnem arhivu v G radcu,1 9 iz rokopisne zapuščine Josefa W astlerja v Umetnozgodovinskem inštitutu univerze v Gradcu in dotedanjih omemb slikarja Görza v literatu ri2 0 W astlerjeve podatke je kritično kom entiral in z lastnim i raziskavam i dopolnil, podal pregle­ den življenjepis ter v okviru tedanje vednosti o štajerskem baročnem slikarstvu opredelil um etnikovo vlogo. M eeraus je izsledke svojih raz­ iskav objavil le v skrajšani obliki.2 1 Po obrobnih om em bah Görza v novejši literaturi, ki se om ejujejo na že znane podatke,2 2 je G ünter B rucher pripisal Görzu freske v rom arski cerkvi v Freiensteinu,2 3 v te­ m eljnem in tem eljitem delu o baročnem štajerskem stropnem slikar­ stvu pa je s strokovnim i prim erjavam i določil tudi slikarjevo m esto v razvoju štajerskega m onum entalnega slikarstva, realno ocenil slikarjevo ustvarjalnost in določil vplive in pobude njegovega slikarstva.2 4 Življenjski podatki M atthiasa von Görza M atthias von Görz se je rodil verjetno okoli leta 1670 v Pöllauu in tam um rl 13. avgusta 1731. Po očetovi sm rti — padel naj bi bil v bojih s Turki — je Görz od svojega sedmega leta dalje odraščal v pöllauskem sam ostanu in se šolal v skrbništvu prelata M ichaela Josefa M aistra. Pet­ letno vajeniško dobo od 1. jan u arja 1687 do konca leta 1691 je M atthias preživel pri graškem slikarju M atthiasu E chterju, za kar je m ojster od sam ostana prejem al šolnino v denarju in v inaturalijah: 150 florintov, 20 četrtink žita, 10 veder vina in 2 kosa platna.2 5 Nato je Görz na stroške sam ostana študijsko potoval v Italijo in se v domovino vrnil verjetno leta 1703, vsekakor pa pred 20. januarjem 1704, ko se je v Gradcu 1 ! Karl Kellner: Geschichte des vormaligen, nun aufgelösten Stiftes von Pöllau. Rokopisna kronika je v farnem arhivu v Pöllau. Kellner je bil do razpustitve samostana leta 1785 njegov član. Kronika naj bi bila po Me~ rausu, 1925, p. 1, iz začetka 19. stoletja; Josef Karner: Monographie von Pöllau. Rokopis v arhivu Pöllau. Po Meerausu, 1925, p. 1, naj bi bila mono­ grafija iz srede 19. stoletja. 1 9 Sonderarchiv Pöllau, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec. 2 0 Göth, Pöllau, Mitteilungen des historischen Vereins für Steiermark, Graz 1855, št. 6, p. 173 sq; Johannes Graus, Die Pfarrkirche von Pöllau, Kirchen­ schmuck, XVII, Graz 1886, p. 89 sq.; Alfons Egle: Geschichte des Marktes Pöllau, Graz 1893. 2 1 Robert Meeraus, Die Bedeutung von Pöllau für die Kunstgeschichte in Stei­ ermark, Blätter für Heimatkunde, VIII, Graz 1930, pp. 16—50. u Rochus Kohlbach: Die barocken Kirchen in Graz, Graz 1951, p. 47; isti: Die Stifte Steiermarks, Graz 1953, pp. 278—281; Hans Riel, Gösting, Re- cklams Kunstfürer, Bd. II, Österreich, Stuttgart 1961, p. 131; Kurt Woiset- schläger-Peter Krenn: Alte steirische Herrlichkeiten, Graz 1968, pp. 11, 71, 75, 78. 2 3 Günter Bracher, Die Fresken in der Wallfahrtskirche Maria-Freienstein, ein Werk des steirischen Malers Matthias von Görz, Alte und moderne Kunst, XVI, Wien 1971, št. 117, pp. 2—7. 2 4 Günter Brucher: Die barocke Deckenmalerei in der Steiermark, Graz 1973, pp. 51—54, 56, 68—82, 98 (od tu dalje citirano: Brucher, 1973). 2 5 Meeraus 1925, pp. 63—64 citira besedilo pogodbe: »Erstlich: Vom 1. Jänner 1687 übergibt H. Prälat zu Pöllau dem Herrn Mathiesen Echter, den jungen poročil s hčerko svojega m ojstra in učitelja, s K atarino Elizabeto Echter.2 6 Ne vemo, če je Görz s poroko prevzel tudi tastovo delavnico, vsekakor pa je leta 1706 postal ud graške slikarske bratovščine.2 7 Prav tako ne vemo, kdaj je Görzu um rla prva žena in kdaj se je drugič poročil z M arijo Elizabeto Maichl, hčerjo pozlatarja v Gradcu; pri vpisih krstov enajsterih Görzovih otrok so nam reč im ena m atere vpisana ne­ popolno.2 8 Görz je v Gradcu stanoval v Paulustorgasse zraven kapucin­ skega sam ostana. Preden se je vselil, je pritlično hišo povišal v eno­ nadstropno in s tem sprožil pritožbo kapucinov zaradi m otenja m iru, na sam ostanski v rt odprtih oken in kapnice, ki naj bi z zam akanjem sam ostanskega zidu povzročala škodo. Spor, pri katerega razsodbi je odločal tudi sam cesar, je trajal od leta 1709 do 1715. Zaradi tožbe je m orala slikarjeva žena uradno potovati v Bratislavo.2 9 Slikar Görz je um rl komaj šestdeset let star 13. avgusta 1731, ko je slikal v ogelni sobi prelature pöllauskega sam ostana; pokopan je v tam kajšnji sam o­ stanski cerkvi. Görzova dela S tarejša biografa, W astler in M eeraus, povezujeta začetke Görzovega dela is sam ostanom v Pöllauu. Po W astlerju naj bi bilo prvo naročilo povezano s sprem em bo vodstva sam ostana po sm rti opata M aistra leta 1696. Njegovo m esto je zasedel opat Johann E rnst O rttenhofer, ki je bil nato glavni naročnik stavbarskih in slikarskih del v cerkvi in v sam ostanu. Prvo slikarsko naročilo za cerkev naj bi bil dobil leta 1698 Antonio M adem i. »Kmalu nato« naj bi se bil vrnil Görz iz Italije in M aderniju pom agal pri poslikavi kapel cerkve v Pöllauu. Šele po Mader- Mathiesen von Görz zur Erlernung der Mahlerkunst auf fünf Jahre lang, und geloben zu einem ordentlichen Lehrgeld 150 Fl, und zwar im Anfang des ersten Jahres 50 Fl, zu Ende des dritten Jahres mehrmalen 50 Fl., und. dann zu Ausgang des fünften Jahres wieder 50 Fl zu bezahlen, wie nicht weniger versprechen H. Prälat neben diesem Lehrgeld annoch 20 Viertl Korn, und jährlich Emen Startin Wein, also während dieser 5 Jahre 5 Startin Wein und 2 Stück Leinwand zu überlassen, auch gedachten Lehr- jungen während der Lehrzeit ohne Entgelt mit notwendigen Kleidung zu versehen und die auf das Aufdingen und Freisagen auflaufenden Unkosten darzugeben. Dahingegen und für das änderte verobligirt und verbindet sich ermelter H. Mathias Echter, gedachten Lehrjung während solcher 5 Jahre in der Kunst der Mahlerei auf das eifrigste zu instruiren, demselben alle Wissen­ schaften nach möglichsten Fleße zu entdecken und nicht das Geringste zu verhalten, sondern soviel ihm nur möglich, diese Mahlerkunst vollständig zu lehren.« Pogodbo sta prelat in slikar Echter podpisala 1. oktobra 1686. 2 6 Meeraus, 1925, p. 50. 2 7 Meeraus, 1925, p. 17. 2 8 Ob rojstvih otrok je pri vpisih 1 . 1706, 1708 vpisana kot mati Catharina Elisabetha, v letu 1711 le Elisabetha, v letih 1714, 1716 in 1717 Maria Eli- sabetha, v letu 1719 Maria Elisabetha Maikhlin, nadalje le Elisabetha. Prim. Meeraus, 1925, pp. 50—53. 2 9 Meeraus, 1925, pp. 18—20. nijevi sm rti naj bi bil Görz postal glavni freskant sam ostanske cerkve.3 0 M eeraus je po arhivskih podatkih razm ejil M adernijevo in Görzovo delo v Pöllauu. M aderni je nam reč um rl 23. oktobra 1702, ko so v cerkvi še trajala gradbena dela, in zato kot freskant sam ostanske cerkve ne prih aja v poštev,3 1 pač pa je res poslikal leta 1699, torej še v času Gör- zovega študija v Italiji, sam ostansko biblioteko. Prvo znano Görzovo delo na avstrijskem Štajerskem so freske v zakri­ stiji znam enite rom arske cerkve na Pöllaubergu, ki jo je dal povečati opat sam ostana Pöllau, Johann E rn st O rttenhofer, glavni Görzov n a­ ročnik. Freske v zakristiji pollauberške cerkve iz leta 1705 sicer niso signirane niti niso arhivsko potrjene kot Görzovo delo. Za Görzovo avtor­ stvo pa govorijo prim erjave s freskam i v sam ostanski cerkvi v Pöllauu, še bolj pa s freskam i v cerkvi v Zagorju pri Podčetrtku.3 2 G ünter B rucher je upravičeno prištel Görza tudi v krog Attemsovih sli­ karjev in analitično poskušal opredeliti tako njegov kot delež slikarja Frančiška K arla Rem ba pri poslikavi A ttem sove palače v Gradcu. Arhiv­ ski podatki dela obeh slikarjev niso razm ejili, talko da slej ko prej ostaja trdno le, da sta pri slikarski obogatitvi stopnišč, preddverij in hodnikov te palače sodelovala oba slikarja, kajti Brucherjeve atribucije prvem u in drugem u niso docela prepričljive, delo pa naj bi bilo izvršeno v letih 1706— 1711 (?).3 3 Na tem m estu m oram o do sedaj znani slikarjev opus obogatiti z ugo­ tovitvijo, da je leta 1708 Attemsovo naročilo pripeljalo Görza tudi v slo­ venski del Š tajerske, k jer je s freskam i obogatil oboke prezbiterija, ladje in kora ter kapeli sv. Dizma in sv. Jožefa v rom arski cerkvi v Za­ gorju pri Podčetrtku. Pri razreševanju avtorstva fresk v Attemsovi palači se je B rucher oprl na sorodnost motivov in odkritje Görzovega podpisa na freskah v tako im enovani H äm m erlhaus v Eisenerzu iz leta 1711.3 4 N ajpom em bnejše Görzovo delo so freske v sam ostanski cerkvi v Pöllauu, k je r je sam ostanski varovanec poslikal leta 1712 kupolo nad križiščem glavne in prečne ladje, leta 1715 prezbiterij, leta 1718 glavno ladjo, leta 1723 zakristijo, naslikal leta 1724 oltarno podobo Sv. Janeza in leta 1727 sliko Sv. Trije kralji in nazadnje v letu sm rti poslikal še ogelno sobo prelature.3 5 V letih 1720/21 je Görz prevzel nehvaležno nalogo poslikave več kot pet­ deset let starejše arhitekture rom arske cerkve Maria-Freienstein.3 6 Pri 3 0 Wastler, o. c., p. 29. 3 1 Meeraus, 1925, p. 22. 3 ! Freske omenja brez navedbe avtorja Fritz Posh, Wallfahrtskia'che Pöllau- berg, Steiermark, Kristliche Kunstätten, 94 (brez letnice), p. 14. Pri repro­ dukciji je kot avtor freske naveden Matthias von Görz in kot čas nastanka citirana letnica 1705. Fotografije Görzovih fresk v Pöllauu in Pöllaubergu mi je ljubeznivo posredoval dr. Kurt Woisetschläger, direktor, Alte Galerie am Landesmuseum Johanneum, za kar mu dolgujem najpnisrčnejšo zahvalo. 3 3 Brucher, 1973, pp. 49—54. 5 4 Brucher, 1973, pp. 51, 69. Freske v Eisenerzu niso več ohranjene. 3 5 Meeraus, 1925, pp. 35—48; Brucher, 1973, pp. 69—75. 3 j Günther Brucher, Die Fresken in der Wallfahrtskirche Maria-Freienstein, ein Werk des steirischen Malers Matthias von Görz, Alte und Moderne. Kunst, XVI, Wien 1971, št. 117, pp. 2—7; Brucher, 1973, pp. 75—79. poslikavi te cerkve se je Görz podredil arhitekturi z zastarelim meda- ljonskim konceptom poslikave obokov. Razen že om enjenih dveh oljnih podob v Pöllauu so znane le še itri Görzove oljne slike: Zaroka sv. Katarine iz Birkenfelda, v zasebni lasti v Gradcu,3 7 Roznovenska Marija, k i jo je m ojster leta 1726 naslikal za stranski oltar avguštinske cerkve sv. Janeza p ri H erbersteinu,3 8 in podoba Sv. Jurija iz leta 1728 za glavni oltar istoim enske cerkve v Gasenbachu p ri Birkenfeldu.3 9 Če om enjam o še Görzu pripisane, a uničene freske v Torpavillonu v Gradcu4 0 in freske na stopnišču gradu Gösting pri Gradcu, ki jih je B rucher prepričljivo pripisal učencem M atthiasa von Görza,4 1 je v k rat­ kem našteto vse, kar so doslej avtorji pripisali slikarju n a avstrijskem Štajerskem . Izhodišča in stilna opredelitev Görzovega dela Tem eljnega pom ena sta bila za Görza petletno šolanje pri graškem slikarju M atthiasu E chterju in skoraj dvanajstletno šolanje v Italiji. Žal niso znane risbe, ki naj bi jih bil Görz prinesel iz Italije. Če bi se bile ohranile, bi iz njih razbrali, kaj je Görza v Italiji posebno pritegnilo in verjetno tudi za mnoge nadrobnosti njegovih fresk izdale vzore. Med šolanjem v Gradcu je Görz učitelju E chterju verjetno pomagal pri poslikavi cerkve sv. K atarine v Gradcu (leta 1687), m avzoleja v Gradcu (leta 1689) in, do odhoda v Italijo, pri poslikavi palače W eserheimb (1689—1694). Tudi po vrnitvi iz Italije se je — predvsem pri obliko­ vanju figur — rad vračal k učiteljevim vzorom. Gotovo pa je učitelja, ki je bil še trdno zasidran v tradicijah 17. stoletja, presegel z »moder­ nejšim« razm erjem slikarstva do arhitekture. Kot celota so E chterju najbližje Görzove freske v M aria-Freienstein iz leta 1720/21. Po vrnitvi iz Italije je Görz gotovo z zanim anjem sprem ljal tedanje sli­ karsko dogajanje na Štajerskem . Nedvomno je poznal M adernijeve fre­ ske v biblioteki sam ostana v Pöllauu, ki so, v prim erjavi s starejšim i deli tega popularnega italijanskega slikarja, že napredne.4 2 Interesantna je tudi tista stopnja iluzionizma, ki so jo dosegli slikarji v neposredni Görzovi časovni in geografski bližini. V tej zvezi je zlasti vredno om eniti skupino, ki je m ed leti 1700—1703 poslikala cerkev v 3 7 Wastler, o.e., p. 30. Slika je bila nekoč v cerkvi v St. Georgen am Gasen- bach pri Birkenfeldu. J S Meeraus, 1925, pp. 29—30; Hans Riehl: Reklams Kunstführer, Stuttgart, 1961, p. 230. 3 9 Meeraus, 1925, p. 30—31. 4 0 Thieme-Becker, XIV, 1921, z. 311. 4 1 Brucker, 1973, p. 79—32. 4 2 Meeraus, 1925, p. 23. V freskah gradu Kiilml pri Angerju iz leta 1699 in v samostanski cerkvi v Strallegu iz leta 1699 so Madernijeve figuralne kom­ pozicije še ujete v štukaturno dekoracijo kot tabelne slike brez perspektiv« nega razmerja do gledalca. V samostanski biblioteki v Pöllauu pa je Ma- derni že dosegel skromno globinsko perspektivno iluzijo in se pni tem zgle­ doval po freskah Pietra da Cortona v Palazo Barberini v Rimu. Brucher, 1973, p. 42. Vorauu: dutnajska slikarja K arla R itscha in Josefa G rafensteina in Ti­ rolca Johanna C asparja W agingerja. Pridružuje se jim še Johann Cyriak Hackhofer, ki je leta 1708 poslikal kapiteljsko dvorano sam ostana v Vorauu, leta 1710 pa cerkev sv. K atarine v Festenbergu. Freske v V orauu so v detajlih in Ikot celota kvalitetnejše kot katerekoli Görzove freske; dinam ične in dekorativne so, ikonografsko dom išljene in spekulativne. Po iluzionističnem konceptu pa so v razvoju štajerskega slikarstva še tradicionalno podrejene realni arhitekturi. Posebnost Haokhoferjevih fresk v Festenbergu je v tem , da je slikar tri figuralne kompozicije n a oboku ladje s slikano okvirno konstrukcijo združil v ikonografsko in kompozicij siko celoto, preračunano za opazovalca v ladji na enoten po­ gled. A pri tem je H ackhofer prostor samo odprl, ni pa ga prostorsko zvišal in poglobil. To pa je stopnja, ki jo je Görz dosegel, kakor bom o še videli, v freskah v Zagorju iz leta 1708, m edtem ko je s poslikavo sam o­ stanske cerkve v Pöllauu prvi na avstrijskem Štajerskem zavestno upo­ rabil Pozzov sistem globinske iluzije, optičnega zlitja realnega prostora z novim, s slikarskim i sredstvi ustvarjenim prostorom . V endar pa Görz Pozza ni dosegel niti po oblikovni n iti po fantazijski strani; ni dosegel baročne vznesenosti in ni tvegal drznih iluzionističnih rešitev. Görzovi biografi opozarjajo na vplive predtiepolovskega beneškega sli­ k arstv a in na vplive severnoitalijanskega te r rim skega zgodnjega in zre­ lega baroka. M eeraus om enja konkretno Görzovo posnem anje fresk Gio- vannija Lanfranca v cerkvi S. Andrea della Valle v Rimu,4 3 fresk Pietra da Cortona v Palazzo B arberini v Rimu4 4 in Annibaleja Carracci ja v Palazzo Farnese v Rimu.4 5 B rucher je natančneje ugotovil vplive in določil, pri katerih svojih freskah jih je Görz porabil. Sistem Pozzove poslikave cerkve sv. Ignacija v Rimu je Görz poskušal izpeljati na oboku ladje pöllauske sam ostanske cerkve; pri upodobitvi apostolov v pendantivih križiščne kupole iste cenkve si je kot vzorce posvojil Domenichinove fi­ gure apostolov iz cerkve S. Andrea della Valle v Rimu.4 6 Motiv počivajoče Diane s freske Pietra da Cortona v Sala di Giove v Palazzo Pitti v Fi­ rencah je porabil pri freskah v Eisenerzu, najbrž po grafičnem listu, ki ga je vrezal C. Bloem aert.4 7 V erjetno je na Görza vplivalo tudi tedanje dunajsko slikarstvo Antonija Belluccija in Franza M ichaela R ottm ayrja.4 5 Pri poskusih »odprtja« pro sto ra v Attemsovi palači v Gradcu pa se je Görz nedvom no oprl na genovsko m onum entalno slikarstvo, predvsem na dela Domenica Piola in Gregoria da F errarija.4 9 Görz je večkrat ponavljal iste motive. Tako je m otiv H erkula na stropni freski Apoteze A ttem sov v preddverju drugega nadstropja Attemsove palače v Gradcu ponovil v Eisenerzu,5 0 kom pozicijo Dviganja križa v 4 3 Meeraus, 1925, p. 28. 4 4 Meeraus, 1925, pp. 23, 28. 4 5 Meeraus, 1925, p. 32. 4 6 Brucher, 1973, p. 72. 4 7 Brucher, 1973, p. 72, repr. 192, 193. 4 8 Brucher, 1973, p. 71. 4 5 Brucher, 1973, p. 53. ! 0 Brucher, 1973, p. 69, repr. 209, 215. Freiensteinu iz let 1720/21 je ponovil leta 1723 v zakristiji v Pöllauu,5 1 m otiv Veronika obriše Jezusu pot je enako naslikal v Freiensteinu in v Pöllauu.5 2 Motiv Jezusovih prednikov je prvič upodobil leta 1705 v za­ kristiji rom arske cerkve na Pöllaubergu in ga nato v bogatejši varianti vkom poniral v veliko figuralno kom pozicijo na oboku ladje v M arijini cerkvi v Zagorju pri P odčetrtku leta 1708. Te freske so prvo znano Görzovo delo na slovenskem Štajerskem , po obsegu pa drugo največje m ojstrovo delo. Njihova datacija pa vabi tudi k dopolnitvi datacije Gör- zovih slikarij v Attemsovi palači v Gradcu, ki naj bi bile nastale v letih 1706— 1711. Görzove freske v cerkvi v Zagorju pri Podčetrtku Naročilo Ignaza M arije Attem sa in njegove žene M arije Regine, naj po­ slika zagorsko cerkev, je Görzu naložilo dokaj nehvaležno nalogo. S fre­ skam i je m oral prekriti oboka za iluzionistični koncept poslikave malo prim erne grlaste ladje (d 12,20 m, š 6,50 m), v razm erju z ladjo izredno velikega prezbiterija (d 14,75 m, š 7,35 m), dveh obočnih kapel in stene pevskega kora. Visoki slavolok je le skrom na pregrada m ed ladjo in prezbiterijem , ki ob straneh vzvalovi v kapeli. Realno arhitekturo in slikano iluzionistično nadaljevanje razm ejuje m očan realen venčni zidec, ki enotno opasuje vrh ladijskih sten, prezbiterija in kapel. Prezbiterij v m erah presega ladjo in jo tudi sicer preglasa. Ladjo osvet­ lju je le p ar oken ob koru, prezbiterij pa zaliva dnevna luč skozi para oken v severni in južni steni, ki ju krasi bogata pozlačena štukaturna dekoracija. Slavolok in vhoda v kapeli v prezbiteriju so kot slavnostna kulisa bogatega glavnega oltarja. V ladji in v prezbiteriju so stene v neenakih razdaljah razčlenjene s po dvema parom a plitvih pilastrov, nad katerim i se v grla obokov v ladji in nad vhodnim a lokom a kapel globoko zajedajo sosvodnice. Na stenah so m ed pilastri v prezbiteriju štiri okenske odprtine in prehoda v kapeli, v ladji dve okenski odprtini in galerijske odprtine oratorijev ter nad njim i njihovi iluzionistično naslikani posnetki. Görzove zidne slikarije so izdelane na solidni, gladki om etni podlagi v fresco in secco tehniki. Program poslikave je zelo preprost, enoten in brez zapletenih spekulativnih, v zrelem baroku sicer zelo priljubljenih spletov em blem ationih ugank in aluzij. V erjetno sta pri sestavi program a sodelovala tako naročnik kot tudi župnik M artin Umek in se pri tem oprla na lokalno zgodovino in legendo. Dno grlastega oboka je v ladji in v prezbiteriju enotno svetlo okrasto tonirano: v prezbiteriju je lupina oboka razčlenjena z dekorativnim i pa­ sovi prestatih tračnih prepletov, v ladji pa s kasetiranim i pasovi. Oba­ krat se pasovi perspektivno stekajo proti figuralnim kom pozicijam na vrhu obokov, ki se odpirajo v »nebeško« sfero. Te kompozicije so na dno 5 1 Günter Bracher, Die Fresken in der Wallfahrtskirche Maria-Freienstein, ein Werk es steirischen Malers Matthias von Görz, Alte und moderne Kunst, XVI, Wien 1971, p. 4; Bracher, 1973, p. 77, repr. 203, 205. “ Bracher, 1973, p. 77, repr. 206, 207. obokov vpete v m asivnih slikanih profiliranih okvirih kot tabelne slike. Zunanje robove okvirov krase posnetki pletenih listnih vencev in akan- tovi listi. Povezava m ed realno arhitekturo venčnega zidca, ki sloni na kapitelih pilastrov, in kom pozicijam i nebesne sfere je slikan arhitekturni nastavek, dekorativni prstan. Ta po eni strani krepi m ejo m ed stenam i in obokom, po drugi strani pa prem ošča m ejo m ed realnostjo in iluzijo. V prstanasti nastavek ladijskega oboka se zajedata »arhitekturi« dozdev­ nih galerij, vanj so dekorativno vabljivo, po iluzionističnem konceptu pa dokaj zaviralno vpeti tonsko slikani medaljoni. Tudi ti, podobno kot figuralne kompozicije n a obokih in v prstanastem nastavku prezbiterija, vzbujajo vtis slik, vpetih na obok. Slikani venčni zidec in prstanasti na­ stavek nad njim je v prezbiteriju bogatejši kot v ladji in razgibano va­ lovi »v prostor«. Nad tonsko slikanim i kartušam i stoje za Görza značilni trebušasti vrči s cvetličnimi šopki, na slikanih kapitelnih nastavkih nad realnim i kapiteli pa ovalne »table« z dekorativnim i konzolami na vrhu. Te opirajo središčno figuralno kom pozicijo v dnu oboka prezbiterija. To obkroža m asiven profiliran okvir, ki ga obroblja palm etni venec. Akantov okras na poglobljenem delu profila poživljajo nanosi zlata, tako da je vtis realnega okvira in s tem na obok prezbiterija pripete podobe še prepričljivejši. Ob nadrobnejšem ogledovanju se nam poleg te preproste zgradbe sli­ kanega dekorativnega sistem a odkrijejo še nadrobnosti, ki potrjujejo, da Görz v Zagoriju ni zasledoval — ali ni dosegel — globinske iluzije, m arveč je sestavljal dekorativne in figuralne ploskve bolj v želji, da bi dosegel slikovito celoto, kot pa dopolnjeval realno arhitekturo v nov, irealen prostor. Po grebenih sosvodnic se v ladji vzpenjajo štuk posnem a­ joče sivo-bele figure term . Te z razpetim i krili in rokam i opirajo profili­ ran vrh atikastega nastavka nad dozdevnima galerijam a. Kapiteli tega nastavka so dekorativni elem enti in hkrati opora na dno oboka vpetega okvira m onum entalne figuralne kompozicije. Slikani galerijski odprtini z balustrskim a ograjam a in segm entom a kupol sta m ali odrski sceni in edina globinska elem enta prstanastega nastavka v ladji. V prezbiteriju pa je podoben globinski poskus balustrski segment, ki ščipasto spodreže veliko ovalno kompozicijo na oboku. Poslikava v Zagorju je seštevek m nogoterih elem entov skrom ne iluzio­ nistične moči in prepričljivosti, bolj aplikacija obokov kot njihovo ilu­ zionistično poglabljanje. K ljub šolanju v Italiji se je Görz v Zagorju odločil za »quadri riportati«, na stene in oboke vpete slike. Čeprav je poznal Pozzov sistem poglobitve prostora, ga v Zagorju ni uporabil. Ne m orem z gotovostjo zapisati, kaj ga je zadrževalo: ali zastareli tip arhi­ tekture ali naročnikova volja ali pričakovanje velikega naročila v Pöl- lauu, k je r je gotovo želel dokazati, da leta študija, ki m u jih je omogočil sam ostan, niso bila zaman. Freske v Zagorju so kot celota obogatitev arhitekture, a celota, ki jo sestavljajo tri m ed seboj slabo zlite sestavine: pasasto členjeno dno, p rstan ast nastavek in slike posnem ajoči figuralni motivi. Tako so freske v Zagorju vm esna stopnja m ed tradicionalnim m edaljonskim principom krašenja obokov in m ed perspektivnim iluzionizmom Andrea Pozza. t h u d t 5 S Tudi ikonografska zamisel poslikave cerkve v Zagorju je preprosta. V prezbiteriju in v ladji je posvečena m arijanski tem atiki, v kapelah sv. Jo­ žefu in sv. Dizmu. V dveh kom pozicijah na oboku prezbiterija vidimo v glavnem prizoru M arijino vnebovzetje in v m anjšem m edaljonu glorijo angelov. V prsta- nastem nastavku so vpeti štirje deteljičasto oblikovani m edaljoni s putti, ki drže pred seboj simbole gesel lavretanskih litanij: slavoločni lok — Marija, vrata nebeška; zvezdo — Zgodnja danica; tem peljsko arhitektu­ ro — Hiša zlata; stolp — Stolp Davidov. V štirih ovalnih m edaljonih so predstavljena čudežna uslišanja, ki so se, kot pripovedujejo legende, zgodila na priprošnjo zagorske M arije: Rešitev iz ječe, Ozdravljenje otro­ ka, Rešitev otroka iz peči, Ozdravljenje kužnih bolnikov. Nastopajoči ljudje so oblečeni v ljudske baročne noše, dogodki se odvijajo v reali­ stičnem svetu z opisi krajinskih in interierskih nadrobnosti. N otranjo slavoločno steno krasi slikana draperija, ki jo v vrhu spenjata grba družin Attem s in W urm brandt z letnico 1708; ob straneh pridržu­ jeta zastor n a m asivnih konzolnih nastavkih sedeča angela. V velikem ovalnem m edaljonu, ki prekriva tem e ladijskega oboka po vsej dolžini čez dve poli, je upodobljena Marija z Jezusom in predniki od A braham a dalje. M arija z zvezdnim nim bom sedi na oblakih, z noga­ m a se opira na polm esec in na zemeljsko kroglo, ki jo ovija kača, simbol izvirnega greha. Pod stopalom M arijine leve noge je iz zemlje vzovetela roža odrešenja. Nad M arijo je v siju svetlobnih žarkov golob, sv. Duh, ki ga obkroža venec puttov, v vrhu je božje oko, simbol Boga Očeta. Ob M ariji in pod njo so zbrani njeni sorodniki. Glavna dogodka iz M ariji­ nega življenja, Oznanjenje in Obiskovanje, sta spet približana vsakda­ njosti. Görz ju je pripovedno živo, realistično upodobil v dozdevnih gale­ rijskih odprtinah. V m edaljonih prstanastega nastavka so našli m esta štirje evangelisti, na slavoloku pa so na ladijski strani upodobljene tri krščanske čednosti, Vera, Upanje in Ljubezen. V kapelah je p rstan asti nastavek dvignjen prav do glavnega m otiva; ta kom pozicijo na oboku optično odpira v nebesno sfero in je hkrati njen razgibani dekorativni okvir. V južni kapeli, posvečeni sv. Dizmu, je na oboku upodobljeno svetnikovo Poveličanje, v stranskih m edaljonih pa so z realističnim naglasom popisani prizori iz življenja sv. Dizma kot varuha sv. družine, v malih m edaljonih pa so sivo v sivem naslikani putti. K odločitvi, da so to kapelo posvetili sv. Dizmu, je gotovo pripo­ moglo im e prvorojenca Ignaca M arije Attem sa in njegove žene, Dizma Attemsa. V severni kapeli sv. Jožefa obkrožajo središčni motiv Poveličanja sv. Jo­ žefa spet štirje realistično in pripovedno predstavljeni prizori iz svetni­ kovega življenja, še posebej vabljiv je vhodni lok v kapelo, k jer so v ostenje loka vstavljene nepravilno oblikovane kartuše s putti, ki drže v rokah atribute Jožefovega tesarskega poklica. Steno kora prekriva za­ vesa, ki jo ob orglah razgrinjata angela. Prvi barvni vtis dajejo notranjščini velike površine dekorativno pasastih oblog obokov v toplih ilovnatih tonih okra, ki se lepo ujem a s pozlačeno oprem o cerkve, in vijolični odtenki prstanastega nastavka. Intenzivna m odrina v treh nebesnih odprtinah na obokih je še najm očnejša iluzija »nebesne sfere«. Glavne figuralne kompozicije ina obokih ladje in prez­ biterija, realistične scene čudežnih dogodkov v prezbiteriju, dveh scen iz M arijinega življenja v ladji in iz življenja sv. Jožefa in sv. Dizma v kapelah so barvno žive, vendar brez iskanih barvnih kompozicij. V gri- saillu so slikani m edaljoni s štirim i evangelisti (zeleno v zelenem), putti s simboli lavretanskih litanij (vijolično v vijoličnem), term e (sivo v sivem) in angeli v oglih ob slavoloku v prezbiteriju (rjavo v rjavem). V celoti prevladujejo topli toni, le da v dnevni luči prevladuje barvna intenzivnost prezbiterija. Kot zlita in harm onična celota pa zaživi cerkev p ri um etni osvetljavi. Utem eljitev atribucije zagorskih fresk M atthiasu von Görzu Prvi vzrok, da smemo zagorske freske prišteti Görzovim delom, je gotovo za slikarja tipično oblikovanje figur in dekorativnih elementov. Figure so kot lutke s statičnim i gibi iin pogosto disproporcianirame. Oblečene ali ogrnjene so v draperije, ki okorno v cevastih gubah ovijajo telesa. Značilno je izrazito obrisovanje kontur, pa naj gre za obrisovanje golih delov teles, senc oikoli ust, oči, na bradi ali na gubah oblačil. Obrazi so zaradi potenciranja izraza večkrat karikirani. Med dekorativnim i ele­ m enti so za Görza značilne predvsem razpotegnjene volute, velike vaze s šopki, dekorativne krogle vrh kapitelov in girlande, ki visijo iz pazduh volutnih zavojev. Ponavljanje motivov je pri Görzu več kot splošna časovna značilnost, saj ne gre le za vključevanje posam ičnih, že uporabljenih elem entov v novo kompozicijo, am pak za skoraj dobesedne ponovitve celih motivov,5 3 zato ga lahko sprejm em o kot dodaten dokaz za Gorzovo avtorstvo zagor­ skih fresik. Omenila sem že m otiv puttov s tesarskim orodjem v ostenju vhodnega loka kapele sv. Jožefa. Enake putte najdem o tudi v ostenju vhodnega loka kapele sv. Jožefa v Pöllauu.5 4 »Velikega angela« s široko razprtim i krili, ki opira kope oblaikov, je Görz povzel po E chterju (Gra­ dec, Mavzolej), uporabil pa ga je tako v Pöllauu kot v Zagorju. Najzgo­ vornejša pa je prim erjava m otiva Jezusovih prednikov in sorodnikov v zakristiji na Pöllaubergu z enakim m otivom na oboku ladje v Zagorju. V zakristiji cerkve na Pöllaubergu je m oral Görz m onum entalno kompo­ zicijo z velikim številom figur vključiti v razm erom a m ajhen in zelo nizek prostor, k jer je bil vsak poskus iluzionizma že tehnično pa tudi doživljajsko nemogoč. Motiv, ki ga je slikarju pač predpisal naročnik, je Görz n a Pöllaubergu naslikal kot tabelno sliko, pripeto na obok. Glo­ bino je poskusil doseči s postopnim zm anjševanjem figur od spodaj navzgor in s slabljenjem barvne intenzivnosti. Kompozicija je urejena središčno. Os kompozicije je zem eljska krogla, [ki jo ovija kača. Pod njo je začetnik Jezusovega in M arijinega rodu, Abraham, v vrhu pa je Ma­ rija z Jezusom v naročju in nad njim a sta sim bola še drugih dveh božjih 5 3 Glej op. 50 in 51! 5 4 Putta s tesarskim orodjem najdemo na Echterjevi freski v Strainzu ter pri Lanfrancu v cerkvi S. Carlo ai Catinari v Rimu. oseb: božje oko in golob. Ob A braham u je Izak z rodovnim drevesom, katerega veje ovijajo svete sorodnike, na drugi strani pa drži angel tablo z imeni, ki po razvrstitvi ustrezajo razm estitvi ob rodovnem drevesu.5 5 Skrom en poskus poglobitve p rostora s stopnicam i, ki strogo horizontalno sekajo oval m edaljona, se iluzionistično ni posrečil. V Zagorju je Görz m otiv stopnic opustil, sveto sorodstvo pa je brez ro­ dovnega drevesa razvrstil m ed bogate kope oblakov. Iz realističnega do­ kum entarnega m otiva zakristije n a Pöllaubergu, nam enjenega m editaciji duhovnika, je Görz v Zagorju razvil m onum entalen motiv, nam enjen češčenju vernikov. V Zagorju je Görz nekaj oseb izpustil, z zračnejšo porazdelitvijo figur po prostrani površini intenzivno m odrega neba, ki ga tu in tam prekrivajo kope oblakov, pa je dosegel relativno iluzijo odprtega neba. K ljub razločkom sta si m otiva tako sorodna, da je di­ rektna povezava zagorskih fresk in pollauberške slikarije očitna. Pomen zagorskih fresk v Görzovem delu in v štajerskem slikarstvu Če se pom udim ob stopnji iluzionizma, ki jo je Görz dosegel s poslikavo cerkve v Zagorju, m oram najprej ugotoviti, da imamo pred seboj prej oblikovanje idealne površine in »odprtje« realne lupine kot pa poglobi­ tev realne arh itek tu re z iluzionističnim i slikarskim i sredstvi v -nov, irea­ len nebeški prostor. Iluzionizem Görzovih fresk v Zagorju je kom prom is m ed tem , kar je v avstrijskem slikarstvu dosegel Görzov učitelj E chter s poslikavo m avzoleja v Gradcu leta 1689, ter iluzionističnim konceptom Roütmayrovih poslikav cerkve sv. M atija v Bratislavi (1704— 1706) in v bibliotečnih sobah palače Liechtenstein na Dunaju (1705— 1708). Görz je v Zagorju opustil tradicionalno krasitev, tem elječo na enakopravnosti štukatum ega Okrasja in vanj vpetih m edaljonov, dasi bi ta način krasitve zastarelem u tipu arhitekture v Zagorju ustrezal. Koliko je k »m odernej­ šemu« načinu pripom ogel naročnik, ne vemo, in prav tako ne, zakaj se Görz ob tem prvem velikem naročilu ni odločil za radikalnejši iluzioni­ zem Pozzove sm eri. V Zagorju je Görz od R ottm ayrja prevzel tonsko poslikavo oboka s kasetastim i pasovi in p rstanasti nastavek, ki razgiba­ no valovi v prostor. R ottm ayr je s takim prstanastim nastavkom podprl optično nadaljevanje realne arh itek tu re in dosegel njeno iluzionistično poglobitev. Pri Görzu pa se je v skrom nejši, v ritm u zadržani izpeljavi nastavek m asivno zagozdil m ed pravi, realni venčni zidec in okvir figu­ ralne kom pozicije n a oboku, ki ga hkrati nosi in opira. Görz je torej obtičal v m ejah realne arhitekture in njene krasitve. Vtis globine zavira tudi to, da sta velika ovala, posnetka na strop vpetih tabelnih slik, podrejena dolžinski sm eri ladje in prezbiterija, nam esto da bi krepila višinsko iluzijo. Tej vzdolžnosti se podrejajo tudi figure, ki so plosko porazdeljene druga nad drugo in hkrati z gibi in nagibi teles s s Imena, kot so vpisana na tabli: ABRAHAM multarum gentium pater, ISAAC- AARON, DAVID, MATHAN, MATHATH, SOBOE, ANNA, IOACHIM, IACOB, ELISABETH, IOANES BAP., ZACHARIAS, MARIA, JOSEPH, MARIA. IESVS, IACOBVS MAIOR, IOANES EVANG., IACOBVS MINOR, SIMEON, SALOME, ZEBEDEVS, MARIA, IVDAS, IOSEPH. usm erjene k vsebinskem u središču kompozicije, k M ariji z Jezusom. Tega tem eljnega načela na idealno površino oboka položenih figuralnih in dekorativnih elem entov ne m orejo preglasiti redki, iluzionistično plahi detajli: segm ent balustrske ograje, s katero je Görz v prezbiteriju spod­ rezal oval kom pozicije n a oboku, angela, ki sedita na okviru ovalne kom pozicije n a oboku ladje in se z gibi in pogledi obračata navzdol h gledalcu, in galerijske odprtine v ladji. Pravo poglobitev prostora je Görz dosegel šele pozneje s freskam i v Pöllauu. Pač pa predstavljajo Görzove freske v Zagorju razvojno pre­ lomnico na slovenskem Štajerskem zaradi zlitja prostorskih in m otivnih enot v optično celoto. Görz 'je prvi na slovenskem Štajerskem uveljavil idealno gledišče, ki je v Zagorju ob vstopu v cerkev pod pevskim korom. Od tu se gledalcu združijo tri velike figuralne kom pozicije ladijskega oboka, slavoloka in oboka prezbiterija v ikonografsko in kompozicij siko celoto. Ob tem prvem znanem Görzovem delu v Sloveniji se upravičeno vpra­ šamo, če je tudi edino. Družina Attems, ki ga je pripeljal k nam, je z dokaj številnim i naročili za svoje gradove in z naročili za cerkve v bli­ žini svojih gradov odločujoče posegla v razvoj baročne um etnosti na avstrijskem in slovenskem Štajerskem . Vemo, da sta v palači Attemsov v Gradcu skupaj ustvarjala M atthias von Görz in naš rojak Frančišek Karl Remb ali da sta za isto družino ustvarjala na slovenskem Štajerskem Johann Caspar W aginger in Franz Ignaz Josef Flurer. O Rembovem delu v naših krajih vemo le malo; k ot edino večje delo na Slovenskem so m u bile v zadnjem času pripisane freske v viteški dvorani gradu Brežice.5 6 Zadnji odgovor na desetletja trajajoča ugibanja o av­ to rju fresk brežiške dvorane bodo dali pač le arhivski podatki. Razločki m ed obrobnim i in stropnim i slikarijam i na oboku te dvorane, predvsem pa prim erjave Rembovih slikarij v Attemsovi palači v Gradcu in fresk v brežiški dvorani pa vzbujajo vprašanje, ali je res Remb avtor te deko­ rativno izredno vabljive, v nekaterih nadrobnostih pa dokaj okorne in skrom ne slikarije. Če nam arhivi imen ne bodo sporočili, bom o m orali pred ugotovitvijo avtorja — ali avtorjev — brežiških fresk tem eljiteje pregledati vsa dela obeh slikarjev, Rem ba in Görza. Že danes svare pred atribucijo fresk na stropu brežiške dvorane slikarju Rem bu nadrobnosti, ki so bliže Görzovemu kot Rembovemu slikarskem u načinu: plosko, ver­ tikalno razvrščanje razpotegnjenih, disproporcionalnih figur ob oboku, zdaj brezizrazni zdaj karikirani obrazi, pri katerih pogrešam o za Rem ba značilno milino, lutkasti gibi in drže, nespretino gubanje oblačil, ki se kot m okra oprijem ajo teles. Tudi v Pöllauu najdem o podobno dvojnost: Görzov slikarski jezik je skrom nejši, kadar je sam ostojno kom poniral motive, spretnejši in pogum nejši pa je, kadar se je oprl na grafične predloge.5 7 5 4 Stanko Škaler: Brežice, 2. razš. izd., Kulturni in naravni spomeniki Slove­ nije, Zbirka vodnikov, 15, Ljubljana 1971, pp. 8—9; Marjana Cimperman- Lipoglavšek, Iluzionistične poslikave gradov v lasti rodbine Attems na slo­ venskem Štajerskem, ZUZ, n. v., IX, 1972, p. 65. 5 7 Glej op. 50—52. Štiri leta po Görzovem prihodu na slovensko Štajersko je Attemsovo naročilo pripeljalo k nam Tirolca Johanna C asparja W agingerja, v dvaj­ setih letih 18. stoletja pa še augsburškega slikarja Franza Ignaza Josefa Flurerja. Ob Görzu je vabljiva predvsem prim erjava z W agingerjem, saj je ta stopil n a slovenska tla le štiri leta za Görzom po volji istega naročnika; ustvar­ jal je v neposredni bližini Zagorja ter je zato m oral Görzove freske poznati. W aginger je n a avstrijskem Štajerskem znan predvsem po fre­ skah, ki jih je ustvaril v sam ostanski cerkvi v Vorauu. Novejša odkritja so njegov opus obogatila še z novo odkritim i freskam i v župnijski cerkvi v Podčetrtku iz leta 1712 in s freskam i v cerkvi Device M arije na Pesku iz istega leta.5 8 Freske v P odčetrtku so sicer signirane, a po kvaliteti (in ohranjenosti) jih še zdaleč ne m orem o prim erjati s freskam i v Vo­ ra u u in v cerkvi Device M arije na Pesku v Slakah pri Podčetrtku. M orda si to lahko razložimo s sočasnim slikanjem v dveh cerkvah, zaradi česar je m oral m ojster verjetno prepuščati izdelavo detajlov v P odčetrtku v večji m eri pom očniškim rokam . Pač pa so vorauskim enakovredne freske v Slakah. Obiskovalca em por sam ostanske cerkve v Vorauu, ki jih je W aginger poslikal v celoti, ali tam kajšnjih kapel in preddverja, prevzam e kom pozicijska zanesljivost in izredna sproščenost, s katerim a je sestavljal m ojster dekorativne in figuralne nadrobnosti. Slikarije so žive, tem peram entne, a hkrati ubrano skladne in izredno barvite. Podob­ no kot Görz v Zagorju je tudi W aginger tako n a em porah kot v kapelah v V orauu in v cerkvi Device M arije n a Pesku vpenjal m edaljone na obok s prstanastim i nastavki, le da so ti pri W agingerju bogatejši in izpeljani v sočnih, nasičenih barvah. Predvsem 'sta za W agingerja karakteristični in avtorsko razpoznavni zelena in zlatookrasta barva. Vsaka od em por se nam zdi kot bogato okrašena gledališka loža, vsaka od kapel m iniaturna odrska scena. Podobno kot Görz je tudi W aginger rad uporabljal okrasne krogle vrh kapitelov ali vrče s šopki cvetja, le da so njegoyi bogatejši tako po raznovrstnosti cvetja kot tudi v barvnih kom binacijah. Pač pa pri Görzu pogrešam o skrajšave, ki so za W agingerja značilne. Pri Wagin­ gerju n a oblakih plavajoče figure v močnih, drznih skrajšavah dobesedno padajo v pro sto r ali pa jih um etnikov eruptivni tem peram ent sprošča v najdrznejše gibe. Oblačila, ki se pri Görzovih figurah kot m okra opri­ jem ajo teles, frfotajo okrog W agingerjevih figur v bogatih, igrivih vrtin­ cih. Tem peram entni, žareči kolorit poživlja W aginger še s svetlobnimi domisleki. Figure razžarjajo usm erjeni snopi svetlobe. Ti reflektorski svetlobni pram eni izredno plastično oblikujejo krepka telesa in oživljajo polne obraze z vabljivim i barvnim i in svetlobnim i odtenki na čelih in okoli oči. Meje osvetljenih in senčnih delov so ostre, kontrastne. * Branka Primc, Poročilo o odkritju baročnih fresk v Podčetrtku, ZUZ, n. v., XIII, 1977, p. 197; Marjana Cimperman-Lipoglavšek, Novo ime med baroč­ nimi freskami na Štajerskem, Zl)Z, n. v., XIII, 1971, p. 199 sq. 5 9 Anica Cevc: Stari slikarji II (XV.—XIX. stoletje), Ljubljana 1964, p. 21, (lit.!), rk; Marjana Cimperman-Lipoglavšek, Iluzionistične poslikave gradov v lasti rodbine Attems na slovenskem Štajerskem, ZUZ, n. v., IX, 1972, pp. 64—65, 70. Četrti Attemsov varovanec, ki se je zapisal v naše baročno slikarstvo, je bil Flurer.5 9 Ta je prišel k nam v času, ko je Görz že ustvarjal svoje najpom em bnejše delo, freske v Pöllauu. Čeprav sta oba živela v Gradcu, se njuni um etniški poti nista nikoli toliko zbližali, da bi lahko govorili o m edsebojnem vplivu. Edina vez m ed njim a je bil Antonio M aderni, kajti iz njegove ustvarjalne tradicije sta tako Görz kakor Flurer spreje­ mala, k ar je ustrezalo njunim a slikarskim a konceptom a. Za Görza in F lurerja lahko rečemo, da je njuno delo na avstrijskem Štajerskem pom em ben člen v razvoju m onum entalnega slikarstva. Za slovensko Štajersko pa so Görzove freske v Zagorju začetek bogatega razcveta kontinuiranega razvoja iluzionističnega slikarstva v 18. stoletju. Od fresk v Zagorju iz leta 1708 lahko nato sprem ljam o ta razvoj iz deset­ letja v desetletje prav do konca stoletja. Tem eljne karakteristike Görzovega dela in pomen, ki ga im ajo njegove freske v razvoju našega m onum entalnega baročnega slikarstva, bi lahko strnila takole. M atthias von Görz ni n iti v slovenskem, kaj šele v širšem evropskem okviru osebnost um etnostnega vrha. Njegova m otivna in kom ­ pozicijska dom iselnost sta dokaj skrom ni, k ar nam lahko razloži tudi pogosto ponavljanje istih motivov ali nadrobnosti. Njegova zasluga pa je, da je na tem elje domačega (avstrijsko-štajerskega) stropnega slikarstva po dolgoletnem študiju v Italiji vcepljal dosežke italijanskega — pred­ vsem rim skega in genovskega — baroka in jih povezal z dosežki dunaj­ skega — predvsem Rottm ayrovega — kroga. Pozzov sistem je Görz delno uporabil v freskah v Pöllauu. Freske v Zagorju pri Podčetrtku pa ka­ žejo stopnjo, ko je slikar sicer že opuščal m edaljonsko krasitev obokov, a še vedno ohranjal princip quadri riportati, n a oboke vpetih posnetkov tabelnih slik. Med realne arhitekturne člene in posnetke tabelnih slik je slikar razgrnil posnetke dekorativnih elementov in s celotno poslikavo dosegel slikovito površino oboka, ki se odpira, ne pa poglablja, v nov, irealen prostor. Temeljnega pom en je, da je Görz, prvič n a našem ozem­ lju, te slikarije združil v kom pozicijsko in vsebinsko celoto z enotnim glediščem. Na slovenskem Štajerskem so Görzove freske v Zagorju to, kar predstav­ ljajo — seveda v im enitnejši slikarski govorici — na K ranjskem freske Giuaglia Quaglia v ljubljanski stolnici: začetek novega doživljanja arhi­ tekturne lupine in prostora, začetek novega razm erja do gledalca, ena­ kopravnost slikarstva in arhitekture v doseganju vtisa celostnega ba­ ročnega am bienta. Na K ranjskem je v fresko slikarstvu po sijajni uver­ tu ri fresk v stolnici prevzela vodstvo Ljubljana kot novo, teoretično in organizacijsko močno središče s Francetom Jelovškom kot najvidnejšim predstavnikom novih iskanj. Na Štajerskem je razvoj zidnega slikarstva bogatejši, saj je vsako desetletje prve polovice 18. stoletja zaznamovano vsaj z eno freskantno obogatitvijo profanega ali cerkvenega arh itek tu r­ nega am bienta. Te naloge so izvrševali dom ači ali tu ji slikarji tja do srede 18. stoletja, ko je postal glavni štajerski freskant Jožef Anton Lerchinger. Z njegovim i deli je štajersko m onum entalno slikarstvo našlo svoj dialekt, ki je v zrelih slikarjevih delih zacvetel v dekorativno krasilnost rokokoja in se v zadnjih um iril — in opešal. Zu den bereits anerkannten Verten der Barockkunst in Slowenien — den Ma­ lern des Künsitlerkreises in Ljubljana und den Werken der steirischen Bild­ hauer — gesellten sich im letzten Jahrzehnt die ästhetischen und ambientalen Werte der Wandmalereien aus dem 18. Jahrhundert in den Kirchen und Schlössern der slowenischen Steiermark. Es ist wohl von geringerer Bedeu­ tung obes Werke ansässiger Künster sind oder ob sie von Malern ausgeführt wurden, die dem Ruf eines räumlich weiterblickenden Auftraggebers gefolgt wairen. Denn auch die slowenischen Gebiete waren in Hinblick auf die — das Zeitalter des Barocks so kennzeichnenden — lebhaften Strömungen der künst­ lerischen Kräfte keine Ausnahme. So ist z. B. der aus Radovljica stammende Frančišek Karel Remb (Remp) in der österreichischen Kunsttopographie gut vertreten und der Anteil der österreichischen Maler an der grossartigen Entfaltung des Kunstschaffens im 18. Jahrhundert in den slowenischen Ge­ bieten ist untrennbar mit dem Wirken der ansässigen Künstler verbunden. Zu den bedeutendsten, die in der slowenischen Steiermark Wandmalereien schufen zählen: der bereits erwähnte Frančišek Karel Remb, Johann Caspar Waginger, Franz Ignaz Josef Flurer, Chrysostomus Vogl, Philip Carl Laub­ mann, Josef Adam Mölk, Josef Gebier und Jožef Anton Lerchinger. Ein Verg­ leich der Fresken in der Stiftskirche und im Stift Pöllau sowie in dar Sakri­ stei der Wallfahrtskirche auf dem Pöllauberg mit den Fresken in der Marien­ kirche in Zagorje bei Podčetrtek erweitert diese Reihe von Künstlern um einen weitere Persönlichkeit — den Maler Matthias von Görz. Matthias von Görz wurde um 1670 in Pöllau geboren und starb dortselbst am 13. August 1731. Seine Kindheit verlebte dar Waisenknabe unter dar Obhut des Prälaten Michael Josef Maister im Stift Pöllau und ging danach von 1687 bis 1691 beim Grazer Malar Matthias Echter in die Lehre. Im Jahre 1692 trat er auf Kosten des Stiftes eine Studienreise nach Italien an, von der er wahr­ scheinlich im Jahre 1703 nach Graz zurückkehrte. Im darauffolgenden Jahr (1704) ehelichte er die Tochter seines Lehrers Echter und 1706 wurde er in die Confratemität der Grazer Maler aufgenommen. Sein bedeutendstes Werk sind die Wandmalereien in der Stiftskirche und im Stift Pöllau, die er in den Jahren 1712, 1715, 1718 1723 und in sa'nem Todes­ jahr (1731) schuf. Görz arbeitete mit F. K. Remb an der Ausschmückung des Palais Attems in Graz (1706—1711?), zu seinen signierten und datierten Wer­ ken zählen ferner die Wandmalereien im Eisenerzer Hämmerlhaus (1711), in den Jahren 1720/21 malte er die Wallfahrtskirche Maria Freienstein aus und ausserdem sind von ihm noch fünf Oelgemälde bekannt. Die Pöllauer Werke waren es, diie Matthias von Görz als den Maler der Fre­ sken in Zagorje bei Podčetrtek (1708) erkennnen Hessen und das ikonogra- phische Motiv der Verwandtschaft Mariens auf dem Gewölbe des Kirchen­ schiffes in Zagorje ist eine Wiederholung desselben Motives in der Sakristei der Wallfahrtskirche auf dem Pöllauberg, womit die Wandmalereien dieser Sakristei als ein Werk Görz’ bestätigt wurden. Matthias von Görz gehört weder im slowenischen, umso weniger im breiteren europäischen Rahmen zur künstlerischen Elite. Seine Erfindungsgabe hinsicht­ lich dar Motiivik und der Komposition ist bescheiden und dies erklärt seine häufigen Wiederholungen von Motiven und Einzelheiten. Sein unumstrittener Verdienst ist es jedoch, dass er den umfangreichen Raumkörper in Pöllau mit dekorativen und figuralen Kompositionen zu einer Einheit zusammenschloss die von einem Blickpunkt aus erfassbar ist. Die Grundzüge der älteren steirischen Wandmalerei (Antonio Maderni und Matthias Echter) bereicherte er mit den Errungenschaften des italienischen -vorallem des römischen und genuesischen — Barocks und schuf eine Ver­ bündung zu den Wiener — vorallem den Rottmayrischen — Deckengemälden. Die österreichischen Fachleute (Robert Meeraus, Günter Bruchar) wiesen bereits auf Görz’ Nachahmungen von Details in den Wandmalereien der ita­ lienischen Meister hin (Giovanni Lanfranco, Pietro da Cortona, Annibale Car- raci und Pietro Domenichino) sowie in Bezug auf den Einfluss von Andrea Pozzo (Pöllau), Domenico Piola und Gregorio Ferrari (Palais Attems, Graz). Ferner wurde die Verwendung graphischer Vorlagen festgestellt. Die Zeich­ nungen von seiner Studienreise nach Italien jedoch, von denen seine Biogra­ phen berichten, sind heute verschollen. Die Qualität der Görz’shen Werke lässt beii den Details grosse Unterschiede erkennen und zwar zwischen jenen die er nach Vorlagen (Stichen, Zeichnungen?) und jenen, die er selbstständig gestaltete. Die Figuren seiner eigenen Erfindung sind ohne Ausdruck und von puppenhaft steifer Gestik. Die Draperien kleben in einem vollkommen wind­ stillen Raum in schlauchförmigen Falten wie durchnässt an den Körpern. Die Mimik der Antlitze ist stellenweise bis zur Karikatur verzerrt. Die Wandgemälde in Pöllau sind der Höhepunkt im gesamten Schaffen des Malers Matthias von Görz. Die Fresken lin der Marienkirche in Zagorje hinge­ gen, die Görz im Auftrag der Familie Attems-Wurmbrandt 1708 ausführte, kennzeichnen jene Entwicklungsphase, in der Görz das bereits veraltete — im 17. Jahrhundert jedoch sehr häufig angewandte — Prinzip der .in Me­ daillons gefassten Malereien aufgegeben hatte, aber noch immer »quadri riportati« (auf Gewölbe gespannte Tagelgemälde) perwendete. Zwi­ schen die realen Kranzgesimse und die gemalten figuralen Kompositio­ nen am Deckengewölbe spannte er einen Reif von Dekora/tionen aus ge­ malten Gesimsen, Valutenbandwerk und Attiken, die von en camäieu ge­ malten Medaillons unterbrochen werden. Mit seiner Malerei in Zagorje schuf er eine dekorativ bewegte »ideale Fläche« an den Gewölben ,die sich zwar öffnet, sich jedoch noch nicht zu einem neuen illusionistischen Raum vertieft. Von grundlegender Bedeutung ist es, dass Matthias von Görz mit seiner malerischen Ausstattung der Kirche in Zagorje erstmals in der slowenischen Steiermark eine farblich in Einklang gebrachte Einheit der Komposition und des Inhalts schuf, die von einem Blickpunkt unter dem Sänger-chor zu er­ fassen ist. Die Fresken im Presbyterium und im Schiff sind ikono'graphisch der Jung­ frau Maria geweiht, in den Seitenkapellen dem hl. Jospeh und dem hl. Dismas. Von besonderer Bedeutung sind die Genre- Motive im Presbyterium und auf den Scheingalerien des Schiffes, die von späteren Malern (Ivan Ran­ ger, Anton Lerchinger) nachgeahmt wurden. Einige Jahre nach Görz arbeitete für den selben Auftraggeber in der Nähe von Zagorje J. C. Waginger (Kirche der hl. Jungfrau Maria auf Pesek bai Podčetrtek, 1712) und dies fordert zu einem Vergleich auf. Hinsichtlich seines fortschrittlichen Stiles und seiner Schaffenskraft ist Waginger Görz überlegen. Waginger hat einen ausgeprägten persönlichen Stil, dessen Haupt­ merkmale kühne Verkürzungen der Figuren, starke Kontraste von Licht und Schatten, vorallem an den Figuren, stürmisch flatternde Draperien und ein ausgeprägter Farbensinn sind. Auch die grossen Blumensträusse in Krü­ gen, die er möglicherweise von Görz übernommen hatte, sind bai Waginger prächtiger als in Zagorje. Die Zusammenarbeit Görz mit Remb bei der Aus­ malung des Palais Attems in Graz wurde bereits erwähnt. Die Grafen Attems gaben auch den Auftrag für die Bemalung des Festsaales im Schloss in Bre­ žice. Die Ausmalung ist im Ganzen monumental konzipiert, die Einzelheiten sind jedoch von unausgeglichener Qualität und weisen einige Eigenheiten auf, die bai Görz festzustellen sind. Hiemit stellt sich die Frage, ob die Fre­ sken des Festsaales zur Gänze F. K. Remb (Remp) zugeschrieben werden können. Es ist ferner anzunehmen, dass die Fresken Matthias von Görz in Zagorje nicht sein einziges Werk in den slowenischen Gebieten bleiben wer­ den; jedenfalls sind sie der Beginn einer kontinuierlichen Entwicklung der monumentalen Wandmalerei im 18. Jahrhundert in dar slowenischen Steier­ mark. 44 Matthias von Görz: Marijino vnebovzetje, obok prezbiterija, Marijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku, 1708 CEVC / MATTHIAS VON GöRZ j 45 Matthias von Görz: Marijino sorodstvo, obok ladje, Marijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku, 1708 46 Matthias von Görz: Oznanjenje in evangelista, ladja, detajl nad južno steno, Marijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku, 1708 47 Matthias von Görz: Obiskovanje in evangelista, ladja, detajl nad severno steno, Marijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku, 1708 48 Matthias von Görz: Prizori iz življenja sv. Jožefa, obok kapele sv. Jožefa, Marijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku, 1708 49 Matthias von Görz: Prizori iz življenja sv. Dizma, obok kapele sv. Dizma, Marijina cerkev v Zagorju pri Podčetrtku, 1708 50 Matthias von Görz: Marijino sorodstvo, obok zakristije, romarska cer­ kev na Pöllaubergu, 1705 51 Matthias von Görz: Freske na oboku ladje, samostanska cerkev v Pöllauu, 1718 52 Matthias von Görz: Freske na oboku adje, detajl, samostanska cerkev v Pöllauu, 1718 53 Matthias von Görz: Freske na oboku zakristije, detajl, samostanska cer­ kev v Pöllauu, 1723 54 Matthias von Görz: Nadškof Ildefonz Toleški, zakristija, detajl, samostan ska cerkev v Pöllauu, 1723 55 Matthias von Görz: Sv. Inventij, zakristija, detajl, samostanska cerkev v Pallauu, 1723