KORAK NAPREJ V PRENOVI
Dejavnost Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu se začenja že leta 1989, ko seje mesto Ljubljana odločilo, da bo skrbelo za stalno Plečnikovo pariško razstavo in od leta 1991, ko so začeli obnavljati grad. Doslej je obnovljenega 60 % gradu. Ravnatelj Arhitekturnega muzeja dr. Peter Krečič je povedal, da so vspodbujeni po veliki polemiki, ki so jo izdali v posebni publikaciji z naslovom Javna pravda Arhitekturnega muzeja, izdali pozitivno informacijo o separatu revije Lukas. Publikacija z naslovom Arhitekturni muzej: Pridobljena področja za slovensko muzealstvo povzema dejavnost Arhitekturnega muzeja od ustanovitve in preselitve na Fužinski grad.
Nova področja slovenskega muze-alstva so arhitektura, oblikovanje, ur-banizem, risba in fotografija. Te stroke je Arhitekturni muzej ozavestil kot muzejske stroke. Vsak pisan do-kument, fotografija, načrt, risba film, video, ki pričuje o arhitekturi je del kultume dediščine. Arhitekturni mu-zej je tako v dvajsetih letih delovanja izoblikoval svoj predmet preučeva-nja. Pri tem pa je bil najbolj žgoč problem dediščina, ki ostaja pri za-sebnikih. Mestni in državni arhiv po-bereta vse tisto iz uradov, kar jim po zakonu pripada po določenem času. Kar pa nastaja v zasebnih zbirkah in na domači mizi arhitekta, pa ne za-jame nobena institucija. Arhitekturni muzej je izdelal metodologijo, tako da je doslej pridobil petnajst zapuščin umrlih arhitektov in s tem rešil zbirke gradiva, ki sicer ne bi mogle nikdar priti v javne zbirke ali arhive. Arhi-tekturni muzej formalno še ni naci-onalna institucija, po sami dejavnosti pa dejansko že je, saj se ukvarja z ar-hitekturno dediščino celotnega  slo-
venskega prostora. Plečnikova stalna razstava je le del dejavnosti.
Naloga Arhitekturnega muzeja je postaviti stalno zbirko arhitekture in oblikovanja od prazgodovine do da-našnjih dni na našem prostoru. V prit-ličju bo razstava obravnavala obdobja do 20. stoletja, v nadstropju pa mo-derno, ki je za nas še posebej po-membna, ker premoremo kot majhen narod kar tri podobna imena: Fabija-nija, Plečnika in Ravnika. Arhitek-turni muzej se čuti dediča preteklosti Fužinskega gradu, se pravi družme Kysel, ki je grad zgradila v 16. stoletju in družine Trpinc, ki je grad ponovno oživela. Muzealci so ob preučevanju novih virov ugotovili, da je Janez Ky-sel, ki je grad dogradil, dal s posebno poslikavo svojemu družbenemu sta-tusu viden umetnostni okvir. Grad je bil zgrajen po italijanskih vzorih, ven-dar v detajlih ni dosegel italijanske renesančne kakovosti. Detajli so grobi in dodatno obogateni s poslika-vami. Vse to so upoštevali pri sedanji prenovi. Gradu zato niso opremljali
z marmorji in z dragocenimi brona-stimi ali medeninastimi poudarki, am-pak so uporabljali opeko, kovano že-lezo in les. Grad obnavljajo na pod-lagi izhodišč spomeniške službe. Tu je treba otneniti arhitekta Petra Gabri-jelčiča in konzervatorki Mojco Arh in Stašo BlaženiCDžura, ki sta poskrbeli za izhodišča prenove v samem elabo-ratu pred prenovo gradu.
V gradu je torej muzejska uprava z ravnateljstvom, tajništvom in raču-novodstvom, kustodiati za industrij-sko oblikovanje, zgodovino arhitek-ture in urbanizma, grafično oblikova-nje in fojografijo in muzejska knjiž-nica. Poleg muzejske dejavnosti delu-jejo v gradu gostišče in dve založniški podjetji. Preprosti izračun je namreč pokazal, da mesto in država ne bosta mogla poravnati stroškov vzdrževa-nja, zato so nekaj prostorov oddali v najem. Posebna publikacija revije Lukas govori o razvoju in usmeritvah arhitekturnega muzeja, o njegovih delovnih enotah, zgodovini gradu in načelih prenove o razstavi Jožeta Plečnika v Fužinskem gradu, objav-ljen je popolni katalog razstavljenih Plečnikovih del, tu pa sta še članka o Plečnikovi hiši v Trnovem in o bi-enalu industrijskega oblikovanja. MARJAN         KOVAČEVIC-BEL-
TRAM