DOMOVINA
AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI
NO. 128.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 16th, 1929.
LETO XXXI.—'VOL. XXXI
Praznoverje ljudi v petek, 13. sept.
Pretekli petek je bil petek kot vsak drugi petek v tednu, toda dejstvo, da je ta petek padel na 13. dan v mesecu, je povzročilo pri marsikaterih lahkovernih ljudeh neprijetnosti, sumnje, strah in grozo. Strah pred petkom, ki pade na 13. dan v mesecu je veliko bolj razširjen kot bi kdo mislil. In dasi ni dosti ljudi, ki bi očitno kazali ta strah, pa je dovolj oseb, ki si globoko v srcu želijo, da bi dan že vendar enkrat minul. Kot se je dognalo je bilo za pretekli petek napovedanih več ženskih plesov, toda v zadnjem trenutku so ženske odpovedale ples. Čudno pri tem, da so večinoma srednje stari ljudje oni, ki se petka s številko 13 najbolj bojijo, dočim mladina skoro ne misli na to. Mnogi se pa dejstva, da je padel petek na 13. dan poslužujejo v svojo obrambo in zagovor, zlasti oni, ki so bili aretirani. Neki moški je bil radi pijanosti aretiran na petek, 13. sept. To dejstvo mu je šlo tako k srcu, da je neprestano jokal. Sodniku je povedal, da ga že od rojstva spremlja nesreča, ker je bil rojen na 13. dan v mesecu. Poročil se je na 13, dan v mesecu in ravno 13 let pozneje mu je pobegnila ženska z nekim drugim moškim. (To dejstvo bi si moral možak pravzaprav šteti v srečo.) Ko je po izbruhu svetovne vojne dotični moški dobil državljanske papirje, je z grozo opazil, da je številka njegovega državljanskega papirja: 1313. In na 13. dan v mesecu je padel na ledenih tleh ter si zlomil nogo. V bolnišnico so ga spravili v sobo št. 13, in dočim je on ležal v bolnišnici, je njegova druga žena najela novo stanovanje, katerega hišna številka je bila 13. Hiša se je nahajala na 113. ulici. Tako ga je preganjala nesreča, in v petek, 13. sept. je bil aretiran radi pijanosti. "No," reče sodnik, "imel bom usmiljenje z vami, "plačajte samo stroške." Obtoženec se zahvali sodniku in smehljaje °dide, toda lasje mu planejo Pokoncu, ko mu v uradu povedo, da znašajo stroški ravno $13.00. In policist, ki ga je spremljal, je imel uradno šte-Vlko 13 na svojem grbu.
-o-—
Bivši suhač je bil nevarno obstreljen Albert Tully, bivši suhaški agent in vohun, ki je naznanil oblastem stotine ljudi radi krr šenja prohibicije, je bil pretekli petek v Clevelandu nevarno obstreljen, ko je sedel v svojem avtomobilu na 40. cesti in Scovill Ave. Tully, ki ima tri kroglje v svojem truplu, se nahaja v kritičnem stanju v Charity bolnici. Napadalec je vrgel revolver, s katerim je streljal v avtomobil. kjer je sedel Tully. Napadalec je precej časa prej govoril s Tullyem, nakar je naenkrat potegnil revolver in trikrat ustrelil. Pobegnil je v avtomobilu. * Mesto Baltimore, Maryland, praznuje 200 letnico svojega obstanka.
MacDonald prihaja glede razorožitve
Washington, 14. sept. Naznanilo, da dospe Ramsay MacDonald, angleški ministrski predsednik, v Washington, in optimistična izjava ameriškega državnega oddelka, dajejo povod misliti, da se bo sedaj resno pričelo z .zmanjšanjem vojnih mornaric. Sporazum med Hoover-jem in med MacDonaldom to zadevno je dogodke ogromnega svetovnega miru, zlasti pa za preprečitev vojne v bodočnosti. Pogajanja za sestanek med MacDonaldom in Hooverjem so se vršila več tednov. Anglija je na vsak način zahtevala, da mora nadaljevati z gradnjo križark, in ravno tu je pretila nevarnost, da iz vsega programa ne bo nič. Ker pa sedaj MacDonald osebno prihaja v Zedinjene države, se iz tega sklepa, da je prišlo do kompromisa. Kakor hitro nastane sporazum med Anglijo in Ameriko, se pričnejo obravnave tudi z drugimi deželami, tako da pride končno do počasnega razoroževanja na morju, Hoover si je mnogo prizade val, da pride do razoroženja. kar se bo tudi zgodilo.
--o--
V Grdinovi dvorani je jutri velika predstava.
Po vsej državi znana umetniška skupina Dejen priredi v torek popoldne in zvečer veliko čarovniško predstavo, katere dobiček gre v sklad za novo cerkev sv. Vida. Predstava se vrši v Grdinovi dvorani, in sicer popoldne ob dveh za šolske otroke. Pričakuje se 1500 otrok šole sv. Vida. Vstopnina za otroke je samo 10c. Zvečer je pa predstava za ves narod, in je vstopnina samo 50c. Umetniška skupina Dejen, ena prvih v Zed. državah bo priredila drugi teden enako predstavo v mestnem avditoriju, kjer se pričakuje tisoče in tisoče ljudi. Vstopnina bo $2.50. Toda v Grdinovi dvorani, v torek zvečer ob 8. uri, bo vstopnina samo 50c. Ves dobiček gre v sklad za novo cerkev sv. Vida. Rojaki so uljudno vabljeni, da pridejo, ker enake predstave so v naši naselbini silno redke.
Po hudem prepiru se bosta stric Sam in John Buli pobotala


i
voa stop
KICK&HG-
% i
24 slovenskih deklet v popularnem kontestu ob priliki prve slovenske trgovske razstave.
Melona, ki tehta 140 funtov, je sedaj naprodaj
Washington, 13. sept. Vasica Hope v državi Arkansas, si pač šteje v čast, da je vas, v kateri rastejo najbolj teške melone. Pravkar so vaščani poslali v Washington na poljedelski oddelek vlade melono, ki tehta 140 funtov. Vredna je $7.00.
Omožene ženske ne morejo več dobiti dela
Dover, Ohio, 13. sept. Earl Rufley, vodja Dover Manufacturing Co., ki izdeluje električne likalnike, je izjavil, da tvrdka ne bo dala delo nobeni omoženi ženski, ako je mož zaposljen. Pred kratkim se je vršil pri kotn-paniji štrajk kakih 100 žensk. Štrajk je nastal, ker je kom-panija odpustila dvoje deklet od dela.
Kontest za najbolj popularno slovensko dekle v Clevelandu, ki se vrši v zvezi s prihajajočo slovensko trgovsko razstavo, je vzbudil nenavadno zanimanje. Do-sedaj je že štirinajst deklet v kontestu, in sicer: Mary Je-rina, Honey Mandel, Frances Kasunič, Mary Grdina, Josephine Oražem, Anton Žagar, Ana Klisurič, Daney Oblak, Gertrude Garbas, Jeanette Tercek, Albina Wah-cic, Lillian Kuhar, Josephine Zalar in Anna Ermakora. Katera izmed teh slovenskih krasotic bo dobila prvo nagrado, ki znaša $150.00? Vse so marljivo na delu. Dose-daj ima največ glasov Honev Mandel, ki jih je do sobote naštela že 2350, toda ravno tako pridna je tudi Mary Je-rina, ki ima isto število glasov. Pravzaprav je v kontestu sedaj 24 deklet, toda le prvih štirinajst je prekorači lo številko 2000, dočim ostale tudi marljivo delujejo, da pridejo naprej. Še je čas Priglasite se na 6201 St. Clair Ave. za nadaljna pojasnila. Kdo bo najbolj popularno slovensko dekle v Clevelandu? Seveda bomo priobčili slike zmagovalk.
Klub Sokolic.....
Aktivna Miss Vera Kush-lan, ki je učiteljica telovadbe v Št. Člair kopališču, ustanovi te dni klub mladih Sokolic v S. D. Domu v Collinwoodu
Basket ball klub.
Vrhovni predsednik Zveze. Mr. John Gornik naznanja, da se namerava pod pokroviteljstvom Slov. Dobrodelne Zveze ustanoviti dekliški basket ball klub. Katero dekle se za to interesira naj se gotovo oglasi v torek ob 8. uri zvečer v St. Clair Bath House.
Cvetlic zastonj.
Na trgovski razstavi, ki se prične drugi teden v S. N. Domu bo ena izmed zaročenk dobila od tvrdke Slapnikj Bros. cvetlice za poroko zastonj, in sicer si lahko izbere kar hoče do svote $50.00. Tvrdko Slapnik Bros. priporočamo Slovencem.
Maškeradni ples.
Komaj so minuli pikniki v prosti naravi, se že naznanjajo maškeradne veselice v dvoranah. Tako se nam poroča, da priredi Community Welfare Club maškeradni ples 30. oktobra v S. N. Domu. župan iz Milwaukee.
V Cleveland je dospel Daniel Hoan, znani socialistični župan iz Milwaukee. Ob tej priliki je imel nagovor v dvorani, kjer se je zbralo kakih 200 socialistov. Mr. Hoan je zbranim pripovedoval naj se potrudijo pri letošnjih volitvah, da izvolijo več svojih pristašev v mestno zbornico.
Slovenska redovnica.
Prva Slovenka iz Collin-wooda, ki je postala redovni-
ca je Miss Mary Terček, hčerka dobro poznane družine Terček iz 15621 Homes Ave. Vstopila je v Uršulin-ski samostan, kjer je 31. avgusta dobila redoviško obleko in naredila obljube. Njeno ime je sestra Mary Luke. Mladi Slovenki želimo obilo božjega blagoslova v njenem poklicu.
Prosekutorji resignirajo.
Policijski prosekutorji Ko vachy, Rosalind Goldberg, Leo Weil in Lawrence Payne so resignirali iz svojih uradov. Vsi bodo kandidati za sodnike pri letošnjih volitvah v novembru. Tako bodo izpraznjena štiri mesta. Pričakuje se, da bo na mesto enega izvoljen, oziroma imenovan en slovenski odvetnik Direktor postav, Mr. Shuller, bo določil naslednike v sporazumu z mestnim manager jem Hopkinsom.
Državljanska šola.
Šole za državljanstvo v Clevelandu se otvorijo v tednu, ki se začne z 23. sep tembrom. Šola v javni knjiž niči na 55. cesti in St. Clair Ave. se otvori v četrtek, 26 sept. ob 7. uri zvečer. Pou čeval bo zopet naš urednik, Zaenkrat je določen en sam večer v tednu, toda ako se priglasi nad 100 učencev, se bo pouk vršil dva večera v tednu.
Še so v Kanadi.
Te dni smo prejeli pozdrave iz Kanade od Mrs. Blatnik in Petrich družine. Pišejo
Ogenj v šoli skoro povzročil katastrofo
Prava sreča za otroke je bila, da niso bili pretekli petek 13. sept. v Kinsman šoli. V kleti poslopja je namreč zbruhnil požar, ki se je z nenavadno hitrostjo razširil okoli. V nekaj minutah je dospelo na lice mesta 10 kompanij požarne brambe s sivolasim načelnikom Wallace. Takoj se je pričelo z gašenjem. Tekom dveh ur se je posrečilo požarni brambi ogenj zadušiti. Kaj je bil vzrok, da je v šoli začelo go reti, se ni moglo še dognati Ako bi nastal ogenj nekoliko pozneje, bi bili otroci že v šoli, in kdo ve, kako silne žrtve bi zahtevala nesreča. Kinsman šolo, ki se nahaja na iKnsman Rd. in 79. cesta, obiskuje kakih 1000 otrok. Ogenj je deloma pokvaril deset šolskih sob. Poslopje je staro. Zgrajeno je bilo leta 1880. Na licu mesta se je zbralo tisoče ljudi, ki so gledali gašenje. Promet je bil ustavljen. Otroci bodo nekaj dni doma sedaj, a naznanja se, da se bo najbrž že \ torek pričelo zopet s poukom. Ogenj, ki je nastal v šoli, je napravil do $20.000 škode.
-o-
Nova zveza potom zrakoplova za južno Ameriko
New York, 13. sept. Col. Lindbergh nastopi prihodnji petek iz Miami, Florida, zra-koplovno vožnjo, katere dolžina bo znašala 7000 milj. Lindbergh namerava ustanoviti novo .zvezo po zraku med južno in .severno Ameriko. Na vožnji bo Lindbergha spremljala njegova žena Ann. Lindbergh bo obiskal s svojim zrakoplovom 16 raznih držav v centralni in južni Ameriki. Lindbergh bo o svojem poletu poročal, ko se vrne, nakar se bo naredila najbrž stalna zveza z zrakoplovi med severno in južno Ameriko.
11 ubitih, 10 ranjenih v avto nezgodah
* V Vancouver, Kanada, sc aretirali 106 "duhoborcev, ker so nagi se prikazali na cesti.
nam, da je "špaga precej dobra."
Važna seja.
Nocoj zvečer ob 7:30 je iz-vanredna seja Ženskega Kluba Slov. Doma na Holmes Ave. Mnogo važnih stvari je na programu radi banketa. Prošene so vse članice, da so gotovo navzoče.
Lovska sezona.
Dne 15. sept. je bila otvor-jena lovska sezona, zlasti za lov na veverice, divje gosi in race. Ker pa v nedeljo ni dovoljeno loviti, se pravi lov odpre šele danes. Kot čujemo je lepa četa naših slovenskih lovcev odšla v vojno proti ljubkim vevericam in enakih "zverini." Poročila bomo že slišali. Dne 15. novembra se pa odpre lov na zajce. Pravijo, da jih je letos kot listja in trave.
Vreme.
Za silo bi še prestali, samo ako bi sitne mutie enkrat po crkale.
V nedeljo je vladalo ideal-novreme. Vsak, kdor je le imel nekaj, kar je avtomobilu podobnega, je bil menda na potu. Ni čuda, da se je .zgodilo toliko nesreč. Za poškodbami, dobljenimi od avtomobilov je bilo ubitih 11 oseb, dočim jih je deset dobilo večje poškodbe. Mrtvi so: Oto Kubek, 3258 W. 52nd St. Frank Volek, Avon, Ohio, Mrs. Rose, Andover, O. James Hood, Carey, Ohio, Frank Hernandez, Rossford, Ohio, • Mrs. Sass, Holland, Ohio, M. Gutekunst, Cincinnati, Wm. Krabs, Curtice, Ohio, Martin Ontko, Marble-head, Ohio, Walter Hurst, Marion, Ohio, Ed. Ricketts iz West Liverpool. Neki moški po imenu B. Lach, 7601 Broadway, je dobil teške poškodbe ,ko ga je zadel avtomobil. Nahaja se v St. Alexis bolnici, in bo najbrž umrl.
-o-
Ta samomorilec pravi, da bo plačal dolgove
v nebesih New York, 13. sept. Richard J. English, ki je danes storil samomor, pričakuje, da bo v nebesih se sestal z vsemi onimi, katerim je kaj dolžan, in da jim bo plačal v polni svoti z obrestmi vred. Mož si je končal življenje s plinom. Zapustil je pismo, v katerem piše: "Mi je prav žal, ker se morem posloviti iz tega sveta. Odpustite mi. Upam, da pridete vsi oni, katerim sem nekaj dolžan, v nebesa, kjer vam bom pošteno vse vrnil. Molite za mene!'
Kdo so slovenski kandi' dati za mestno zbornico
Kolikor razumemo so sledeči slovenski kandidati za mestno zbornico v IV. dis-triktu: Mr. Louis Žužek, Mr. Frank J. Turk in Mr. Anton Vehovec. Ako je še kdo kandidat naj nam naznani.
Mož, ki toži svoje verske tovarne radi ženske ljubezni
Chambersburg, Pa., 13. sept. 12 odličnih menonitov, to so člani gotove verske organizacije, je bilo obdolženih, da so uničili ljubezensko srečo enega svojih tovarišev. Vseh dvanajst, med njimi sedem moških in 5 žensk, se bo moralo zagovarjati na sodni-ji. Ben Shank, eden izmed menonitov, toži omenjene svoje tovariše na $200.000 odškodnine, ker so mu izneverili ljubezen njegove žene. To je prva tožba enake vrste med menoniti in je vzbudila vsepovsod veliko začudenje.
Tudi boljševiki so začeli delati za prohibicijo
Iz Moskve se poroča, da delajo tam velike priprave za takozvani "suhi teden," ki se priredi od 15. do 22. sept. Ves teden bo posvečen agitaciji proti alkoholni pijači. Po večjih mestih bodo imeli abstinentske predstave in predavanja, dočim se bo mladina vpisovala v takozvane "trezne krožke."
(
ik.
< i
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto ....................$5.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00
Za Ameriko, pol leta ....................$3.001 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50
Za Cleveland do raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00
Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in dpnarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Tel. Henderson 0628._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
83
No. 128. Mon. Sept. 16th, '29.
Ameriška ustava.
Državna postavodaja države Ohio je odredila, da se praznuje v torek 17. septembra takozvani "Dan ameriške ustave." Kot znano je bila ameriška ustava narejena, oziroma sprejeta dne 17. septembra, 1787. "Ustavni dan" pravzaprav ni praznik v državi Ohio, razven v javnih šolah, vendar je primerno, da se nekoliko ozremo ob tej priliki in se vprašamo, kaj je ameriška ustava naredila za Ameriko in kakšno korist uživajo posamezni državljani od ameriške vlade.
Na tem mestu seveda, ki je na kratko odmerjeno, ne moremo na široko razlagati vrlin in posebnosti ameriške ustave. Tudi se mogoče ne bomo dotaknili najbolj važnih delov naše ustave. Želeti je, da bi vsak ameriški državljan študiral to ustavo, ki je še danes vzor .vseh ustav, in še danes razne države sprejemajo točke iz ameriške ustave iz enostavnega vzroka, ker se kaj boljšega ne more dobiti.
Ameriška ustava je fundamentalna postava naše dežele. V tej ustavi se nahajajo vsa določila, garancije pravic, seznam dolžnosti, ki jih imajo in uživajo ameriški državljani. Kakor hiše ne morete postaviti na gola tla, ne da bi se bali, da se bo hiša sesula, pač pa morate najprvo izkopati temelj, ki drži zidov je in streho, ravno tako narod, ki hoče imeti redno vlado, ne more živeti samo od par postav ter od slednjih pričakovati, da bodo regulirale vse javno življenje.
Ameriška ustava natančno določa, kaj so dolžnosti predsednika, dolžnosti in pravice kongresa, dolžnosti vrhovne sod-nije. Ustava določa, da je naša vlada razdeljena v tri dele, izvrševalhi, postavodajalni in sodnijski del vlade. Vsak ima jasno začrtane pravice in dolžnosti. Te pravice so začrtane tako, da lahko pazi en oddelek vlade na drugega. Kongres dela postave, toda postava ni prej veljavna, dokler ni podpisana od predsednika, ki ima v istem času tudi pravico postavo, narejeno od kongresa, prepovedati, toda da predsednik v enakih prepovedih ne gre predaleč, daje ustava zopet pravico kongresu, še enkrat glasovati o enaki postavi, in če je odglasovano drugič % dvetretinsko večino, je postava odobrena.
Lahko se pa zgodi, da kongres in predsednik naredita napako v postavi, in zato uatavžl določa, da imajo ljudje še eno zavetišče proti morebitnim tiranskim postavam. In to zavetišče je najvišja sodnija Zedinjenih držav, ki končno veljavno odloča, ali je postava ustavna ali ne, ali nasprotuje ustavi, nasproti osnovnim ljudskim pravicam. Ljudje imajo veliko spoštovanje do te sodni je, ker še skoro v nobenem slučaju ni odredila na način, da bi bil kršen ugled ameriške ustave.
Ameriška ustava je delo najboljših svobodoljubnih Ame-likancev. Vzelo jih je leta in leta ,predno so naredili temelj naši državi, naši republiki, in ta temelj, ameriška ustava še danes stoji.
Dasi je ameriška ustava najvišja ustava republike, in se kot taka seveda ne more dostikrat spreminjati, pa so očetje te ustave že takoj v začetku vedeli, da se bodo časi lahko spreminjali, da bodo nastale nove potrebe pri narodu. Zato so že takoj v začetku priznali ljudem pravico spremeniti to ustavo, toda seveda ne lahko, pač pa na skrajno težaven način. N. pr. ljudje danes v Ameriki lahko odločijo, da propade republika in dobimo kralja. Kako?
Kongres najprvo o tem glasuje, in ako obe zbornici kongresa glasujeti z dvetretinsko večino za tako spremembo, mora slednjo tudi predsednik odobriti. To pa še ni dovolj. Izmed 48 držav v Uniji mora glasovati tudi 36 držav za tako spremembo, prodno je veljavna. Vidite torej, kako teško je spremeniti zvezno ustavo, toda naredi se pa lahko. In od časa, ko je bila zvezna ustava sprejeta pa do danes, se je spremenila v tem ali onem oziru že devetnajstkrat. Znamenje, da se časi spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi.
Razstava trgovcev v SND
(Piše Janko N. Rogelj.)
Moderna stanovanjska hiša na razstavi.
Slovenci smo domoljubni ljudje. Vsak ima rad svojo hišo. Hiša je njegov gradič in kraljestvo. Slovenec je rad svoj gospod, zato imamo danes toliko Slovencev, ki la-stujejo svoje hiše. Želja slehernega je, kako si napravi hišo, kje jo kupi in kakšno ugodnost si napravi v domači hiši., je njegova stvar.
Slovenci imamo vse pokli ce, tako ne manjka med nami ljudi, ki nam stavijo hiše. Dobre podjetnike imamo, izkazali so se, da so kos svoji nalogi ter da prav nič ne zaostajajo za drugimi. V sredo me je povabil Mr. August Kaušek, da si ogledava sta-
novanjske hiše, katere je on napravil v tem letu. Doli v Ljubljani on postavlja našim ljudem domača ognjišča, domove, hrame, hiše in hišice Prijazno in mično je opazovati te moderne in pripravne domove, kjer ima vsaka stvar svoj prostor in kot, kjer ima mlekar svojo omarico, da ne stopi v hišo, kjer ima donaše-valec ledu svoja vrata, da naloži led, ne da bi stopil v hišo, kjer je v kuhinji omarca za vsako kuhinjsko orodje, kjer je elektrika pomočnica današnji gospodinji. Tako vabi j i ve in naše se mi zde te hiše, da bi rekel kar s pesnikom Zupančičem:
Hiše so hišice, okna so okenca. . .
Mr. August Kaušek je bil rojen 1. maja 1882. v Žužemberku na Dolenjskem. V šolo je hodil do 12. leta. Napo'
ti se s starši v Ameriko. Njegov oče je bil karpenter. On se izuči za trgovskega pomočnika, ter že s sedemnajstim letom odpre svojo trgovino v letu 1897. na St. Clair-ju, kjer je imel svoječasno Mr. John Gornik trgovino. Preseli se na to v prostore, kjer ima danes trgovino Mr Štampfel, a od tukaj v sedanje Mr. Anžlovarjeve prostore, kjer sta z bratom Antonom vodila trgovino, katero st» pozneje opustila.
Pred šestimi leti je šel Mr. Kaušek v sedanjo trgovino ali podjetništvo. Pričel je graditi hiše, kupovati zem ljišča, prekupovatj posestva, sploh vse, kar spada pod nje govo področje. V zadnjih časih posveča svojo energijo le graditvi novih hiš. Videti je. da je mojster v tem pogledu To mora tudi biti. Dokazi nam kažejo to; V letošnjem letu je postavil že 17 stano vanjskih hiš, delo na nadalj-nih šestih hišah se je pričelo ta teden. Naši ljudje so ve čino pokupili vse te hiše. Odkar je on v tem poslu, postavi) je že preko 200 hiš. Na nekaterih cestah se drži kar cela vrsta hiš skupaj, vse je postavil on.
Na razstavi v Slovenskem narodnem domu si postavi svojo hišo. V spodnji dvorani bo stala. Hiša bo lesena, znotraj papirana. Vsebovala bo: Sprejemno sobo, jedilnico, spalnico, kuhinjo in kopalnico. Zavzemala bo pro štor 24x28 čevljev.
Vsak večer dobi eden njegovih obiskovalcev v hiši certifikat za svoto $100.00, kateri ima svojo vrednost, ako se naroči pri njem, da mu postavi hišo. Certifikat se lahko odda drugemu človeku, ki hoče zidati ali postaviti hišo ter obdrži isto vrednost.
Da more Mr. August Kaušek ustvarjati tako delo, potreba mu je delavcev. Do deset karpenterjev vedno dela zanj. Potem ima zidarje, a druga dela oddaja kontrak-torjem. On sam nadzira vsako delo, da je vse napravljeno trpežno in stanovitno.
Na razstavi dobite tudi knjižico, v kateri lahko najdete važne informacije. Oglasite se pri njem, tam v njegovi hiši, ki si jo postavi v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma.
Danes je potreba imeti veliko pozornosti in premišljevanja, da si postavite hišo, ki bo odgovarjala vašim potrebam. Posebno delavec, kateri ima takorekoč odmerjeno plačo, — toliko in toliko na mesec —, mora pogledati v bodočnost: Kakšno hišo more postaviti, da jo lahko izplača in vzdržuje. Mr. August Kaušek baš tem ljudem najbolj pomaga. Ima načrte in priporočila, ki lahko navdu Šijo marsikaterega Slovenca, da si postavi svoj dom, ki bo lahko njegov. Poleg tega ima on na rokah zemljišča, na katere vam postavi dom.
Kdor misli graditi hišo, tr govino ali kako drugo gospo darsko poslopje, opozorjen je. da naj se obrne do njega. Na razstavi pa vam bo ryi razpolago s svojimi nasveti in pri poročili.
--o-
Kaj si želimo za zimske večere?
no.
Ker so razne zabave podobne ena drugi, se hočem jaz dotakniti samo iger in koncertov. Že kar naprej se pričakujejo pritožbe v naših lokalnih listih: Zakaj imamo lepe in prostorne narodne domove, zanimamo pa se samo za kozarce. Težko je igrati praznim stenam. Iz stare domovine prihajajo, pa nam vse pokvarijo. Tako in enako se bo glasilo po časopisih.
In je resnica, naš narod se ne zanima. Če bi ne bilo še nekaterih, ki žrtvujejo čas in denar in se trudijo, bi vse zaspalo. Naše kulturne prireditve so slabo obiskane. Vse mogoče vzroke vidimo, samo pravega ne. Ali je naš narod res tako zaspan, da ga ne veseli zabava? Nikakor ne! Koliko denarja Slovenci potrošijo po raznih zabavah! Kje se pa vrši zabava, da bi ne bilo našega Slovenca poleg? Toda poglavitno pri tem je, dajmo narodu, kar ga veseli, pa bo dvorana pri kulturnih prireditvah polna.
Duševna hrana v Ameriki je povsem nekaj druzega, kakor je bila pred desetimi ali dvajsetimi leti v stari domovini. Grobovi mlinarjevih hčera, vsakovrstna žalost na odru, umori, samomori, pomanjkanje, prepir, težke obsodbe, to v Ameriki ne nese. Nekaj podobnega ima narod vsak dan po tovarnah, mi ga vabimo na razvedrilo, pa mu damo in pokažemo trpljenje, katerega je sit že v vsakdanjem življenju. Namesto, da bi mu dali v prostih urah razvedrila, pa mu polagamo na krožnik žalost in trpljenje. Zato ni nič čudnega, da ostaja doma in si poišče zabave pri kozarcu ali pri kvartah. Bolj je zadovoljen, kakor pa pri naših otožnih prireditvah.
Krivda je tudi v reklami v listih. Tu ti narišejo na dolgo in široko, da zvabijo ljudi \ dvorano, potem pa dobi narod povsem nekaj drugega, kot je pričakoval po reklami. In sedaj tudi že reklami ne veruje več. In tako je včasih res kaj dobrega na odru, kar naj bi ljudje videli, pa se jih ne more dobiti v dvorano, ker ne verujejo reklami.
Edina stvar, ki narod še vleče, je to, če bo videl na odru nekaj, česar še ni bilo. O tem je pokazal slučaj, ko je pevsko društvo Zarja »podalo opero, in dvorana je bila prenapolnjena. Ne Tone Šubelj, ne ga. Lovše tova nista bila ovira temu.
Če so dvorane prazne, ne smemo zvračevati krivde na narod, ampak na one, ki vodijo in vprizarjajo razne igre Dajte narodu, kar ima rad, kjer se bo razvedril, pa boste imeli vedno polno dvorano. Žalnih iger narod ne ljubi, pa naj bo to naš narod, ali ameriški. Narod hoče zabave, in če mu je ne bomo dali mi, si jo bo poiskal drugje — in naše dvorane bodo prazne. ,
Ker je ravno pričetek sezone za igre, bi priporočal, da se predstavlja kolikor mogoče ve-selo-igre, če mogoče s petjem. Ne predolge, da bi bilo komaj, da bi človek vzel seboj kosilo v torbici. Pa tiste mučne presledke naj se odpravi, ki človeku pokvarijo vse, kar je videl lepega v prejšnjem dejanju.
Na ta način bi bilo upati, da bodo prireditve dobro obiskane, kar l^o v korist vsem.
-o-
Ameriško - jugoslovanski klub
(I\ Kogoj.)
Zopet se nam bliža doba, ko ne bomo več polegali v senci hrastovi. Preselili se bomo z našimi zabavami iz proste narave v naše dvorane. Vse priprave so že v teku in dvomim, da bi se še dobilo dvorane za soboto ali nedeljo, da niso še oddane. Na programu so ples, brez in z maškarami, banketi, koncerti, igre in druge zanimivosti. Z veliko reklamo se vabi občinstvo na prireditve, vsakdo hoče imeti polno dvora-
Prihodnja seja se bo vršila meseca oktobra po načinu vesele družabnosti kakor smo se imeli tudi to pot. Radi številnih sej, ki so jih imeli člani kluba na omenjeni večer, ni bila udeležba velika, pač pa je bila družba živahna. Najboljši utis je napravil z svojim govorom Rev. Maxsim Relič, župnik hrvatske cerkve Sv. Nikola, ki je živo naslikal trpljenje in škodo jugo-slovenskega naroda, katerega so politikanti vedno delili na dvoje, da bi se ne bil zedi-nil in tako postal svoj gospodar. Povedal je, da so za skupno Jugoslavijo delovali že pred mnogimi leti veliki misleci Hrvatov in Slovencev in tudi Srbov, da pa je bilo vedno zastrupljeno delo uje-dinjenja od onih ki so na ta način razdvojen troimeni narod lažje izkoriščali.
Župnik: Rev. Maxim Relič, je pijonir hrvatskega naroda, starosta 71 let, a srce njegovo gori ljubezni do jugoslo-venstva! On je pred nekaj meseci dospel iz Čikage, da nadomestuje Rev. Milan Hra niloviča na E. 36th St. in Superior Ave.
Navdušeno je govoril tudi Matija Braidič, drugi pijonir, poznan med Hrvati in Slo venci.
Govorili so še: S. T. Man-dič, Watro Grill, Frank Oglat* in Mrs. Josephina Zor-man. Med drugimi je bil sprejet v Klub tudi širom poznani Mr. John Šimrak, go stilničar iz 33rd St. in St Clair Ave.
Navdušenje, ki je nastalo koncem seje, ko so dospeli še drugi, ki so bili drugod na sejah, je dalo nam povod, da bo klub postal v kratkem najvažnejši faktor za narodne prireditve. V bližnji bodočnosti bo klub priredil skupno zabavo troimenega naroda, s predavanjem in drugimi točkami, ki bodo narod bodrile k skupnemu sodelovanju!
Zahvaljujoč se vsem udeležencem in novo pristoplim, kličem: Na svidenje prihodnjič!	A. Grdina, točasni predsednik.
y
Ce verjamete, al' pa ne...
Iz urada Ameriško-jugo-slovenskega kluba se naznanja vsem članom, ki niso bil; na seji v četrtek zvečer 12. sept., da je bilo na seji zopet sprejetih 6 novih članov, ter da se je na tej seji sklenilo, da se k sedaj obstoječemu klubu pridruži tudi že prej obstoječi Ameriško jugoslo-venski ženski klub za skupno sodelovanje v prireditvah troimenega naroda.
Tajnikom je bil začasno izvoljen Dr. Jas. W. Maliy.
Svoječasno sem bil pristopil k klubu Pipa, ki ima svoj glavni in edini stan v New-burgu, po Maple Heights in tam okrog. Mislim, da sva bila samo dva člana pri klubu iz Clevelanda, Primož in jaz. Če se ne motim, so pa Primoža že ven vrgli. Je reke) Mike Plut, da ne zastopi pravil (namreč Primož). Vsak član tega kluba mora imeti pri sebi eno fajfo, se nič ne gleda, kakšna je. Jaz sem bil pozabil na ta pravila, pa sem hodil okrog brez fajfe. Kaj ti ne pride oni dan v urad Leo Keglovič, pa zakriči: "Jaka, ali imaš fajfo?" "Kakšno hudičevo fajfo?" vprašam začuden.
"Nič kakšno, kar' fajfo. Če je nimaš, plačaš deset centov v društveno blagajno."
"Joj, prejoj, jaz pa nisem vedel, da moram imeti fajfo pri sebi, da jo pokažem vsakemu, ki vtakne svoj nos v naš urad. Ti, Leo Keglovič, lepo te prosim, molči o tem, pa pri-zanesi mi za enkrat. Takoj stopim do Toneta Bobka, ki ima fajf na i.zbero, pa mi bo eno posodil, da mi ne bo treba keš kupovati fajfe." "Orajt," je rekel Leo. Šel sem k Tonetu Bobku in ta me je peljal v svojo galerijo fajf in tam mi je eno pokazal, rekoč:
"Vidiš, Jaka, tale, tale, tak* fajfa je že marsikaterega komarja umorila, pa bo tudi tebi* zvesto služila. Saj vleče tako več ne, pa ti tako ne boš
kadil. Za pokazat je pa že dobra."
"Hvala Tone," sem rekel,, "ti bom pa eno cigaro dal v zameno."
Mislil sem sprva stopiti k John Kromarju po fajfo, pa mi je Breskvar odsvetoval, češ, da Kromarjeva fajfa ni za med ljudi. Da bomo zgubili vse naročnike, če jo pri nesem v ofic.
A
Neslednjo je povedal pa neki naš slovenski odvetnik. Rekel je, da je resnična. Jaz mu verjamem, komu bomo pa verjeli, če ne bomo odvetnikom.
Pred porotniki je stal morilec, obtožen umora prve vrste. Če ga bo porota spoznala krivim umora prve vrste, bo obsodba: električni stol, če ga bodo pa spoznali krivim umora po drugem redu, bo dobil dosmrtno ječo. Tako pišejo bukve postave.
Morilčev zagovornik je imel znanca med porotniki, pa ga je poklical k sebi in mu rekel:
"Ti, kadar bo dobila porota stvar v presojo, glej, da pregovoriš ostale porotnike, da bodo mojega klijenta spoznali krivim umora druge vrste, da ne bo šel na električni stol. Če to storiš, dobiš od mene tisoč dolarjev."
Porotnik je mislil, da tisoč dolarjev niso krompir v oblicah, in je obljubil, da bo sto ril po svoji zmožnosti. Ej, kaj se da vse storiti v Ameriki za tisoč dolarjev!
Državni pravdnik in zagovorniki so bili gotovi in porotniki se podajo na posvetovanje. Deset ur so bili zaprti v sobi, ko naznanijo, da so se zedinili. Na sodnikovo vprašanje, kaj so sklenili, odgovori porota, da so spoznali morilca krivim umora drugega reda.
Morilčev zagovornik je bi! vesel te odločitve, saj njegov klijent ne bo šel na električni stol, ampak bo dobil samo dosmrtno ječo. Napiše ček za tisoč dolarjev in ga da tistemu porotniku s pripombo:
"Dobro si napravil. Kako pa ti je bilo mogoče pregovoriti ostale porotnike, da niso ojptoženca obsodili umora prvega reda?"
"Veste, gospod odvetnik, stvar ni bila lahka. Enajst porotnikov je bilo za to, da se obtoženca popolnoma oprosti, eden pa je bil, da se ga obsodi. In dalo mi je veliko opravka, da sem vseh enajst porotnikov pregovoril, da so obtoženca obsodili na dosmrtno ječo, — kakor ste mi naročili."
A
Član neke podporne organizacije se bi moral podvreči operaciji. Ta človek pa je bil precej skop, zato je vprašal pred operacijo zdravnika:
"Gospod doktor, koliko bo pa operacija koštala?"
"Tisoč dolarjev."
"Pa operacija ni smrtno-nevarna?" poizveduje nadalje bolnik.
"Kaj še," pravi zdravnik," za tisoč dolarjev vendar ne morete zahtevati smrtno-ne-varne operacije."
VESTI IZ DOMOVINE
Žena in tovariš, ki sta takoj zapazila nesrečo, se nista upala v vodo, ker nista znala toliko plavati, da bi si ga bila upala rešiti. V bližini ni bilo nobenega kopalca. Šele čez nekaj časa je prišel neki učitelj, ki je iskal ponesrečenca dolgo časa, a ga ni mogel najti. Nato so prispeli še drugi ljudje s čolnom in po 1 in polurnem iskanju se jim je posrečilo potegniti mrtvo truplo iz vode. Starši Janezove žene so bili o nesreči takoj obveščeni in šli nemudoma v Hrašče pri Smledniku, kjer je pokojni stanoval z ženo in imel kovačnico. Ponesrečenca so ponoči pripeljali na dom njegove žene v Dravlje.
Volčja nadloga v okolici Zagreba. Nedavno so se pojavili v neki vasi pri Veliki gorici sestradani volkovi, ki so povzročili kmetom na živini mnogo škode. Volkovi so oklali celo več konjev, ki so jih morali prepeljati v bolnico za konje zagrebške veterinarske fakultete. Kmetje so se obrnili na veterinarsko fakulteto s prošnjo, da fakulteta predloži velikemu županu vlogo, v kateri se zahteva javna pomoč, da bi se ogroženi kmetje osvobodili volčje nevarnosti. Volkovi so najbrž za časa letošnje hude zime prišli v omenjene kraje iz Bosne.
Umrla je v Horjulu v 61.
letu starosti gdč. Helena Le-ben, splošno znana Balkova Lenka iz ugledne horjulske kmečke in trgovske hiše Leb-nove. Rajnica je bila par desetletij voditeljica horjulskih deklet in dolgo vrsto let tudi prednica Marijnie družbe ter naročnica vseh katoliških listov in zelo izobražena in blaga ženska.
What a Chance for Pictures!
THE family picnic. Everybody has a good time. What a chance for pictures that everybody will enjoy!
Kodaks are handy to carry and easy to use. Get one and keep it with you this summer. You have a complete line to chocse from here, including the Modern Kodaks—they get good pictures even when the sun doesn't shine.
Load up with Kodak Film
F. BRAUNLICH
LEKARNA vogal 55th St. Clair Ave
Žrtev Save. Dne 16. avgusta je Sava zahtevala novo žrtev. Kovaški mojster Jane/ Okoren se je šel po težkem dopoldanskem delu s svojo ženo, katero je poročil šele pred tremi tedni, in s tovarišem kopat v Savo. Po nesreči je mladi mož zašel na kraj, ki mu je bil neznan. Od začetka je bila Sava plitka, kar naenkrat pa se je za skalo razširila v globoko kotlino z vrtincem. Ker je bil mož vroč, ga je bržkone prijel krč in ga zgrabil močan vrtinec. Ker ni bil dober plavač, ga je vrtinec potegnil na dno.
GRDINA'S I SHOPPE |
Popolna zaloga oblek in vNe opreme la naraste in družica
Beauty Parlor j
Vedno naJmoderna]ii i.nakl klobuki.
Tnoalaa »prt« »»»ko »r»Aa »op. »koal celo lat«.
6111 ST. CLAIR AVE.
Telefone: Randolph 3030.
(M.			Thu. 8.)	
■■Hlllli				ill
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Main 4126
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
K on more 1691
1929
SEP. 1929
56
m
loJI ffi ][2|
S®
He
131141
lil 26|[27i[28|
ssnncrD
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
SEPTEMBER
21. in 22. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave.
21.	_ Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
22—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ razvitje in blagoslovitev nove društvene zastave. Zvečer pa banket v spod. šolskih prostorih cerkve sv. Kristine na Bliss Rd.
22.	_ Dr. sv. Cecilije št. 37 SDZ., veselica in ples v spodnji dvbrani S. N. D.
22. — Friendship Grove št. 125 W. C., vinska trgatev in Ples, v S. D. Domu.
25. — St. Clair Merchants' Association, razstava slovenskih trgovcev v obeh dvoranah S- N. D., in se nadaljuje do 3. oktobra.
28.	— Dr. Eucid Circle, piknik v Slov. dr. domu na Re-cher Ave. •
29.	— Liga Ohijskih Društev ^SKJ., slike 35-letnice KSKJ. 'n Vseslovenskega katoliškega 8hoda, ter plesna veselica, v Grdinovi dvorani.
29__Slovenska Ženska Zve-
Za> plesna prireditev, v S. D. bonui.
OKTOBER
5.—Dr. Napredek JSKJ iz-let v Slov dr. domu na Recher Ave.
5.	— Dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
6.	■— Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ., banket v S. N. Do-tau na E. 80th St.
6.—Dr. sv. Helene št. 193 &SKJ plesna veselica v Slovenskem domu na Holmes Ave.
6__Dram. zbor Abraševič,
Predstava v avditoriju S. N. D.
6. — Modern Crusaders št. 45 SDZ. in društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ., vinska trgatev in ples, v S. D. Domu.
10. — Terpsichoreans, klub slovenskih deklet, ima plesno Veselico v Grdinovi dvorani.
12. — Dekliška Marijina družba, ples v Grdinovi dvorani.
12. — Dr. Zavedni Sosedje, SNPJ. vinska trgatev v Slov. dr. Domu na Recher Ave.
12. —Dr. Lipa št. 129 SNPJ., Veselica in ples v spodnji dvo-l'ani S. N. D.
12.	__ Dr. Spartans št. 198 SSPZ., pies v avditoriju S. N. D.
13.	___ Dram. dr. Ivan Cankar- Predstava v avditoriju S. N. D.
13. __ Dramatično društvo Anton Verovšek, igra in po igri Ples, v S. D. Domu.
19.	— Dr. George Washing-lon št. igo JSKJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
20.	— Miss Brajak, koncert in Ples v avditoriju S. N. D. .
20. — Pevsko društvo Jadran, koncert, po koncertu ples, v S. D. Domu.
26.	— Dr. Comrades št. 566 SNPJ. , veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
26__Skupna društva SSPZ.,
Plesna prireditev, v S. D. Domu.
27.	— Društvo sv. Pavla št. H. K. Z. priredi igro in ples
v Grdinovi dvorani.
27. — Slovenska Narodna čitalnica, koncert v avditoriju S. N. D.
27.	— Hrvatska Slobocla št. 235 NIIZ., plesna prireditev, v S- D. Domu.
28.	— Slovenski dom št. 6, SDZ. veselico v Slov. dr. Do-nni na Recher Ave.
31. — Dram. dr. Ivan Cankar, Hallowe'en ples v spodnji dvorani S. N. D.
NOVEMBER
2. — Dr. Svobodomiselne
Slovenke št. 2 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
3. — Gospojinski klub, ples in igra v Grdinovi dvorani.
3. — Dram. dr. Triglav, predstava v avditoriju S. N. D.
3. — Slovenski Sokol v Col-linwoodu, popoldne in zvečer, v S. D. Domu.
9.	— Dr. Danica št. 11 SDZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
10.	—- Nemško pevsko društvo Blau Donau, koncert in ples v S. N. D.
10. — Washington št. 32 ZSZ., razvitje zastave, popoldne in zvečer, v S. D. Domu.
16.	— Dr. Ložka Dolina, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
17.	— Dr. Cvet SPSP., koncert v S. D. Dvorani, E. 109th St. in Prince Ave.
17. — Dr. Spartans št. 198 SSPZ., predstava v avditoriju S. N. D.
17. — Collinwood Hive št. 283 L. O. T. M., v S. D. Domu.
23.	— Dr. Carniola Tent št. 1288 T. M., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
24.	— Slov. kat. izob. dr. Orel, predstava v avditoriju S. N. D.
24. — Petnajstletnica, koncert S. P. P. dr. Zvon v S. N. Domu na 80th St.
24. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu.
27.	— Dr. Comrades št. 566 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
28.	— Slov. pev. zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. D.
30. — A. J. Kali, veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
DECEMBER
si mati, katere dve leti star otrok zna pobiti ta rekord, dio igranju. Igrali bodo tako, da ne boste sedeli, pač pa se boste morali zavrteti Članstvo S. D. Zveze je uljud-no vabljeno k udeležbi, kot tudi vse ostalo občinstvo. Reparice so krive, da gre farmarjem trda za napredek Budimpešta, 11. sept. Narodni ekonom Arnold Daniel je izračunal, da so fleparice krive, da se farmarjem ne godi dobro. Moda zahteva vitek stas pri ženskah, in d? dobijo fleparice ta vitek stas, ne povžijejo več teliko hrane kot prej. Včasih je ena oseba na leto povprečno povžila 700 funtov hrane, toda danes pride na osebo samo 340 funtov. Predvsem je nazadova lo zavživanje moke, mesa in kruha, kakor tudi mleka, jajc in zelenja. Predno je bila nova ženska moda vpeljana, je bilo potrebno 4 akre nasaditi z živežem, da se je pre-hranila ena oseba, dočim da nes zadostuje en aker. Tri mesece obsedno stanje radi komunistov Iz Buenos Ayres se poroča, da je vlada v Paraguayu proglasila za tri mesece obsedno stanje po vsej republiki, da dobi med tem čas, da zatre komunistično gibanje v republi-ki.
Protestantovski škof bo tožil policijskega načelnika
New York, 13. sept. Protestantovski škof Cannon, načelnik Anti-Saloon lige, ki se je pravkar vrnil iz Everope, je izjavil, da bo tožil na sod-niji policijskega načelnika Whalena in državnega prav-dnika Bantona. Škof dolži oba, da sta kriva, da se nahaja v New Yorku 32.000 prostorov, v katerih se prodaja opojna pijača. Škof trdi, da bi policijski načelnik lahko zaprl te prostore, toda se mu ne zdi vredno.
Gostje na dan, ko se pere
1,—Croatian Pioneers, predstava v avditoriju S. N. D.
1. — Združeni Bratje št. 26 SSPZ., plesna prireditev, v S. D. Domu.
7.	— Dr. Lunder Adamič št. 20 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
8__Dram. dr. Ivan Cankar,
predstava v avditoriju S. N. D.
8.	— Dramatično društvo Anton Verovšek, igra, po igri ples, v S. D. Domu.
14.	— Dr. Naprej št. 5 SNPJ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
15.	— Klub Zora, igra in ples v Grdinovi dvorani.
15. — Dr. Comrades št. 566 SNPJ., predstava v avditoriju S. N. D.
15. _ v Boj št. 53 SNPJ., plesna prireditev, v S. D. Domu.
25. — Slov. kat. izob. dr. Orel, Božična predstava v avditoriju S. N. D.
28.	— Dr. Spartans št. 198 SSPZ., veselica in ples v spodnji dvorani S. N. D.
29.	— Društvo Danica 34 SDZ., velika plesna veselica v S. D. Dvorani na Prince Ave.
29. — Dram. zbor Abraševič, predstav^ v avditoriju S. N. D.
31. — Klub društev S. N. D., novoletna veselica v obeh dvoranah S. N. D.
31. — Pevsko društvo Jadran, plesna prireditev, v S. D. Domu.
*	Angleški ministerski predsednik McDonald odpotuje 28. septembra proti Ameriki.
*	General Pershing je praznoval v soboto svoj 69. rojstni dan.
*	Strašen ciklon je v Oranje državi, južna Afrika, povzročil ogromno škodo.
-o-
IZ STARE DOMOVINE.
so lastnikom Maytag strojev dobrodošli

MAYTAG pralni stroj prinese mnogo dodatnih* ur prostosti. Velik čeber napolnjen s perilom, ki je opran vsakih 2 do 7 minut, in kako čisto—nobeno drgnenje z rokami ni potrebno. Varen aluminijasti čeber drži gorko vodo za vse perilo. Proti-vrtenje, katero je bilo iznajdeno od Maytag, opere samo potom akcije vode—na hiter, lahak način.
POKLIČITE za -poskusno pranje na Maytag stroju. Ako se stroj sam ne proda, ga ni treba obdržati. Tako majhna odplačila, da jih boste lahko pogrešali.
Dekle dobi službo
za splošna hišna opravila, in da bi pomagala v trgovini. Lahko je tudi taka, ki je pred kratkim prišla iz stare domovine. Vprašajte na 618 E. 200th St. Tel. KEnmore 1032-J.
(Sept.11-13-16)
Apartment
se da v najem. Dve, tri ali štiri sobe, s kopališčem. $20.00 do $25.00 na mesec, z gor koto. Blizu St. Clair Ave. in 60. ceste.
McKenna
1383 E. 55th St. Rand. 5282.
(129)
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel slaščičarno na 8120 St. Clair Ave. ..Imam polno zalogo šolskih potrebščin, mehke pijače, cigare. Se priporočam prijateljem in znancem za obilen
obisk.
k»»
ANTON USS, PO DOMAČE "RED'
8120 St. Clair Ave.	HEnderson 1960

Za domove brez elektriko imamo Maytag stroje na gasolinski
v THE MAYTAG COMPANY
Neu'ton; Iowa Founded X893
Maytag Radio Programs
Aflheville-WWNC. Charleiton-WOBU. Cincfnoati-WLW. ClfvsUnd-WTAM. D.3 Moin«-\VHO. Detroit-WJR. Fargo-WDAY. Fort Worth-WBAP. Hopkimvillr-WFIW. Kanfan C'ty-KMBC. I.a Crosse-\\ KBH. Lo» Ansel'9-KNX. Milwau-See-W I MJ.. Minneapi-lil-WCCO." Netfolk i-. IVJAP. Omaha-XVOW. ^Phlladelphia-WCAV. PittubuHh-KDKA. Portland-KGW. Rock Hl»Bd-WHBF. Ca!-■ary-.CFCN. Montreal-CTCF. Reiina-CHVVC
20-84
Te stroje dobite pri:
MAYTAG SALES CO. 42 Arcade—Cherry 3442
GRDINA FURNITURE CO 6019 St. Clair Ave.
GRDINA FURNITURE CO 15301 Waterloo Rd.
THE BAILEY CO. Cor. Prospect & Ontario
THE BAILEY CO. vogal Euclid in E. 101st St.
Tel. Cedar 5400 KREMŽAR FURNITURE CO. 6108 St. Clair Ave. MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd.
OTROK, 2 LETI STAR, HODI 4 MILJE.
Chicago, 11. sept. Kako je vsaka mati vesela, kadai njen otrok naredi prvo stopinjo "v svet!" Do pretcklt nedelje Mary Anna, dve leti stara hčerka družine Daugh-man, ni mogla narediti brez pomoči niti ene stopinje. Včeraj je pa ušla iz doma ob deveti uri zjutraj, in ob petih popoldne so jo našli štiri milje od doma, smehljajočo se hodeč po ulicah. Naj se ogla-
Toča nad Celjem. V petek 23. avgusta so zatemneli črni oblaki nebo nad Celjem, nato pa je kmalu pričelo liti kakor iz škafa. Prvi močni naliv je trajal skoro eno uro in je bil pomešan s točo, ven-dar pa le z redko. Kmalu nato pa je začela toča med dežjem postajati gostejša'in debelejša, dokler ni dosegla povprečne debelosti lešnika in zatem celo katastrofalno debelost oreha. Padala je 7 nepopisno silo. Opeka je padala s streh in steklo se je vsipalo na ulice. V mestu se nihče ni upal v tem neurju izpod varne hišne strehe. Na cestah se je v par minutah nabrala več centimetrov debela plast toče v tako ogromni množini, da je ovirala ves vozni prontet. Ponekod fe bila ledena odeja debela celo do 30 cm. Ledeno razdejanje je doseglo je kraje do Petrove in je šlo nato preko Celja, Teharji in dalje. Vinogradi v tej okolici, kakor tudi drevje, sadje in sočivje so neizmerno trpeli. Tudi hmeljski pridelek je uničen. Med nevihto je*udarila strela v gospodarsko poslopje železniškega uradnika g. Jurija Vuge. Na pomoč je takoj odhitelo celjsko gasilno drušvto, ki pa ni moglo stopiti v akcijo, ker se nahaja hiša na vrhu nekaj sto metrov visokega hriba in gasilci niso mogli dobiti vode za gašenje. Tudi na Starem
gradu je gorelo v bivšem Wo kaunovem posestvu .
700 let Kamnika. Letos poteka 700 let, odkar je bil Kamnik povzdignjen v mesto. Iz zgodovinskih listin posnemamo, da je bil Kamnik prvič imenovan kot mesto v letu 1229. Pred kratkim se je sestal v Kamniku pripravljalni odbor, ki je obravnaval to obletnico ter sklenil prirediti primerno proslavo.
Blagoslovitev obnovljene rojstne hiše pisatelja Jurčiča. Na Veliki Šmaren se je vršila na Muljavi pri Stični velika ljudska slavnost. Blagoslovili so s prostovoljnimi prispevki obnovljeno rojstno hišo pesnika in pripovednik? Josipa Jurčiča. Blagoslovitev hiše je opravil šentviški župnik, bivši oblastni poslanec Hladnik. Pred Jurčičevo rojstno hišo je bila zbrana velika množica ljudstva. Popoldne se je razvila na obširnem vrtu v resnici prava ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Popoldne je prispelo z vlaki in drugimi vozili še vse polno gostov od blizu in daleč.
MALI OGLASI
BRAZIS BROS.
FINE OBLEKE IN VRHNJE
SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Ave.
(M. Thu. S.)
NAZNANILO PRESELITVE
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se danes (v pondeljek) preselil v Gornikove prostore na
6225 St. Clair Ave
kjer bom še nadalje imel zastopstvo finih
DURANT avtomobilov
Pri meni vedno lahko dobite za nizko ceno dobre, rabljene avtomobile, na katere se lahko zanesete.
Vabim vas, da si ogledate razstavo naših Durant avtomobilov.
Mi imamo fine mehanike, ter popravljamo vsake vrste in vseh modelov avtomobile. Z našim delom boste zadovoljni.
Zahvaljujem se vsem mojim odjemalcem, ki so mi bili naklonjeni na prejšnjem prostoru, na 350 E. 152d St. Priporočam se jim še v nadalje, enako se priporočam tudi vsem drugim, da si ogledajo na?e prostore in naše avtomobile.
LAUŠIN MOTOR SALES COMPANY
(LEO LAUŠIN, lastnik)
6225 St. Clair Ave.
.HiiiiniininMiniiiiiitHmiiniiiiiiiiiiiiinitittiiiMinMHHiHiiiMiiiiiiiMMniiiitiHiutiHiiiiiinMiiiHNHiiiiMM i	■ in
.iiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHMniiMiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiHHMHiii....................................wimimiMiniiiiiiinMiHiiHiii
Čedna soba
se da v najem mirnemu fantu ali dekletu. Gorkota, kopališče, prost vhod. Primerno za pečlarje. 7026 Hecker Ave.
(128)
Čedna soba
se da v najem -'mirnemu fantu ali dekletu. Gorkota, kopališče, prost vhod. Primerno za pečlarje. 7206 Hecker Ave.
(130)
Naprodaj je
avtomobil, izdelka Locomobile, 1927, Junior 8. na osem cilin-drov. Avtomobil je za pet oseb. Popolnoma garantiran. Prevozil je šele 28,400 milj. Nov je stal $2450. Ta avto morate videti in ga boste kupili. Cena je samo $500.00. Oglasite se pri J. J. Grdina, 6127 St. Clair Ave.
(129)
AUGUST KAUŠEK
SLOVENSKI STAVBENI PODJETNIK
827 E. 185th Street Cleveland, Ohio
V PRIJAZNO OBVESTILO
Na trgovski razstavi v S. X. 1)., ki sc vrši od 25. septembra do vštevšega 1. oktobra, oglejte si lep in moderen dom v spodnji dvorani. To je stanovanjska hiša, ki odgovarja mali družini. Vsak večer izdam certifikat, ki je vreden $100. Oglasite sc, da nc zamudite prilike.
Če hočete zidati, graditi, zamenjati, prodati, prenoviti vaše poslopje, vprašajte pri meni takoj. Informacije na razpolago.
> > >
O
<>
o
o
<>
o o
o
>
>
o
>
o
>
>
o
>
o
o
< >

Smrtna kosa. Umrl je v Mengšu g. Milan Jenčič, posestnik in veletrgovec. Pokojnik je bil zaslužen in ugleden mož, ustanovitelj Sokola in dobrotnik raznih kulturnih in dobrodelnih ustanov.
V Ljubljani sta umrla: paznik v pokoju Marko Matija Gorup, in Rasti Ahlin, trg. družabnik.
Dvoje stanovanj
se cla v najem, vsako po 3 sobe. 1176 E. 61st St. Pozve se na 6416 Carl Ave. po 5. uri zvečer.
(133)
MICHAEL S. CERREZIN
HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK
1002-04-06 New Engineers National Bank Bldg. Tel. Main 3015
iir»»iiniiiniimiiiiimiiniii»i»niiiiiimit"itwrti»imiiwn(
IIIIHHIIIIIHIIIIUIIIIHII
Stanovanje
obstoječe iz 5 sob, se da v najem. Kopališče, podstrešje, klet, za pranje prostor. Vprašajte na 1189 E. 61st St. zadaj.
(130)
STARIŠI!
Bližajo se šolski dnevi. Ali ste pripravili vašega f*nt«. in dekle za šolo? Ali so njih zobje v dobrem stanju, d» bodo,' otroci lahko študirali?
AKO NE
DR. V. K. MAY, zobozdravnik
NA 64. CESTI IN ST. CLAIR AVE.
vam jih popravi za posebno nizke cene za Šolska otroke.
VSE DELO GARANTIRANO Uradne ure od 9:30 zj. do 8. zv.	Tel: HAndqlph 359»
1"	, ...	, , AMERIŠKA DOMOVINA,, SEPTEMBER 16th, 1929
jI	BBMBMMMiuBIIIM^ Kbi II	P
1	20 LET POZNEJE	
Sj	Napisal Aleksander Dumaa	MB ■
a	(Poslovenil J. H-n.)	- - iS
Zato vam ne odgovorjam. Kar| se tiče vprašanja, ali kardi- i nal ostane ali gre, sem go-! spodu kardinalu preveč hva-i ležna, da bi mu ne pustila popolne svobode pri vsem njegovem delovanju. Gospod kardinal naj stori, kar mu je drago.
Lahna megla je hušknila preko obraza prvemu ministru. Pogledal je nemirno kraljico. Njen obraz je bil tako neprodiren, da ni mogel čitati z njega, kaj se godi v njenem srcu, kakor tudi drugi niso mogli tega čitati.
—	Toda, dokler se gospod kardinal ne odloči, pravi kraljica, naj ne bo govora o ničem drugem nego o kralju.
Poslanci se priklonijo ter odidejo.
—	Kaj, vzklikne kraljica, ko so se za zadnjim izmed njih zaprla vrata, tem škricem in advokatom se hočete udati?
—	Ni je žrtve, ki je ne bi hotel vzeti nase v blagor Vašega Veličanstva, odvrne Ma-zarin ter vpre v kraljico svoi bodeči pogled.
Ana povesi glavo ter se po grezne v sanje, kar je bilo pri njej tako pogosto. Spomnila se je Athosa. Plemičevo drzno vedenje, njegova odločna, a hkrati dostojna beseda, slike, ki jih je bil vzbudil v nji z eno samo besedo, vse to ji je vzbudilo spomine na dolgo preteklost, polno opojne poezije: mladost, lepota, čar dvajsetletne ljubezni, trdi boji njenih pomočnikov, krvava smrt Buckinghama, edinega človeka, katerega je bila resnično ljubila, in junaštvo njenih skrivnostnih braniteljev, ki so jo bili rešili dvojnega sovraštva, Richelieu-jevega in kraljevega — vse to ji je vstalo v spominu.
Mazarin jo je gledal; in sedaj, ko je bila sama in ni bilo okoli nje vse polno sovražnikov, ki bi jo bili opazovali, je spremljal njene misli na njenem obrazu, kakor je videti na prozornih jezerih, kako jadrajo nad njimi oblaki in odseva v njih nebo, kakor misli.
—	Treba bi se bilo torei ukloniti viharju, zamrmra Ana Avstrijska, kupiti mir,
-čakati mirno in potrpežljivo boljših časov?
Mazarin se trpko nasmeje tej opazki, ki je pričala, da je smatrala kraljica ministrov predlog resnim.
Ana je imela sklonjeno glavo in ni videla tega smehljaja, toda ko na svojo opazko ni dobila nikakega odgovora, je dvignila čelo, rekoč:
—	No, vi mi ne odgovorite, kardinal, kaj mislite?
—	Mislim to, milostljiva gospa, da je oni nesramni plemič, ki sem ga dal zapreti po Commingesu, namigaval nekaj na Buckinghama, ki ste ga bili dali umoriti; gospo Chevreuse, ki ste jo bili dali pregnati; na Beauforta, ki ste ga dali zapreti. Toda če je namigaval name, je storil to vsled tega, ker ne ve, kaj sem jaz za vas.
Ana se je stresla, kakor vselej, kadar je bila zadeta v svojem ponosu; zardela je ter si zasadila svoje ostre nohte v lepe roke, da ji ni bilo treba odgovoriti.
—	On je človek, ki zna da jati dobre svete, duhovit je in poleg tega tudi odločen. Saj veste nekoliko o tem, kaj ne, milostljiva gospa? Zato mu povem — storim mu s tem osebno uslugo — v čem se je
i varal glede mene. Zakaj to, | kar mi predlagajo, je skoro 'odpoved, in vsaka odpoved je : vredna, da se o njej razmišlja.
—	Odpoved- vzklikne Ana, gospod, jaz mislim, da se more odpovedati le kralj.
—	No, nadaljuje Mazarin, ali nisem jaz skoro kralj, in celo kralj Francije? Ker me je že usoda privedla do kraljeve postelje;, vas zagotavljam, milostljiva gospa, da je moja ministrska simara ponoči zelo podobna kraljevskemu plašču.
Ana Avstrijska se je ozrla z nekim strahom v Mazari-nov preteči obraz, ki je imel v takih trenotkih skoro nekai vzvišenega na sebi.
—	Gospod, pravi kraljica, ali niste čuli, kaj sem rekla tem ljudem? Da namreč storite, kar bo vam drago.
—	Potem mislim, pravi Mazarin, da mi mora biti drago, da ostanem; to ni samo v mojo korist, ampak trditi smem tudi, da je v vaš lastni blagor.
—	Ostanite torej, gospod, tudi jaz ne želim drugega; a potem ne dajte, da bi me ljudje žalili.
—	Ali govorite o upornikih in njihovih namenih ter o tonu, v katerem jih izražajo? Potrpite! izbrali so si polje, na katerem sem spretnejši general nego oni, namreč konference. fPotolčemo jih' že s tem, da odlašamo. Lačni so že; v osmih dneh bo to še mnogo hujše.
—	E, moj Bog, da! vem, gospod, da s tem nehamo. A ne gre se samo .zanje; njihove žalitve zame niso še najhujše.
—	Ah, razumem vas. Govoriti hočete o spominih, ki vam jih vzbujajo vedno ti trije ali štirje plemiči. Toda saj jih imamo na varnem, in zakrivili so ravno dovolj, da jih pridržimo tako dolgo v ječi, dokler se nam poljubi; samo eden je še prost in nam kljubuje. A ni vrag, da se nam ne bi posrečilo, pridružiti tudi njega njegovim tovarišem- Zdi se mi, da smo storili že kaj težjega nego je to. Najprej sem previdne zaprl v Rueilu, torej v svoji bližini, pred svojimi očmi, da ju skoro lahko dosežem z roko, dva najbolj nadležna. Danes pride celo še tretji k njima.
—	Dokler bodo zaprti, bo dobro, pravi Ana Avsrtrijska, toda pride dan, ko bodo zopet prosti.
—	Da, če jih Vaše Veličanstvo izpusti.
Ah, nadaljuje Ana Avstrijska, odgovarjaje svojim lastnim mislim, tukaj človek pogreša Pariza!
—	Zakaj pa?
—	Zaradi Bastille, gospod, ki je tako trdna in tako za-molčljiva!
—	Milostljiva gospa, s konferencami dobimo mir; z mirom dobimo Pariz; s Parizom dobimo Bastillo! Tam bodo trohneli naši štirje rogovile-ži.
Ana Avstrijska stisne na-lahko obrvi; Mazarin ji poljubi roko ter se tako poslovi od nje.
Po tem na pol ponižnem, na pol galantnem činu kardinal odide. Ana Avstrijska ga je spremljala s pogledom, in Čim se je oddaljeval, bi bil lahko videl zaničljiv smehljaj, ki se je začrtal krog njenih ustnic.
—	Zametala sem ljubezen kardinala, ki ni nikdar rekel "Storim," temveč "Storil
sem," pravi kraljica sama sebi. Ta je poznal bolj varna skrivališča nego je Rueil, še temnejša in tišja nego je Ba stilla! O, narobe svet! XXIV.
Previdnost.
Ko je Mazarin .zapustil Ano Avstrijsko, je krenil proti Rueilu, kjer je bila njegova hiša. Mazarin je imel v teh nemirnih časih vedno močno spremstvo, dostikrat je hodil celo preoblečen. Rekli smo že, da je bil kardinal, kadai je nosil orožje, prav lep vitez
Na dvorišču starega gradu je stopil v voz ter dospel do Seine pri. Chanton-ju. Princ mu je bil poslal petdeset lahkih konjikov za spremstvo, ne toliko, da bi ga varovali, kakor da bi pokazal poslancem, kako lahko razpolagajo kraljičini generali s svojimi četami ter jih razpošiljajo, kamor jim drago.
Athos je jahal pod Com-mingesovim varstvom ne-oborožen za kardinalom, ne da bi izpregovoril besedice. Grimand, ki ga je bil zapustil njegov gospod pred grajskimi vratmi, je zvedel, da so Athosa prijeli, ko je ta zakli-cal to vest Aramisu skozi okno, in na grofovo znamenje je odšel k Aramisu ter se mu molče pridružil, kakor da se ni nič zgodilo.
Tekom dvajset let, med katerimi je bil služil svojemu gospodu, je videl Grimand že tolikokrat, kako se je ta izmotal iz raznih neprilik, da ga ni nič več vznemirjalo.
Poslanci so se odpravili takoj po avdijenci nazaj proti Parizu, torej so bili kakih petsto korakov pred kardinalom. Ko je torej Athos gledal predse, je lahko videl Aramisov hrbet, zakaj njegov pozlačeni pas in ponosna hoja je obrnila med celo to množico Athosovo pozornost nase; vanj je pa stavil tudi upanje na rešitev, in navada in vezi prijateljstva so tudi povzročile, da ga je od daleč spoznal.
Nasprotno pa se Aramis, kakor je bilo videti, ni čisto nič brigal zato, ali gre ,Athos za njim ali ae. Samo enkrat je pogledal nazaj; to je bilo tedaj, ko so dospeli do gradu. Domneval je, da bo pustil Mazarin tu svojega novega jetnika, v tem trdnem gradiču, ki ga je oskrboval neki stotnik v kraljičinem imenu. Toda temu ni bilo tako. Kardinal in Athos sta šla mimo Chaton-ja dalje.
Tam kjer se odcepi od pariške ceste pot v Rueil, se je Aramis obrnil. To pot se ni varal v svojem pričakovanju. Mazarin je krenil na desno, in Aramis je lahko videl, kako je izginil Athos za drevjem. V istem trenutku je pogledal tudi Athos, ki ga je prešinila ista misel, nazaj. Prijatelja sta si samo pokima-la z glavo in Aramis je dvignil prst proti klobuku, kakor da hoče pozdraviti. Samo Athos je razumel to znamenje, ki mu je povedalo, da ima prijatelj neko misel.
Deset minut pozneje je stopil Mazarin na dvorišče gradu, ki si ga je bil njegov prednik, kardinal Richelieu, izposloval v svojo porabo.
V trenutku, ko je na peronu razjahal konja, je stopil Comminges k njemu ter ga vprašal:
—	Monseigneur, kam naj spravim gospoda grofa La-Fere-ja?
—	No, v oranžni paviljon, nasproti paviljonu, v katerem se nahaja straža. Hočem, da se izkaže grofu La Fere-ju čast, dasi je jetnik Nj. Veličanstva kraljice. —
—	Monseigneur, se ojuna-či Comminges, prosil je, da bi se ga blagovolilo peljati k d'Artagnanu, ki stanuje, kakor ste, Emincnca, veleli, v lovskem paviljonu, nasproti oranžerije.
Mazarin malo pomisli.
Comminges je videl, da po mišlja, ter je pristavil.
—	Straža je zelo močna: štirideset zanesljivih mož, izkušenih vojakov, skoro vsi so Nemci in torej nimajo nika-kih odnošajev s fronderji in nikakih niteresov za Frondo.
—	Če denemo te tri ljudi skupaj, gospodine Comminges, pravi Mazarin, bi morali
podvojiti stražo, in sedaj nimamo dovolj moči, da bi de lali take stvari.
Comminges se nasmehne. Mazarin je videl ta smehljai in ga razumel.
— Ne poznate jih, gospod Comminges, a jaz jih po-, znam, osebno in po tem, kai" se o njih govori. Naročil sem jim bil, naj gredo na pomoč kralju Karlu, in storili so sko-
ro čudeže, da bi ga rešili; treba je bilo, da je posegla usoda vmes, sicer bi bil ta dragi kralj Kari v tem trenutku na varnem sredi med nami.
—	Toda, če so tako dobro služili Vaši Eminenci, zakaj jih imate potem v ječi?
|j — V ječi! vsklikne Mazarin ; in od kedaj je Rueil ječa ?
—	Odkar so tu jetniki, od vrne Commniges.
..,, ,r..fr„,.,v. .......
Odda se
v najem soba s kopališčem in drugimi udobnostmi. Pripravna za pečlarje ali pečlarice. 1180 E. 60th St.	(128)
ZA ORODJE
Plumberske potrebščine, peči, steklo barve, avtomobilske potrebščine, n vse to se gotovo vedno obrnite na
Zavasky
6011-6013 St. Clair Ave. kjer boste vedno pošteno postreženi po jako nizkih cenah	(m)
raTXrZirTX2XX«rrrZTTXTXCTTXTTTTTXTYXTTTXrTTT*TTTTT^
Naša
jesenska
55 razprodaja
rr~ n r i
se prične i) torek 17„ sept. ob 9. dopoldne
0
* in bo trajala samo pet dni
PRI
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste.
EDINO PRAVA CHICAGO CHAIN STORE TRGOVINA V TEJ OKOLICI
jjlfill'lii'iipilllilip .......[i.
KUPON KOT DENAR
Prinesite ta kupon in dobili boste 5c v gotovini za vsak dolar, ki ga potrošite na tej razprodaji pri Chicago Chain Store.
1
m
KUPON KOT DENAR

Sil
Za to razprodajo smo bili pripravili mnogo sezonskega blaga, katero^ bi v drugih trgovinah prodajali po $1,50, $2.00 in celo $3.00. Mi smo znižali cene blagu, ki je spodaj omenjeno, na $1.00.
Chicago Chain Store Co.
6101 Glass Ave. vogal 61. ceste
Okrog 100 sweatrov, volnenih in pol volnenih, za moške, ženske in otroke. Naša raz-
prodajna cena je.................................... . ..................$1.00 vsak
Okrog 50 Lumber Jacks, za dečke in deklice, po................................$1.00 vsak
Okrog 75 parov čevljev za otroke, navadna cena $1.95, sedaj.......................$1.00 par
Okrog 100 posteljnih blenketov, enovrstnih, 3-4 mere, navadna cena 79c, sedaj trije za.....$1.00
120 zimskih union suits za moške, jako težki, mere 38-46, po......................$1.00 vsak
25c vrednosti, bela flanela, 6 jardov za.............................................$1.00
29c vrednosti rožnatega blaga, nove barve, 36 palcev široko, 5 jardov za..................$1.00
69c vrednosti Lockwood blaga za rjuhe, 81 palcev široko, nikjer ne dobite boljšega, 2 jarda za $1,00
79c vrednosti blaga za zimske obleke, 36 palcev široko, 2 jarda za......................$1.00
29c vrednosti Rayon gingham blaga za obleke za ženske ali otroke, 6 jardov za............$1.00
$1.50 vredne modne svilene nogavice, vse barve in mere, par za.........................$1.00
Do $1.95 vredne moške praznične srajce, mere 14-16, vsaka za.........................$1.00
POTEM PA šE NEKAJ IZVANREDNIH CEN IN BLAGA ZA TO RAZPRODAJO:
$5.95 deloma volneni dvojni blenketi, 70x80, jako poceni za........ .................. .$3.49
$4.95 moški in ženski športni jacketi, mere 36-46, po................................ .$2.39
$3.95 posebno fini sweatri za dečke ali deklice, mere 30-36, po......................... .$2.39
$2.95 fini volneni sweatri za otroke, mere 22-28, po..................................$1.89
$2.95 fini volneni "slip-on sweaters" za otroke, po ................*...........:........$1.29
$7.50 novi jesenski sweatri za moške in ženske so ravnokar došli, kakoršnekoli želite, mere
38-46, po...................................................................$5.45
$10 do $12 vredni najboljši volneni sweatri, mere 38-46, po............................$6.95
20% POPUSTA NA VSEH KOVTRIH NA TEJ RAZPRODAJI
Pomnite, to ni razprodaja za posezonsko .blago, ampak razprodaja, kjer si boste prihranili mnogo denarja pred sezono. Pomnite tudi, da mi absolutno garantiramo vsako stvar, ki jo prodamo. Radevolje vam povrnemo denar, če radi kakšnega vzroka niste zadovoljni z blagom.
Chicago Chain Store Co.
TA RAZPRODAJA JE SAMO V NASI GLASS AVE. TRGOVINI u
^TTTTT-rTTTT»TIIT»TTTTTT»t»TTTTTTTITITTTT»TTXIITTTXTriIIir^IIIII»IlIIlXXXXXXXXIXIŽŽXIiriIXIXmHXTTXXX^