Ilustrirani Slovenec Leto V Tedenska priloga »Slovenca« (št. 29) z dne 3. II. 1929 Štev. 5 Ivje Foto J.Skerlep. 34 Na desni: K Viljemovi seđemđeseiletnici \)uc 27. p. II). jo ohliiijtil svojo TO letnico l)ivši nemški cesar Viljem IF. .še pred dobrimi deseliini leti je bil to eden najmogočnejših monarhov svetil, ki je oh vsaki priliki tako rad ro/.ljal z mc-leni, dokler res ni tndi njegovo slavo in mogočnost uničil meč. Po skoro "O letnem vladanjn je moral be/.ati pred ogorčenim nemškim ljudstvom i/, domovine in iskati zatočišča na lloland-skeni. Dobil ga je v prekrasnem gradu Doom (glej sliko na desni), kjer ima priliko premišljevati o nestalnosti vsega posvetnega. .Spodaj : Novi cerkveni stavbni slog na Španskem v Barceloni grade že dolgo let novo, monumentalno katedralo, ki bo posvečena .Sveti Družini. Upajo, da bo dovršena prihodnje leto. Slika nam kaže novo stavbo v svoji elegantni in moderni arhitekturi, ki vzbuja že sedaj veliko pozornost in priznanje. Turška mladina demonstrira za uvedbo latinice l)očin\ je radikalni afganistanski reformator, kralj Anuiiiulah. plačal svojo reformatorsko gorečnost pred kratkim s svojim prestolom, ima pa turški diktator Keuial mnogo več sreče Čeprav njegove reforme niso prav nič manj radikalne, si je veni arl<-znal pridobiti na eni strani brezpogojno vdanost armade, na drugi strani pa tudi izobraženstva in mladine, zato lahko vodi svoje \ ič, ki je živeli tam kot emigrant. Pokojnik je* bil stric zadnjega ruskega carja .Nikolaja II. in posebno znan jei postal med vojno, ko je bil gene-ralissirnus mogočne ruske arma-' de. Poveljnik baje ni bil le po imenu, temveč je imel baje resj znatne strategiške zmožnosti. -Slika nam kaže velikega kneza na mrtvaškem odru. kozaški atamani mu pa stoje na častni straži. Tudi fiokopali so ga na frari-(•i>ski rivijeri. 35 General Pera Žiivković komandant divizije kraljeve garde in sedanji predsednik naše \lude (na levi v ga\a uniformi, Ila desni v civilni obleki). ?.lvkovié je bil rojen leia 1S79. v Nojrolinn. Po dovršeni ,sinina/.iji je vstopil v vojno akademijo, nakar je sln/il pri konjenici. Komandant kraljevi* (;arde. ki jo je sam organiziral in ki šteje danes tri polke, je že od leta 1917. Udej-stvoval se je tudi kot vojaško-tchničiii pisatelj. Ko so spravile vodilne politične stranke naš parlamentarizem in našo »demokracijo« do absurdnosti ter je postalo naše notranjepolitično stanje nevzdržno, je segel v noči na 6. januar kralj po zadnjem sredstvu ter poveril vlado komandantu svoje garde, ki je znan po svoji energiji. Upajmo, da izpolni nade. ki jih stavijo vanj optimisti. KranfSKa gora ognjišče našega zimskega športa v zadnji številki smo objavili serijo slik iz našega ziiTiskos|)ort-nega življenja, ki zavzenui vedno širši krog in ki ima pri nas gotovo še nedogledno prihodnost. Oočim so se kazale potrebno razumevanje. Posledica tega je bila. da je postala Kranjska gora takoj pravo središče vsega našega zimsko-sportnega življenja, kjer puste mladi športniki lepe denarje. Naj bo Kranjska gora zgled še mnogim drugim našim občinam, zlastr na Crorenjskem, da se začno za^ vedati, kake nedogled ne gospodarske važnosti postaja za nas tujski promet. Slike k Slovenskemu biografskemu leksikonu Klodič Mak.s (* 1875), inženjer. Knoblehar Ignacij (1819—1858), misijonar. Klemenčič Franc (*1880J, slikar. 36 37 Narodna galerija Slovenska zemlja je bila deležna v vseh časih dobrot, ki jih snuje človek v korist svojega obstanka. Ena takih koristi je tudi umetnost, ki ima nalogo, da osrečuje in odpira človeku možnosti trajnega razvoja. V umetnosti zaposleni človeški duh je čisti glasiiik sebe, svoje dobe in svojega naroda in je njegov kažipot. Zato je umetnost med najvažnejšimi gibali, ki podpirajo človeka v njegovi borbenosti in vztrajnosti. Človek se je tega vedno zavedal in je varoval in cenil umetniška dela. Ena umetnostnih panog je likovna umetnost, katere dela najdemo ob vsakem koraku v stavbah, v slikah, kipih, risbah itd. Ta umetnost ima pri nas častitljivo znano starost nad 600 let in je bila njena produkcija vedno intenzivna iu mnogobrojna; ža-libog so nesreče, ki so obiskovale naš narod, uničile tudi mnogo tega narodnega zaklada in šele v zadnjem času nam je bilo mogoče zajeziti uničevanje in če bogda, napraviti mu konec za zmerom. Članki, knjige, spomeniški urad, splošna svetovna revizija in razmah umetnosti, naša osamosvojitev, vse to je pomagalo, da je ,^__ dobila naša likov- na umetnost lastno streho; glavna zasluga za to pa gre društvu Narodni galeriji. To društvo je bilo ustanovljeno med vojno, 18. sept. 1918 z namenom, da da naši likovni umetnosti vseh časov trajno zavetje, ki naj bi bilo obenem oporišče za njen razvoj in spomenik naše kulture. Društvo je bilo sprejeto s simpatijami in si je krepko utiralo pot do cilja. Z nabranimi prispevki je nakupovalo umetnine in šteje sedaj njen inventar preko 900 kipov, slik in grafičnih del; priredilo je 14umet-niških razstav, izdajalo propagandne tiskovine iu knjige o umetnosti. Že leta 1919. je odprlo, združivši svojo zbirko z zbirko ljubljanske občine prvo stalno galerijo v Kresiji. Ta provizorij je trajal sedem let; med tem časom je vršilo društvo intenzivno propagando in v koaliciji s Slovensko Matico je započelo akcijo, da se ljubljanski Narodni dom nameni za galerijo lepih umetnosti in s sodelovanjem društva „Pravnik" in „Znan-stvenega društva za humanistične vede" akcijo za ustanovitev slovenske „Akademije znanosti in umetnosti". Prva akcija je uspela meseca novembra 1923., druga stoji pred ostvaritvijo. Društvo je prevzelo vse delo za zbirko petmi-lijonskega eksistenčnega fonda, iz čigar obrestmi bi mogli Galerija in Akademija mirno delovati; v ta fond je bilo prispevanih do konca leta 1928. od slovenskih občin, javnih korpo-raeij, denarnih zavodov, požrtvovalnih mecenov in darovateljev 675.500 Din. Z že hranjenim stavbnim fondom in delom novih prispevkov je društvo sklenilo po-jravilo cele stav-se Narodni dom in predelalo I. nadstr. v razstavne prostore. Dne 4, avgusta 1928. je bilo izdano stavbno dovoljenje in due 16, decembra je društvo slavnostno praznovalo svoj desetletni jubilej in ob tej priliki izročilo Slovencem streho za stvaritve likovne umetnosti na njihovi zemlji. Zaupanje v lastno moč zmore vse; zavedajmo se svoje najmlajše kulturne pridobitve in podpirajmo jo! Glavni vemiiliul \, I. nadstropju, kjer so sedaj začasno razstavljeni odlivki antične plastike. Na desni: 1*oglcđ IX vcsitbu-la v vellico dvorano, ki je namenjena naši baročni umetnosti. Pogled v rcaiavrtrano vellico dvorano Na desni: Pogled lx treife raxaiavnc dvorane (Grohar) v četrto in peto (Jama, Jakopič i. dr.). Jtruga airanalca raxatavna dvorana, ki vsebuje dela I. Kobilce, F. Vesela in J. Petkovška, v sredini so pa Bernekerjeve „Žrtve" Na levi: ; Prvo atranaKa raxatavna dvorana z deli Wolfa, bratov Šubicev, Ažbeta in Fran-keta. Četrta atranalca raxatavna dvorana z deli R, Jakopiča, M. Sternena, M. Jame, A, G. Kosa, L. Dolinar-ja, Napotnika i, dr. Na levi: Janex Xorman, predsednik Narodne galerije od njene ustanovitve do danes, ki je projektiral tudi vsa adapcijska. dela Narodnega doma. 38 Hazslavo avloinobilov v iirctei-eiitm let\i sd jiokuzaU-, (la ji' avtomobilska tehnika v jiolneui raziiialin glt'df vsestranske izpopolnitve in uporabe. Avtomobil je danes tako sploSno ni)orahljen, da si ne moremo veé misliti prometa brez avtomobila. Pofasiil vprežni voz ni v skladu /. dnhom časa, ki zahteva hitrost ter se tudi pri nas vedno bolj umika. — Avtomobil moremo danes suiatrali kot zelo zanesljivo, jio-polno in hitro prevozno sredstvo. Kot osebni avto služi za sport in turizem ter za poslovne i)Otrebe uajrazličuejših i>o-klieev. V obliki omnibusov opravljajo perijodifno prevažanje oseb na na.iilaljše distance. Bolniee in reševalne iustitueije imajo ambulan<'ne vozove, ki nudijo bolnikom najprimernejšo in brzo vožnjo. Tovorni avtomobili so prilajiodeui najrazlif-nejj-im vrstam blaufa tako s tehnifnesa, hicijenskesa in pa praktif-uega stališea. Dalje je avtomobil prirejen za gašenje požarov, za škropljenje eest itd. Tako zvani terenski avtomobil ne ])otrebuje niti cest ali potov, kar je za nekatere jio-krajine zelo važno. Splošno se more reči, da je možnost pri-laffoditve avtomobila tako vsestranska, da trn ni polja, kjer ne bi bil uporabljiv. Zanimanj*' in polrei)a po poznavanju ustroja, delovanja, strejre iti upravljanja avtomobila je — kakor njega uporaba — vsestranska. Mladi in stari čutijo potrebo časa. da mora skoro vsak biti tudi zmožen voredpise za te vrste motornih vozil. Vrednost knjige je najbolj razvidna, ako čitamo iiesede oeenjevatelja v r.Slovencu- z dne -0. no-vemlira 192H, ki pravi: . . ., ker je avtor f>biiblikaeij v inozem- ut stvn. Avtor je s tehničnim čutom in izredno marljivostji> / g zbral ogromen materijal o konstrukciji, delovanju, stregi ivr' 53 vodstvu avtomobila ter je znal koncentrirati to snov na 2(10 straneh malega formata v gostem tisku. Knjiga vsebuje na-ilalje izvleček iz zakonskih predpisov in posebno poglavje o bencinskih .štacijah. Nadalje je priključen slovarček, ki izredno poveča vrednost iiublikacije. V iiosebnem zvezku je Sftit dobro nsiielih, jasnih slik, ki spopoliijujejo razumevanje vsebine. Knjiga je v vseh poglavjih enako temeljita, zato bo dfibrodošla ne le avtonioitilistom, ampak tudi civilnemu in vojaškemu naraščaju, poselmo, ker v naši državi nimamo slične publikacije. — Danes prinašamo sliko g. avtorja knjige in par slik o oblikah avtomobilov. .w: Nov, prakEičen tip autoomnl' busa ki jc bil razstavljcii na lanski aA tojnobilski razstavi v JJerlinii. ?rr ¦ ! ¦'V'- /.troraj na desni: Tip prvovrstnega autO' omnibusa iz k(inca prejšnjega stoletja, ki se nahaja sedaj 1'ordovein muzeju. Na desni: Ing. Jos. Stolta avtor izborne knjige Šofer«, ki jo je založila Jiigoslov. knjigarna in ki je ne bo mogel jio-grešati noben avtomo-bilist. Modemi velemestni autoomnibus Na desni: /Inglešlci lOO funtni (28,000 Din) auto za dve osebi, ki se jako hitro ndomačuje med najširšimi sloji prebivalstva. 39 Adolf Švarc ki jc oblinjal proil kratkim 30 letnico svojega službovanja kot organist v Skalah pri Slovenjgradcu in ga je tamošnji občinski odbor izvolil ob tej priliki za častnega občana. Notranfščina cerRve presv. Srca Jezusovega v VelUci Isolani ki jo je lani vso na novo poslikal akad. slikar Tone Čeh iz Ljutomera. Izkopanina iz stare Enione! Nagrobni kamen z napisom, ki se pa prav lahko prečita. — Za pravilno rešitev I. nagrada: Trunk, Amerika in .\merikanei; za 11. pa: .Meško, Slike. ¦ ; '--i-'! Ciornja slika nam kaže rešitev uganke v št. 5. sil. Slovencac. Ta uganka jc dosegla rekord v številu rešitev. Prispelo jih je namreč o^l in samo ena je biki nepravilna. Žrel) je določil za I. nagrado Ivana Zelkota v Murski Soboti in za II. ))agrailo N. Korenta, Zagreb. Sergej Minclov: Car Berendej. (Povest iz sibirskega pragozda.) ""I XII. poglavje. — Kaj ti je? — Pri moji veri, pobegnila .sta! — In konji? Odpeljala sta jih? Okradla sta nas ? ! — Ne< konji so tu, samo vsak svojega sla vzela, s katerima sta jahala. — Morebiti sta od.šla kaj iskat? — Kaj bi iskala? Saj sta pobrala vso svojo prtljago, prav nič nista pozabila! Poslovodja se je ozrl. Tovorne vreče so ležale na kupu nedotaknjene. Konji so se pasli po poljani. Preštel jih je, in dveh je res manjkalo. Fantje so med leni naokrog prebrskali vse grmovje; iskali .so sled. Klicali so in kričali, Nilka je celo sprožil pištolo. Tajga je glasno ponovila odmev in zopet umolknila. Odnikoder ni bilo slišati nobenega glasu. Počakali so kako uro: vodnika se nista prikazala. — No, lepa reč! — je ušlo Vedcneju Saviču. SeA del je na tovor, iantjc so se postavili naokrog. — Kaj pa hočemo zdaj? — Tvakor odločite. Vedenej Savič. vi ste najstarejši! — je odgovoril Nilka. i — Stvar je ta, da na slabšem ne bi mogli biti, fantje! Če hočemo nazaj, ne poznamo poti, če naprej, zopet je ne poznamo ... Ah, da bi ju vrag! Sredi pota sta nas pustila v tej samoti! — To je že res, da v samoti! — je pritrdil Nilka: — .saj ni več nobene lovske koče in nobene vasi kar do Vabilinovega bivališča. i — Baš to je slabo: kje naj dobimo novega vod-l nika? — Tudi sami pridemo ven! — je odvrnil Grigo-rij: — odtod naprej postane steza bolj razločna! 40 Slike k zemljevidu slovenskega ozemlja Vas, občina in žubnija Breznica, okraj Radovljica Vas, občina in župnija Brdo, okraj Šmohor na Koroškem. — Kako pa to veš? Grigorij je povedal o svojem razgovoiu z votili i kom. — Gle j ga no! Tako je ta stvari — je zategnjeno