PoMni urad M!1 Cetovoc — Vertagspostamt M?) Ktagenfurt )iha)a v Cotovcu — Ertcheinungsort Ktagenfurt Potamemi ):vod t.!0 EU., me^uina naroinitta S čiMngov P. b. b. ^33Š33:*y BHHn i:;3RX3X3 Letnik XXV!!i. Cetovec, petek, 24. avgu:t 1973 n Štev. 34 (1622) KOROŠKO VPRAŠANJE SPET V OSPREDJU POLITIČNE POZORNOSTI Koroško vprašanje bo v kratkem brez dvoma spet v o$predju potisnega zanimanja. To ne te zaradi Pted$toječe prve Eeje kontaktnega komiteja med pristojno vtado in Prizadeto narodnostno skupnostjo, "rarveč ztasti zaradi tega, ker je od ^nske jeseni to vprašanje postato Pritjubtjeno sredstvo vseh strank v deieti, s katerim odstranjujejo pokornost množic od drugih perečih kptošnih vprašanj, pa tudi od neprijetnih dogajanj v posameznih Mrankah samih. Zato ni nikakor stučaj, da sta zadnji teden tako zvezni kancter Kreisky kakor šef gtavne opozicio-"atne stranke Schteinzer v intervju-)ih zavzeta med drugim statišče tu- k našemu vprašanju. Če povzamemo najprej pozitivne strani teh bjav, potem je brez dvoma treba Pozdraviti Kreiskyjevo ugotovitev o -irtstituiranju" dosedanjih občasnih kontaktov med vtado in manjšino v obtikt permanentnega kontaktnega komiteja za reševanje vpra-^Onj naše narodnostne skupnosti, ^rav tako gtedamo pozitivnost v Vnašanju, da gre za „vaino vpra-^Onje", ki ga je treba rešiti in mora biti rešeno brez taktičnih pomiste-bov v interesu mtru v dežeti in dr-^ovi. Končno žetimo, da bi obvetja-e, da bo sociatistična stranka na-riaijevata s svojimi prizadevanj) za 'ešitev in se ne bo pustita voditi od ^sentimentov in predsodkov, kar *o dobo od tonskih jesenskih dogodkov nikakor ne vetja. Tako v Kreiskyjevi kakor v Schteinzerjevt izjavi je končno jasno ugotovitev, da gre pri tako imenovani komisiji za krajevne napise *o komisijo, ki ima omejeno nato-9o, da se bavi zgotj z vprašanjem 'kvedbe čtena 7, odst. 3 državne Pogodbe in bo kmatu zaktjučita ^ojedeto. Schteinzerjevih iznašanjih po- Zdaj v Clohasmnci FreteP/o neJeijo so v gio-PasPi oPčmi pripraviii majPno tiovesnost. Znano je, Ja taJi v tej jažnoPorosP: oPčini z Jvo-jezičnostjo ni Jaieč. OPčinsPa Piša m posiopje Prajevne polarne PramPe sta za to zgovoren JoPaz. Na poJroč;a jažne žforošPe pa je zače/ prej Prat-Pim Jeiovat: nePi Dento&ratMr-"i oJPor za jažno AorošPo, Pi ti je zaJa/ očitno ravno naio-go, Ja opremija razne oPčinsPe Piše, šo/einJragapos/opjas tiovensPimi nazivi. V noči oJ toPote na neJe/jo so se pojavi' Jvo jezični nazivi taJi na MenovaniP PišaP v G/oPasnici. CioPašPi žapan zl/Pert ^aJjaP te je nočniP gostov spomni/ ta-di v svojem neJe/jsPem s/av-^ostnem govora. BeveJa jiP "e P: Mo potreMo omenjati, če Pi oPčinsPi možje z žapanom če/a posPrPe/i sam: za Jvo-/fzične napise in oznake. zdravtjamo njegov predtog, da se je treba dogovarjati tudi z manjšino, v kotikor so točne tiste vesti, da je pri tem misiii na razgovore pred obravnavo vprašanja v parta-mentu, in ne tiste, ki so ga razumete tako, da predtaga take razgovore šete za čas, ko je zadeva bita že sktenjena v partamentnem odboru in bi bita manjšina kakor do sedaj vedno ponovno postavijena pred „fait accompti". Pozdravijamo tudi Schteinzerje-vo spoznanje, da gre pri vprašanju čtena 7 vsekakor tudi za mednarodno in ne zgotj notranje-poti-tično vprašanje, kakor je to do sedaj vedno poudarjata OVP. Le tako namreč je mogoče razumeti njegova sicer žeto demagoška iznaša-nja o krivdi vtade za posiabšanje odnosov z Jugostavijo. Če bi ta njegova kritika vetjata kapitutaciji via-de pred ..Tafetsturmerji", bisez njim strinjati, ne moremo pa stediti njegovim podtikavanjem, da bi bi-ia vtada kriva za izgrede tonske jesen!, in njegovim frazam, da ČiVP noče prispevati k eskataciji, ko je vendar dobro znano, katera stranka je s svojo prisotnostjo na zborovanju ..Heimatdiensta" tonskega 1$. oktobra data podporo in podržko nemškim ekstremističnim sitam in s tem bistveno prispevata k eskataciji nemškega nacionatizma. Absotutno pa moramo zavrniti Schteinzerjeve očitke, da „po eni strani nismo popotnoma enotni in po drugi strani nagibamo k radi-katizmom". Baš nasprotno smo koroški Stovenci ne gtede na naše svetovno-nazorno ati politično gte-danje v skupnih narodnostnih vprašanjih ktjub raztičnim poskusom ztasti s strani UVP, da bi to enotnost razbita, biti od skupne Spomenice koroških Stovencev teta 195$ sem pa do danes vedno enotni v po-stavtjanju naših narodnih zahtev in nikdar nismo izvajati radtkatizma, v kotikor Schteinzer ne smatra odtočno in neizprosno borbo za živ-tjenjski obstoj in nadaijnji razvoj naše narodnostne skupnosti za ra-dikatizem. Še posebej pa moramo z vso odtočnostjo zavrniti to Schiein-zerjevo podtikavanje, ker očitno nima drugega namena, kakor s taktiko „primite tatu" odvrniti pozornost javnosti od dejanskih radika-iistov, to je nemških nactonatistič-nih ekstremistov, za katere ima svetovna demokratična javnost pravdni naziv ..neonacisti ". Koroški Stovenci smo takoj po tonskih izgredih opozoriti svetovno javnost na značiino podobnost med dogodki neposredno pred prihodom nacizma in med izgredi tanske jeseni. Tudi sptošno omatovaževa-nje tega dejstva ne spremenit Zato koroški Stovenci vsekakor budno spremijamo in bomo tudi v bodoče budno spremijo)! steherno detova-nje teh sit, katerih organiziranost bi morata bit) po odstavku $ čtena 7, že zdavnaj prepovedana, tzgovor na osnovne svoboščine ne vetja, kajti na ustavno zajamčeno svobodo se ne more skiicevati tisti, kt je njen grobokop. Kar zadeva Kreiskyjev intervju, pa je za nas popotnoma nespre-jemtjivo njegovo postavtjanje, da igra pri oceni vprašanja dvojezičnih napisov dotočeno vtogo, „kako se ta probtem števitčno o -meji." S to izjavo je zvezni kancter odstopit od svojih dosedanjih izjav, da vtada ne bo insistirata na „ugo-tavtjanju manjšine", če se proti njej izjavtja prizadeta narodnostna skupnost. Vseeno je namreč, ati to od nemških nacionatistov že neposredno po podpisu državne pogodbe na\ zborovanju v Maria Trost pri Grazu zahtevano ..ugotavijanje manjšine" imenujejo direktno ..ugotavijanje manjšine", kakor to deta FPČi, ati „doganjanje manjšine", kakor to deta OVP, ati končno „kvatifictra-no ijudsko štetje" odnosno ..števitčno omejevanje", kakršne izraze uporabtja v zadnjem času zvezni kancter. Vedno gre namreč za zožitev in razbitje zgodovinskega živ- Zveza koroških partizanov vabi na 2. tovariško srečanje Spored v nedeijo 2. septembra 1973 ob 13.00 uri v Robežu pri Apačah # pesem odkritje spomenika partizanskim borcem $ stavnostni govor $ pesem S o d e t u j e $ Partizanski pevski zbor iz Ljubtjane, dirigent Radovan Gobec Vsi bivši partizani, njth sodetavc) ter prijatetji borbene pesmi prisrčno vabtjeni Giavn) odbor tjenjskega prostora naše narodnostne skupnosti in za izrabtjanje tako imenovanega „priznavatnega načeta". Koroški Stovenci na take metode nikdar ne moremo niti ne bomo pristati, ker bi s tem po eni strani sankcionirati petdesettetno prisitno germanizacijo našega tjudstva tn tegatizirati rezuttat Lemischove zahteve po prevzgoji našega čtoveka v dobi dveh generacij, in ker po drugi strani resnično svobodno in demokratično narodnostno opre- Zdrahe v koroški socialistični stranki Odločitev deželnega glavarja Hansa Sime, da zaenkrat še ne odstopi s svojega položaja, je privedla do odprtega konflikta znotraj koroške socialistične stranke. Predsednik deželne organizacije Socialistične stranke Avstrije Leopold Wagner je v listu stranke ostro reagiral na izjavo deželnega glavarja ter obdolžil šefa deželne vlade, da skuša prikriti dogovore. V prvi vrsti je imel Leopold Wagner seveda v mislih dogovor o odstopu deželnega glavarja, do katerega je prišlo kmalu po deželnem kongresu stranke. Do Simovega zadržanja je indirektno zavzel stališče tudi zvezni kancler, ki je menil, da se je dunajski župan Fe!ix Slavik odlično zadržal, potem ko na kongresu dunajske organizacije Socialistične stranke Avstrije ni dobil pričakovano število glasov in je potem odstopil. Kreisky je menil, da je storil Slavik več, kot je predpisano po strankinem statutu in da se je odlično zadržal. S tem je seveda indirektno obsodil zadržanje koroškega deželnega glavarja. Odločitev v zadevi Sime pa je širokogrudno prepustil deželnemu vodstvu stranke. Človek pač nikoli ne ve, kako se stvari še lahko obrnejo. V ponedeljek sta se kontrahenta Hans Sima ter Leopold Wagner se-šla in se pogovorila med štirimi očmi. O morebitnih rezultatih tega pogovora še ni nič znanega. Kot zgleda sta se zedinila samo o tem, da konflikta ne bodeta več vodila javno. Wagner je na Simovo izjavo reagiral s posebno „Izjavo Socialistične stranke Avstrije — deželne organizacije Koroške". Ta izjava sicer ni nič posebnega, vendar se na nekaterih mestih glasi le precej čudno. Wagner pravi, da bo on oziroma koroška socialistična stranka vodila politiko ki bo prastari je imel Wagner že svoje križe in težave. Spomnimo se le njegovega odnosa do bivše socialistične srednješolske organizacije VSM. Ta organizacija je nastopala ravno tedaj proti prastarim tradicijam, katerim hoče sedaj slediti deželni predsednik socialistične stranke. 2ivo je v spominu tudi Wagnerjev ^spodrsljaj" ob priliki neke diskusije, ko je izjavil, da je pristen Korošec, ker ne zna niti besede slovensko. Ali je morda to tista prastara tradicija? Nejasnosti okoli socialistične stranke bo verjetno kmalu konec. 2c 3. septembra bo zasedalo vodstvo deželne organizacije, ki bo sklepalo o nadaljnji poti socialistične stranke na Koroškem . dei)evanje po 50-ietnem pritisku in zapostavtjanju po iisetitvah in ha-cetih in ne nazadnje po dogodkih $8. teta in izgredih tanske jeseni v današnji koroški družbeni stvarnosti v nobeni obtiki ni mogoče. Če bi obtast vsem utemetjenim ugovorom in upravičenim pomistekom navktjub skienita tak zakon, nam je tani sama demonstrirata, kako je tudi pred očmi poiicije mogoče in očitno dovotjeno kršiti zakon in se postaviti po robu. V ostatem v današnjem svetu nikjer niso ugotavijai) manjšine, marveč vsepovsod — na Primorskem in v Prekmurju v fugostaviji, v lužnem Tirotu in v Vatte d Aosta v ita-iiji, pri Retoromanih v Švici, pri Nemcih na Danskem in pri Dancih v Zapadni ter pri Lužiških Srbih v Vzhodni Nemčiji — pri manjšinski zaščiti upoštevati zgodovinski živ-ijenjsk! prostor prizadete narodnostne skupnosti. Le ta je poznan tudi na Koroškem: izza časa monarhije, za časa ptebiscita, v prvi repubiiki, za časa izsetitve pod nacizmom in pri dotočitvi krajevne veijavnosti zakona o dvojezičnem šoistvu po drugi svetovni vojni! Le to dejstvo more in mora biti izhodišče in načeto za reševanje vseh odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti, ki bodo v kratkem spet predmet potitične pozornosti! Jr. Franc: Zw:tfpr Meščanski časopisi pri-pravi/ajo novo vročo jesen V zaJnjen: času pripravljajo ^oroš^i weščans^i časopis: sistematično novo vročo po/itično jesen. Če smo naciona/istične kampanje Aieine Zei-tring in Voi/bszeitnng že vajeni, preseneča preJvsem pisanje Karntner Ta-geszeitrrng, Mr je JoMz za novo po/itiM sociaiistične stranke, šu' se niti ne potrtrJi več za /epso jrazeoiogijo. 7*aM piše ATZ s 23. avgnsta 7973 poJ rairiM „Ne^en^ei MmerM", Ja se .o/iciaina NorosM" &oji nove vroče jeseni. NaJ tem so seveJa sokrivi .Siovenci, ^i pripravljajo 32. o&-toMa spominsko pros/avo /:mečM; puntov. ATZ pa se niti /aži ne izogne, saj piše v isti ra^ri^i, Ja Kiai? tiovcnsšJi? štaJentov pripravija 7. in #. oMoMa seminar o neonacizma v Avstriji. Resnica je, Ja #o seminar 7. in & septembra ter Ja ni noFene povezave z Jatamom 70. oMoina. VenJar Mj to Friga 7ČFZ, če pa mora najti črnega &oz/a za izgreJe, Jo MteriT? Po najprž prišio pri prosiavi APtoePrPampjerPanJa, Pi Po 7. oPtoPra oJ-Prii provoPantni spomenip nacistom, Pi so jiP partizani /iPviJiraii. Ta Ji jagos/ovansPa poiitiPa mači ATZ. ZgieJa, Ja je PeograjsPa po-iitiPa vsaj za meter previsoPa za mesčansPe možgane sociaiJemoPratsPiP novinarjev, Pajti sicer Pi mora/i razameti sestavo jagosiovansPe viaJe, Pi ni organizirana po naroJnostiP, ampaP po najPo/jšiP in najPoij zasiažniP poiitiPiP ceie /agosiavije. Da je Jošti Siovencev v v/aJi v BeograJa, je ravno JoPaz za enaPopravnost Biovencev. ATZ pa se na vse šPrip/je traJi, Ja Pi JoPazafa opratno. To vse v čianPa „Freitags im Paxaszag Peimza" z Jne J. avgasta t. /. V istem č/anPa Peremo JoPeseJno „Siovenec ostane aii v Ježe/i aii pa gre na zaPoJ, niPoii pa ne Po se/ v BeograJ". Do-odgovarjala mladi generaciji in stavi/i Pi, Ja Po se man^ oJPaja/ v Ce/ovec, Per Poče ostati vsaj na inte-tari tradiciji. Z mlado generacijo /ePtaa/nem nivoja enaPopravniP naroJov. Jugosiovansko-avstrijski gospodarski odnosi V okviru jugoslovanskega dneva na 22. Avstrijskem iesnem sejmu v Ceiovcu je prc-tekii teden predsednik gospodarske zbornice Siovenije Andrej Verbič govori) o jugosiovansko-avstrijski trgovini. Tiskovne konference so se udeieiiii vidni predstavniki gospodarskega iivijenja Siovenije in Hrvaške, navzoča sta biia tudi generaini konzui SFRJ v Ceiovcu Bojan Lubej ter trgovski ataše jugosiovanskega veleposlaništva na Dunaju Edo Rasberger. Andrej Verbič je v svoji uvodni besedi, ki jo je v nemščini brat toimač, povedat, da se je gospodarsko sodeiovanje med Jugostavijo in Avstrijo v zadnjem tetu izredno ugodno razvijaio in da je Jugosiavija dosegia pozitiven saido v p!a-čiini biianci z Avstrijo (okoii 17 mitijonov doiarjev). To gospodarsko sodeiovanje pa bi se mogio po besedah predsednika gospodarske zbornice Stovenije še pospešiti. Neblagovni priliv je okoii 1,3 krat večji od blagovnega. Na področju blagovne menjave je pomembno, da se je jugosto-vanski izvoz poveča! v ietu 1972 v primerjavi z ietom 1971 za okoii 27 "/o in da se je v istem času uvoz iz Avstrije v Jugoslavijo zmanjšat za okoli 6 %. S tem je bila dosežena sprememba v menjavi, kajti v prejšnjih letih je lizvoz upadal, uvoz pa se je iz leta v leto povečal. Devizni pritok iz Avstrije je zaradi prihoda avstrijskih turistov v Jugoslavijo dosegel višino 44 milijonov dolarjev, kar je za okoli 39% več kot leta 1971. Jugoslovanski delavci pa so iz Avstrije nakazali v domovino okoli 83 milijonov dolarjev, kar hkrati s prilivom od turizma ustvarja pozitivno plačilno bilanco. Za jugoslovansko gospodarstvo pozitiven razvoj se je nadaljeval tudi v prvem četrtletju 1973. Razmerje med uvozom in izvozom je nekako 1:2,3, kar je sicer ugodnejše kot prejšnja leta, vendar za Jugoslavijo še vedno nezadovoljivo. Poseben problem predstavljajo v gospodarski izmenjavi med Jugoslavijo in Avstrijo carine. Gospodarske zbornice avstrijskih zveznih dežel ter jugoslovanskih republik oziroma zvezne gospodarske zbornice obeh držav bi morale na novo premislili možnosti za kooperacije in skupno vlaganje kapitala. Skupni kapital bi bilo po besedah predsednika gospodarske zbornice Slovenije potrebno vlagati predvsem v take skupne posle oziroma panoge, v katerih je Avstrija po kvaliteti in dosežkih na svetovni ravnti. Jugoslavija nastopa na vrsti avstrijskih sejmov. Tako je to sodelovanje posebno intenzivno med Koroško, Štajersko, Tirolsko na eni ter Slovenijo in Hrvaško na drugi strani. Vrednost menjave po sejemskiih sporazumih in sporazumu ,Atpe-Adria" je bila v tetu 1972 94 milijonov šilingov v vsako smer, za leto 1973 pa je predvideni znesek 94,9 mitijonov šilingov v vsako smer. Med obema zveznima zbornicama obstaja poseben Kontaktni komite. V njegovem okviru so bili storjeni določeni napori za povezovanje podjetij obeh držav zaradi vzpostavljanja kooperacijskih odnosov med njimi. Organiziranih je bilo več sestankov med strokovnjaki s področja strojegradnje in elektroindustrije, kemične industrije, tekstilne industrije, gradbeništva in montažne dejavnosti ter tobačne industrije. Med podjetji iz Avstrije in Jugoslavije obstoja okoli 40 pogodb o raznih oblikah poslovnega sodelovanja. Avstrijski podjetniki kažejo po besedah Andreja Verbiča premalo zanimanja za skupno vlaganje kapitala. Za vlagatelja v Jugoslaviji ne obstaja noben neobičajen rizik, saj je integriteta tujega deleža zajamčena celo z ustavnimi določili. V diskusiji je predstavnik gospodarske zbornice še omenil, da je procentni delež tujega kapitala omejen na 49 %, to iz razloga, da ostane industrija v nacionalnih rokah. Skupno vlaganje pa da je predvsem stvar medsebojnega zaupanja. Pomemben je tranzit avstrijskih produktov čez jugoslovanske luke — predvsem preko luk Rijeka in Koper. Pristanišča v letu 1972 niso povišala dajetev in pristojbin. V letu 1973 pa so se nekatere dajatve morale povečati zaradi krize dolarja. Obe državi sodelujeta tudi na področju turizma. Tako so preteklo leto izdali prospekt v štirih jezikih. Stacionarni gostje Koroške in Gorenjske imajo možnost, da na izletih spoznajo sosednji deželi. Priljubljena kraja koroških stacionarnih gostov sta Bled in Postojna. Jugoslovanski dan na 22. Avstrijskem lesnem sejmu se je zaključil s sprejemom, ki sta ga priredila jugoslovanski generalni konzul v Celovcu ter predsednika zbornic Slovenije ter Hrvaške. Sprejema so se udeležili vidni predstavniki koroškega političnega, gospodarskega ter kulturnega življenja. izvoz Gorenja oJ?rewe Gorenje usa&o /efo večd prodajo tzč/e&ov n% t%-j% tržišča. Z-etos so v prot j) sesdZt mesec;/) pro-t/d/; Hd tnje Zd 77 mt/tjonov Jo/drjev tzde/-^ov. S fem so povečd/t proJdjo v primerjav; z /dMs^tm /etom Z?dr zd 2 m;7;;ond