LETO XVII. ŠTEV. 457 GOSPODARSTVO CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 30. AVGUSTA 1963 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL GEPPA 9 . TEL 38-933 Nov naftovod na vidiku? S severnega Jadrana v Južno Nemčijo - Kaj pa naftovod Trst-Dunaj? Predstavniki velikih petrolejskih družb British Petroleum, Esso, Mobil, Shell, DBA, Gelsen-berg, Scholven in Wintershall (slednje tri so zahodnonem-ške) so ministru za industrijo in trgovino Togniju predložili načrt za graditev naftovoda, po katerem bi se stekal surov petrolej od Jadrana v južne predele Nemčije. Naftovod naj bi imel izhodišče «na obali severnega Jadrana* — tako se je glasil uradni bilten zadevnega ministrstva. V Trstu so prepričani, da bodo kot izhodišče naftovoda izbrali prav naše mesto, tembolj, ker se je pred kratkim mudil pri nas inž. Diego Guicciardi; ta je član skupine mednarodnih strokovnjakov, katerim je bila poverjena izvedba načrta. Za bodoči naftovod vlada zelo veliko zanimanje po vsej Italiji, saj je minister Togni dejal, da bo njegova zgraditev v veliko korist italijanskemu gospodarstvu in uravnovešanju njegove bilance. Domači izvedenci računajo, da bo po dograditvi tega naftovoda šlo pre-ko italijanskih pristanišč kakih 40 milijonov ton surovega petroleja na leto, ki ga bo dovažalo čez 800 50.000-tonskih petrolejskih ladij. Upoštevati je treba seveda tudi zgraditev številnih petrolejskih črpalk, po molov in podobnega. Obratovanje teh inštalacij bo po mnenju strokovnjakov prispevalo k razcvetu domačega gospodarstva, in to ne le začasno kajti se verno jadranskim ladjedelni- cam — v tem primeru tržaškim in tržiškim — bo zagotovljeno delo na primer za popravila petrolejskih ladij. Investicije, ki jih bodo omenjene petrolejske družbe izvedle za uresničenje tega načrta, pa tudi dohodki v tuji valuti od popravil in vzdrževanja inozemskega ladjevja bodo v korist italijanski plačilni bilanci. Tako bodo mednarodne petrolejske družbe že od vsega začetka dejansko pripravile Italiji približno 80 odstotkov valute, ki je potrebna za nakup surovega petroleja. Za novi naftovod so se odločili tudi zaradi čedalje večje energetske potrošnje v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti. Računajo, da sp bo energetska potrošnja v Evropi do leta 1975 dvignila za celih 85 odsto v primerjavi z letom 1960, kar pomeni, da bo narasla od enakovredne ener gije 460 milijonov ton premoga na 850 milijonov ton. Delež petroleja se bo dvignil od sedanjih 30 odsto na 50 odsto do leta 1975. Naftovod Severni Jadran-Južna Nemčija bo igral tem važnejšo vlogo, ker zmogljivost drugih naftovodov (na primer Genova - Aigle družbe ENI • Švica in dalje v Nemčijo - in Marseille - Karlsruhe ne zadostuje več potrebam srednjeevropskih držav, kot Južne Nemčije, srednjezahodne Francije, Avstrije in Švice, hkrati pa predstavlja tehnično in ekonomsko najprimernejšo rešitev vprašanja o porazdelitvi petrolejske dobave, ki je bila doslej osredotočena na zahodno Sredozemlje. ALI BODO IZVEDLI OBA NAČRTA? V Londonu je angleška družba Shell objavila sporočilo, v katerem je naznanila, da bo družba Shell International Petroleum z drugimi sedmimi petrolejskimi podjetji prispevala h graditvi čezalpskega naftovoda, ki bo dolg približno 400 km ter se bo začel na severnem Jadranu in končal v Južni Nemčiji. Zdaj nastaja vprašanje, ali bo prvotni načrt za graditev naftovoda iz Trsta na Dunaj opuščen, ali pa bodo zgradili oba naftovoda. Po vesteh dunajskega tiska naj bi se naftovod v Zahodno Nemčijo pred Alpami odcepil od naftovoda Trst-Dunaj, potemtakem bi zgradili oba naftovoda. To so bile prve domneve dunajskega tiska. Vsekakor so se pri pogajanjih, ki jih je vodil na Dunaju predstavnik italijanske družbe ENI, pojavile precejšnje težave, ko je bilo treba določiti, v kakšnem razmerju bodo posamezne družbe udeležene pri kapitalu oziroma delitvi dobička. Poleg državne ustanove ENI prihajajo v poštev avstrijska državna petrolejska u-stanova pa tudi nekatere zasebne petrolejske družbe. Pomembna pridobitev za Trst Ni dvoma, da bi Trst imel veliko korist od naftovodov, pa naj bi ti bili speljani v Južno Nemčijo ali na Dunaj. Trst bi se tako uvrstil med velika pristanišča na Sredozemlju, kakor Genovo in Marseille, ki so danes že izhodišče naftovodov za Nemčijo (čez Francijo oziroma Švico). Za naftovod v Južno Nemčijo in tudi na Dunaj se potegujejo tudi Benetke. Promet s petrolejem zado-biva čedalje večjo važnost za pomorska pristanišča; tako na primer je promet s petrolejem čez Trst v prvem polletju 1963 presegel tretjino vsega prometa (1,245 milijona ton na 2,495 milijona ton celotnega pomorskega prometa) in še napreduje. Seveda je minister Togni velik optimist, ako računa, da bo naftovod za Južno Nemčijo prinesel toliko dela našim ladjedelnicam; nekaj več zaslužka bi že imele. Z druge strani ni dvoma, da bi napeljava naftovodov, zlasti naftovoda proti Dunaju, vsaj nekoliko poslabšala konjunkturo za tržaške petrolejske čistilnice (Total-Aquila in Esso, ki predelata okoli 1.500.000 ton surovega petroleja na leto, letos v prvem polletju 736.644 ton). Rafineriji izvažata petrolejske derivate po večini v zaledne države, zlasti v Avstrijo. (V prvem polletju 1963 je šlo po železnici iz Trsta v Avstrijo 1807 ton petroleja, 1526 gorilnega olja in 7966 bencina; v prvih štirih mesecih 1963 po cesti 100.029 ton raznih petrolejskih derivatov, lansko leto v istem času 95.556). Ob koncu naftovodov navadno zgradijo petrolejske čistilnice. Te takoj na mestu čistijo nafto, ki jo dožava-jo naftovodi. Od Auschwitza do Oswiecima V Osvviecimu, ki je naši javnosti znan pod nemškim imenom Auschwitz po zloglasnem političnem taborišču, so Poljaki razvili obširen kombinat kemične industrije in ga imenovali Oswiecim. V kombinatu so lani pridobili 32 000 ton metanola, 150.000 ton karbida ter 33.000 ton sintetičnega kavčuka. Razvili so tudi pridobivanje raznih drugih sintetičnih proizvodov, tako so proizvedli 15.500 ton poliMorovinila in 4 Usoč 400 ton polistirena. Lani ie kombinat Osv/iecim izvozil 3-000 ton sintetičnega kavčuka, 3.000 ton polistirena ter nekaj tisoč. ton poliklorovinila. Poleg tega so v bližini kemičnega kombinata ustanovili še več industrijskih podjetij. Spovedno z industrializacijo se je Povišalo tudi število prebival tv a, ki je leta 1959 znašalo 11 tisoč, danes pa že 32 tisoč. Za Nowo Huto in Nowe Thychy je Oswiecim zavzel tretje mesto ;ot industrijsko središče na Poljskem. Tudi Zah. Nemčija se zanima za velikanska ležišča na Nizozemskem Zemeljski plin si v zadnjih le-tih čedalje bolj utira pot med energetske vire in nastopa kot nevaren tekmec premogu, elek-trični energiji pa tudi nafti. V tem pogledu lahko prištevamo Združene ameriške države med prve na svetu; potrošnja zemeljskega plina na posameznega prebivalca je namreč v A-meriki izredno visoka in ener gija, ki jo daje zemeljski plin predstavlja že tretjino vse pri-dobljive energije; zato je energija v Ameriki cenejša kot drugod. V povojnih letih se je uporaba zemeljskega plina močno razširila tudi v Italiji, v zadnjem času vedno bolj izkoriščajo zemeljski plin tudi v Jugoslaviji. Ni dvoma, da se bo tudi v Srednji Evropi zemeljski plin kmalu pojavil kot tekmec premogu in tudi petroleju. Tako je v zadnjem času holandski tisk opozoril na odkritje važnih plinskih ležišč ob holandsko-nemški meji, za katera so se pričeli zanimati tudi v Zahodni Nemčiii. še pred kratkim so cenili ležišča zemeljskega plina na Holandskem na okoli 400 milijard kub. metrov, pozneje pa so to število celo podvojili, ter pišejo ze o možnosti, la je na Nizozemskem pod zemeljsko skorjo okoli 1000 milijard kub. metrov zemeljskega plina. Nemški strokovnjaki domnevajo, da se utegnejo ležišča zemeljskega plina raztezati tudi na zahodnonemškem ozemlju. Po vrednosti ustreza ena milijarda kubičnih metrov zemeljskega plina približno eni milijardi ton črnega premoga, to je približno polovica premoga, ki so ga lani porabili na vsem svetu. Premogovniki so namreč lani dali 2,11 milijarde ton premoga, v sami Evropi 600 milijonov ton. Holandskega zemeljskega plina ne bo seveda možno izkoriščati tako naglo, vendar računajo, da bi nekako v desetih letih že lahko pridobivali velike količine nizozemskega plina, ki bi ga seveda iz; važali v sosedne države, zlasti v Zahodno Nemčijo. Zahodno-nemški strokovnjaki in predstavniki velikih energetskih podjetij so že navezali stike z nizozemskimi podjetji glede morebitnega sodelovanja na tem področju. Med zahodnonemškimi podjetji prihaja v ta namen v poštev predvsem družba Ruhrgas AGE, ki je bila ustanovljena pred 20 leti ter izkorišča zlasti pline, ki jih razvijajo v ko ksarnah; v zadnjem času izkorišča ta družba tudi pline, ki nastajajo pri čiščenju petroleja. V Zahodni Nemčiji je uporaba zemeljskega plina v industrijske namene razmeroma še malo razvita, pa tudi v svetovnem merilu je potrošnja zemeljskega plina še majhna. Tako računajo, da so lani na vsem svetu iz zemeljskega plina pridobili 15 odstotkov vse energije. Poleg Zahodne Nemčije se za nizozemska ležišča zemeljskega plina zanimajo tudi Belgija, Francija in Anglija. V vseh državah proučujejo vprašanje napeljave plinovodov. V načrtu je napeljava takšnega plinovoda od Bentheinia na nizozerpsko-nemški meji čez Duesseldorf, Frankfurt in Mein-heim do Stuttgarta in Muen chena. Prav do teh mest (Stutt garta in Muenchena) bodo speljali tudi nove naftovode iz luk ob Sredozemlju). NA ČEŠKOSLOVAŠKEM PRIMANJKUJE ELEKTRIČNE ENERGIJE Na češkoslovaškem nameravajo znatno omejiti dobavo električne energije. Iz poročil radia Prage se da sklepati, da na češkoslovaškem primanjkuje električne energije. Vsi industrijski obrati in tovarne bodo omejili potrošnjo elektrike. Pravijo, da so do tega položaja dovedle nekatere pomanjkljivosti in zamude v električnih centralah. SOVJETSKA PROIZVODNJA PETROLEJA NARAŠČA Proizvodnja petroleja v Sovjetski zvezi je v prvem polletju 1963 dosegla 99 milijonov ton; v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta se je dvignila za 11 odstotkov. Proizvodnja naravnega plina pa je znašala 44.500 kubičnih metrov, kar pomeni, da je v primerjavi s proizvodnjo v prvih mesecih lanskega leta napredovala za 22 odstotkov. Oafrf*1" ' ' Ctaniat Južni Vietnam nosi težki križ državljanske vojne! V njej se mešajo in križajo politični, socialni pa tudi verski razlogi. Kri teče še posebno pred pagodami (budističnimi cerkvami), kjer so se zabarikadirali duhovniki, redovniki in redovnice ter verniki. Vojaštvo in policija si pomagata kakor moreta, zdaj s solzilnimi bombami, zdaj z brzostrelkami. Začelo se je že meseca maja, ko je v spopadu s policijo bilo ubitih šest budistov. Prejšnji teden je državljanska vojna menda dosegla svoj višek ter zdaj pojema. Posredoval je sam Kennedg; v glavno mesto Sajgona je prišel tudi nov ameriški poslanik Ca-bot Lodge, pa tudi papež Pavel VI je nastopil za pomiritev med katoličani, ki imajo v rokah o-blast, in budisti. Kako je pravzaprav prišlo do tako fanatične borbe, ki je gnala v prostovoljno smrt že štiri budistične redovnike in eno redovnico (sami so se dali sežgati «za svobodo svoje vere»)? Ko so se Francozi umaknili iz In-dokine je to diplomacija razdelila v dva glavna dela: Severni in Južni Vietnam; tudi Kambodža in Laos sta neodvisni državi. V Severnem Vietnamu vla-ddjp komunisti (pod vplivom Kitajske), v Južnem Vietnamu N go Dinh Diem in njegova žlah-ta. Severni Vietnam je «ljudska republika», Južni «demokratska republika». Ljudi je približno pran toliko v Severnem (14 do 15 milijonov), kakor v Južnem Vietnamu (čez 14 milijonov). Južni Vietnam je pod vplivom Američanov, ki potrošijo približno en milijon dolarjev vsaki dan za podporo vlade in organizacijo obrambe pred vdorom s severa. Viet Kong vodi oborožen boj proti Ngo Dinh Die-mu s 25.000 gverilci. Prebivalstvo Južnega Vietnama znaša okoli 14.400.000 ljudi, med temi je 1.337.965 katoličanov. Ti imajo v svojih rokah oblast; na Diemovo politiko vplivata tudi njegova dva brata Ngo Dinh Thuc in katoliški nadškof Ngo Dinh Can. Pravijo, da sam Diem in njegova žlahta ne obvladajo popolnoma položaja, pač pa da prevladuje vpliv nekaterih generalov, ki ščuvajo proti budistom. Zunanji minister Vu Van Manu je odstopil, ker se ne strinja z Diemovo politiko in preganjanjem budistov. O pravih vzrokih državljanske vojne se mnenja poročevalcev ne ujemajo popolnoma. Vietnamec Thiem Thanh Binh piše v listu «Le Monde diplomatique», da je Diem najprej podpiral budiste ter jim šel v vsakem pogledu na roko, da bi jih pridobil za svoj režim in borbo proti levičarjem (komunistom). V tem času so si budisti zelo utrdili svoje postojanke, niso pa se hoteli mešati v politični boj, ker se poseganje v politiko ne zlaga z načeli budizma. Ta praznuje prav zdaj 2500-letnico svojega obstoja. Ko ni Diem našel v budistih pričakovane opore, je obrnil ost proti njim. Budisti mu očitajo, da vlada s pomočjo ka- toličanov in s svojo žlahto, za budiste pa so vrata v javne službe zaprta. Politična borba se je izprevrgla v versko, ko so Die-movi nasprotniki pričeli nastopati kot verski pripadniki in fanatiki. Vlada je bila prepričana, da so se pagode spremenile v gnezda političnega odpora proti njej ter je zato začela razganjati duhovnike in dala zapreti tudi mnogo pagod. Zaprla je tudi vse šole, da bi preprečila nastop študentov, ki so šli na ulico proti njej. Diema podpirajo Američani, ker so prepričani, da ne najdejo zanj boljšega nadomestila. Z vsemi močmi si prizadevajo, da bi Diemovo vladavino ublažili, ker se bojijo, da ne bi politični nasprotniki izkoristili trdih metod Diema ter zavladali s pomočjo gverilcev v vsej državi. Tako bi prevladal vpliv Severnega Vietnama. Severni in Južni Vietnam SEVERNI VIETNAM obsega 164.103 kv. km ter ima okoli 15 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Hanoj (okoli 280.000 prebivalcev). Severni Vietnam je bolj industrializiran kot Južni. Na leto pridobi okoli 800.000 ton premoga (antracita), pridobiva tudi cin in cink. Proizvodnja cementa doseže 300.000 ton na leto. Pridelek riža znaša okoli 1,7 milijona ton. JUŽNI VIETNAM obsega 170 tisoč 231 kv. km ter^ ima nekaj manj kakor 15 milijonov prebivalcev. V Južnem Vietnamu je bolj razvito kmetijstvo, tu pridelajo približno 2,5 milijona ton riža, pred vojno je pridelek koruze dosegel tudi 500.000 ton, medtem ko je pozneje pričel u-padati. Vietnam- sodi med najbolj bogate pridelovalce riža. Pridelujejo tudi čaj in kavo. Tu uspeva tudi kavčuk in znani les tik. Glavno mesto je Saj gon s 70 do 100.000 prebivalci. Koliko stane bencin CENE NAVADNEGA BENCINA V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽ AVAH Države Oktani Cena v lirah Davki čista cena najniž. najvis. najniž. najviš. Italija 85 — 96,— 69,83 — 26,17 Francija 88 121,59 127,93 93,16 28,43 34,77 Zah. Nemčija 90 87,63 90,73 53,93 33,70 36,80 Holandska 84 79,- 79,68 41,98 37,02 37,70 Belgija 85 93,35 93,97 66,93 26,42 27,04 Luksemburg 85 — 82,49 49,65 — 32,84 Avstrija 87 — 76,97 47,02 — 29,95 Švica 90 70,32 73,19 42,32 28,— 30,87 Švedska 87 95,23 — 56,65 38,58 — Zdr. Kraljestvo 84 82,86 85,25 52,56 30,30 32,69 Iz gornje razpredelnice je dajajo sedaj po 200 in tudi po razvidno, da je cena bencina 220 lir; finejše vrste stanejo po najvišja v Franciji; sledijo ji 220, 260 in 300 lir kilogram, rze- Italija, švedska, Belgija, Za- ni in dietami kruh pa po 200 hodna Nemčija, Združeno kra- lir kg. ljestvo, Luksemburg, Holandska, Avstrija in Švica. Davek na bencin je najvišji v Franciji, kateri sledijo v tem pogledu po vrsti Italija, Belgija, Švedska, Zah. Nemčija, Združeno kraljestvo, Luksemburg, Avstrija, Švica in Holandska. Od prodajne cene 96.— lir za običajni bencin, je treba obračunati ža davek v Italiji 69,83 lire, v Franciji pa kar 93,16 lir. F:nančni ministri so torej znali izkoristiti napredek avtomobilizma. V Jugoslaviji stane liter običajnega bencina 76 din (63,31 lire). Cena bencina v Švici Bencin stane v Švici torej 70.32 do 73,19 lire liter. V zadnji številki »Gospodarstva« smo ceno v Švici izračunali zgrešeno. Sodeč namreč da gre za ceno bencina v Švici, smo ceno v frankih preračunali lire po tečaju švicarskega franka (127 lir). V resnici pa se je cena v frankih nanašala na ceno bencina v Belgiji; šlo je torej za belgijske franke, ne francoske. V Belgiji stane bencin 7,64 belgijskega franka (preračunano v lire po tečaju 12.33 dne 22.8. v Zuerichu). t.j. 94,1 lire liter. Nekoliko več kakor na preglednici, kier je bil očitno vzet za preračunan j e nekoliko slabši tečaj. th ve krušne cene v Trstu Kot smo poročali v prejšnji številki, so se peki v našem mestu odločili, da dvignejo ceno nekaterim vrstam kruha. Spričo tega je podprefekt Pasino sklical sestanek predstavnikov tržaških pekov, inšpektorata za prehrano in prizadetih organov, da bi se dogovorili glede bodoče cene kruha. Po precejšnjem zavlačevanju na obeh straneh so se sporazumeli, da ostanejo cene običajnim vrstam kruha (po 88, 110 in 120 lir kg) neizpremenjene, enako tudi kruhu, ki se prodaja po 140, 160 in 180 lir kilogram; finejšim vrstam kruha pa smejo peki zvišati ceno za 20 lir pri kg. Tako so zdaj razne štruce, banane, bige in druge običajne vrste v prodaji po 88, 110, 120, 140, 170, 180 lir kg, nekatere vrste kruha, ki je poprej stal 180 lir, pa pro- Od kod diplomatska hladnost med Italijo in Švico Giovanni Terrizzano razlaga v posebnem dopisu iz Ženeve, ki ga je priobčil milanski gospodarski list «24 ore» (glasilo italijanskih industrij cev), zakaj so diplomatski odnosi med Italijo in Švico tako hladni. Po njegovem mnenju je bil že nastop italijanskega ministra Sulla, ki je prišel v Švico na razgovore za sklenitev novega dogovora glede zavarovanja socialnih pravic italijanskih delavcev v Švici, ponesrečen. Italijanski krščanski demokrat Sullo je svoje zahteve postavil javno s svojo izjavo v sami Švici. S tem je zadel občutljivost švicarske vlade in švicarske javnosti. Način nacionalizacije elektrarn v Italiji je prizadel švicarske državljane imetnike delnic nacionaliziranih italijanskih podjetij. Švicarjem ni bila izplačana odškodnina v denarju, kakor so pričakovali, pač pa kakor vsem italijanskim državljanom (z boni — novimi obveznicami). Posredovanja švicarske diplomacije v Rimu v tej zadevi niso u-spela. Hladnosti v italijansko-švicarskih diplomatskih odnosih naj bi bila kriva tudi revolucionarna propaganda nekaterih italijanskih priseljencev, komunističnih pristašev. Za pobijanje te propagande bi lahko porabili italijanske katoliške misije v Švici, ki imajo na voljo tudi mnogo denarja; vendar ni misliti, da bi delo teh misij želo poseben uspeh proti revolucionarni propagandi italijanskih delavcev. ______ VELIKO SKLADIŠČE V KOPRU V koprskem pristanišču gradijo doslej največji objekt, in sicer skladišče s površino 10 tisoč kv. metrov, Polovica skladišča bo dokončana do konca tega leta; skladišče bodo u-porabliali za južno sadje in drugo kvarliivo blago. S noseb-nimi ^--'rpvami bodo ohranili v skladišču stalno enako temperaturo. Proge JAT med Italijo in Jugoslavijo Jugoslovanska letalska družba JAT (Jugoslovenski Aerotrans-port) vzdržuje pet rednih letalskih zvez med Italijo in Jugoslavijo. Na progi RIM-ZAGREB-BEOGRAD vozi letalo ob ponedeljkih in petkih: odhod iz Rima ob 14.20, prihod v Zagreb ob 16.45, odhod ob 17.35, prihod v Beograd ob 18.25. Povratni let: odhod iz Beograda ob 8. uri, prihod v Zagreb ob 8.50, odhod ob 9.35, prihod v Rim ob 11.55. Na progi RIM - DUBROVNIK -BEOGRAD pa letijo letala ob sredah: odhod iz Rima ob 13.35, prihod v Dubrovnik ob 15.45, odhod ob 16.15, prihod v Beograd ob 17.30. Povratni let: odhod iz Beograda ob 8.10. prihod v Dubrovnik ob 9.25, odhod ob 9.55, prihod v Rim ob 12.20. Proga RIM-DUBROVNIK ob nedeljah: odhod iz Rima ob 9.40, prihod v Dubrovnik ob 11.10. Po vratni let: odhod iz Dubrovnika ob 7.30, prihod v Rim ob 9.05. Proga BENETKE-DUBROVNIK ob ponedeljkih: iz Benetk ob 13.40, prihod v Dubrovnik ob 16. uri. Povratni let: odhod iz Dubrovnika ob 10.20, prihod v Rim ob 12.45. Jugoslavija in socialistična delitev dela Na svojem potovanju po Ju-1 no iste kakor v Sovjetski zvezi, goslaviji se je predsednik sov- Glede gospodarskega in kultur-jetske vlade N. S. Hruščov u- nega razvoja ima vsaki narod stavil tudi v Splitu, kjer je v I svoje lastne izkušnje, razmere spremstvu podpredsednika republike Rankoviča obiskal tudi ladjedelnico. Tu je nagovoril delavce in se v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja delitve dela med socialističnimi državami. Naglasil je, da pri graditvi socializma hodi vsaka država po poti, ki najbolj ustreza njenim razmeram. Tako je po svojem potovanju po Jugoslaviji opazil, da so mnoge reči v Jugoslaviji različne kakor v Sovjetski zvezi; saj gradijo jugoslovanski narodi socializem v skladu s svojimi dejanskimi razmerami. Metode, ki jih uporablja Jugoslavija, ne morejo biti nuj- v posameznih deželah so tudi različne. Zato je tudi dobro, da se posamezni narodi zanimajo, kakšne izkušnje so imeli drugi in kako so ustvarjali socializem v duhu Marxa in Lenina. Naglasil je potrebo, da se izkoristijo vse možnosti za dosego zmage nad kapitalizmom ter organizira čim širše sodelovanje med socialističnimi državami. Hruščov je dodal, da je jugoslovanska vlada izjavila, da je pripravljena sodelovati pri socialistični delitvi dela. Namignil je na možnost, da bi Sovjetska zveza lahko dala več naročil jugoslovanskim ladjedelnicam. Takš- III. EN KILOMETER v 4 SEKUNDAH Z brzino 850 km na uro nas letalo tipa COMET 4 v višini dobrih 10.000 metrov (rekli so nam «34.000 čevljev*) vozi lz Kaira naravnost proti jugu. Noč je in zaman napenjam oči, da bi skoz okno videl kaj več ko čisto zvezdnato nebo. Sicer pa tod niti podnevi nimaš na čem pasti oči. S take višine sploh ničesar ne vidiš, kadar ti vročinska soparica zastira zemljo, kadar pa soparice ni, se pogleda na deloma hriboviti deloma ravninski rjavi puščavski svet in razločni trak Nila pod seboj kmalu naveličaš. Pogled ti takrat rajši uhaja proti vzhodu, kjer se v daljavi svetlika Rdeče morje, onkraj pa vidi gorato primorje dežele Hedž&z v Saudski Arabiji. Predaleč je, da bi razločil kaj več. Skušam zaspati, pa ne morem. Računam in primerjam: 850 km na uro je toliko kakor 240 metrov na sekundo ali kilometer v štirih sekundah, če je od Ljubljane do Trsta v zračni črti 85 km daleč, bo torej naše letalo prevozilo to razdaljo v desetini ure, to je v šestih minutah. Fantastično! In vendar se ti v tej višini, kjer hitrosti premikanja ne S letalom u (11’ilho tero se ti umikajo izpred oči brzojavni drogi in drevesa pri vožnji z avtom ali železnico, kar nič ne zdi, da letiš nagleje kot avto po lepi avtomobilski cesti. Kako je pač relativno marsikaj na svetu! SUDAN — DEŽELA ČRNCEV Pod nami se umika Egipt in prihajamo na južni obljudeni rob velike Saharske puščave, v Sudan. Ime Sudan izhaja iz arabske besede «aswad», ki pomeni črn in ki se v množini glasi «siid». Sudan je torej »dežela črncev« in se zemljepisno razteza vse od Rdečega morja pa do Atlantskega oceana. črnci živijo sicer tudi v osrčju in na jugu Afrike, toda tisto drugo glavno skupino imenujejo etnologi «Ban-tu-črnce». Tu na severu še m dolgo tega, kar je bila večina osrednjega in zahodnega Sudana v francoskih rokah, v vzhodnem delu, tistem namreč, ki obsega dandanes ozemlje republike Sudan, pa so v prejšnjem stoletju gospodarili 60 let Egipčani družno z Angleži in ga tudi imenovali moreš meriti z naglico, s ka-1 Angio-egiptski Sudan. SUDAMCI PROTI ANGLEŽEM IN EGIPČANOM To ozemlje ima svojo posebno zgodovino, ki jo je vredno omeniti. Leta 1881 so se namreč Sudanci uprli in pregnali iz dežele Egipčane in Angleže; angleški guverner Gordon, čigar spomenik so v Hartumu šele nedavno odstranili, je padel v boju na samem pragu svoje palače v Hartumu. Sudanci so se bojevali sicer z muslimanskimi verskimi gesli in njihov voditelj Muha-med Ahmed si je celo vzdel priimek El Mahdi, kar pomeni »dobro usmerjeni«, v prenesenem smislu pa »prerok«; toda priborili so si svobodo in ostali neodvisni vse do leta 1898. E Mahdi ni užival dolgo svoje slave; kmalu po osvoboditvi je še mlad, komaj nekaj čez 40 let star, umrl naravne smrti in muslimanski verniki so začeli romati na njegov grob v Omdurmanu. TUDI W. CHURCHILL V KRVAVI BITKI Leta 1898 so šli Angleži in ' Egipčani z veliko vojsko nad Sudance in njihovega novega voditelja El Halifo, kar pomeni »naslednik«. Vojski je poveljeval britanski general, poznejši maršal Kitchener, prav tisti lord Kitchener, Earl of Khartoum, ki je med prvo svetovno vojno leta 1916 potoval kot britanski vojni minister po morju v Rusijo, pa so Nemci torpedirali njegovo ladjo in je pri tem tudi on izgubil življenje. Prišlo je do hude bitke (— ki se je je udeležil tudi poznejši znani angleški državnik Winston Churchill —) prav ob sotočju Belega in Modrega Nila; izgube so bile velikanske. Sudanci so bitko izgubili in z njo tudi neodvisnost. El Halifa se je sicer še nadalje upiral in naslednje leto sam padel v boju; bilo je zaman. Angleži so baje izkopali truplo El Mahdi-ja in ga sežgali, pepel pa stresli v Nil; razrušen je bil Hartum, razrušen Omdurman. Omdur-man so začeli Sudanci obnavljati po svoje, Hartumu pa so dali nov obraz predvsem Angie ži, ki so znova zavladali ob teoretičnem priznavanju Egipta kot sovladarja in tu vladali vse do leta 1956, ko je ta del Afrike postal s plebiscitom samostojna država z imenom »Republika Sudan*. 22 STOPINJ POD NIČLO IN 37 STOPINJ NAD NIČLO Po dveh urah in pol, kolikor je trajala vožnja z manevriranjem vred, smo pristali na hartumskem letališču, ki je posebno važno kot tranzitna postaja za letalski promet proti Etiopiji, Keniji m šc dalje proti jugu, kakor tudi proti Zahodni Afriki. Pregled prtljage, potnih listin in rumene knjižice, ki dokazuje, da sem bil cepljen proti celi vrsti bolezni, ie kmalu opravljen in čez dobre pol ure sem že v hotelski sobi. Najprej pritisnem seveda na stikalo za ventilator na tri velike lopute, — «fan* mu pravijo po angleško —, ki visi tod skoro z vsakega stropa in ki se z različno hitrostjo, kakršno pač želiš, vrti, da ti ustvarja občutek hladu. V petek, ko sem poletel z doma, je bilo zjutraj v Ljubljani 22 stopinj pod ničlo; ko pa sem v nedeljo že ob visokem soncu stopil na ulice Kartuma, ie toplomer kazal v senci več ko 37 stopinj nad ničlo. Torej skoro 60 stopinj razlike! Dr. D s. (Nadaljevanje sledi) na delitev dela bi bila koristna tudi za Jugoslavijo, kajti množična proizvodnja posameznih izdelkov, recimo enega tipa ladij, je cenejša. Zahodne obveščevalne agencije poročajo iz Beograda, da so v jugoslovanskih pristojnih krogih izjavili — v zvezi z izjavo Hruščova, da je Jugoslavija pripravljena pristati na socialistično delitev dela — da to ne pomeni, da se bo Jugoslavija pridružila Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč. Jugoslavija se ne bo vezala ne na Svet za vzajemno gospodarsko pomoč pa tudi ne na katerokoli drugo gospodarsko skupnost. Socialistična delitev dela se omejuje na dvostransko dogovarjanje s posameznimi državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč glede sodelovanja na industrijskem področju. Jugoslavija bo prevzela graditev določenih strojev in izdelkov ter se bo udeležila izvedbe določenih načrtov. K temu poročilu dostavljajo, da bo Jugoslavija imela pri Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč posebnega opazovalca. Nekateri zahodni listi vidijo v izjavah Hruščova znamenje, da je bilo razpravljanje o načinu graditve socializma postavljeno na širšo in javno osnovo ter da pomenijo izjave Hruščova popuščanje nasproti Jugoslaviji. Jugoslovanske izkušnje lahko postanejo vir novih idej za ves socialistični tabor. Nagla motorizacija tudi na Poljskem V začetku tega leta je bilo na Poljskem 1.482.000 motornih vozil, to je avtomobilov, tovornjakov in motornih koles, število motornih koles se vsako leto dvigne za približno 100.000, zdaj jih je nekaj čez milijon. Lani se je število potniških vo zil (avtomobilov) dvignilo za 25.000 in znaša okoli 162.000 (od tega je 152.000 zasebnih vozil), število zasebnih vozil je lani napredovalo za 23.000. Tovornjakov je 146.000. mm Zakaj je turizem v modi? Biti turist je nekdaj nekaj pomenilo. Kdor si je nekdaj privoščil daljše potovanje in vrh vsega še za razvedrilo, je res moral imeti nekaj pod palcem. Hm, zato so ljudje nekdaj vsakega takšnega tujca res «rešpektirali». A danes? Kdo ne potuje? Bogati in revni, bogat človek se za pot — za turo lahko odloči takoj, samo potipa, ali je listnica dovolj nabrekla, revnejši stiska vse leto za počitnice. Res, novi časi. Vse se bolj giblje in tudi hitreje, motor na vozilu po zemlji in zraku je vse razgibal in spravil v tek. Nikdo se mu ne more ustavljati, pravzaprav se mu ne sme ustavljati, motorizirati se mora tudi sam, sicer ga motorizirani kmalu porinejo med staro šaro. Gotovo m slučajno, da je turizem postal moda, gotovo ni samo kaprica žene ali dekleta: «Veš, dragi, drugi so že odšli, kaj pa mi>» Motor je pognal življenje hiireje, pomaga človeku, prihrani mu noge pa tudi roke, toda hkrati njegova brzina požira človeške živce tako naglo kakor dolgo cesto pred seboj, človeški organizem teče s silami, ki jih je narava ob rojstvu vsadila v njegove celice. Ako ga ženemo prenaglo, se hitreje obrabi... Danes ga je treba mazati bolj pogosto kot nekdaj, a edina maža zanj je počitek, predvsem seveda duševni. Iztrgati se je treba iz klešč vsakdanjega življenja, vsakdanjih skrbi, zato hajdi na turo! Seveda ni najbolj moder tisti, tako pravi zdravnik, ki se samo vrže v vrtinec in drvi tja, kjer je množica največja in trenje najhujše, zato, da lahko poreče, da je tudi on bil tam. To premikanje velikanskih množic — le pomislite, koliko ljudi zapusti v poletnih mesecih svoje stalno bivališče, postavite se na cestno križišče in poskusite prešteti vozila, ustavite se samo za hip na avtobusni ali železniški postaji — to premikanje ljudskih množic ustvarja nove probleme. Po mislimo samo na preskrbo, na prehrano teh množic, ki so sicer pustile svoje skrbi doma v lastnem kraju, a zato imajo v tujini toliko večje zahteve. Koliko drugih sil je treba mobilizirati, da lahko zadovoljimo vse te premikajoče se množice? Kakšna praznota nastane tam, od koder se množice po dopustu zopet valijo domov. Kaj početi s praznimi hoteli in z najetim osebjem? V resnici so te množice, gre za množični turizem, ne več samo za posamezne bogate ljudi, ki jim je nekdaj postregel v nekem kraju en sam hotel. Misel na samopostrežne restavracije, za katere so dali pobudo v nekaterih jugoslovanskih letoviščih, ima torej opravičilo v novih dejanskih potrebah. Tisti hip, ko sta me na tr žaški ulici ustavila dva priletna Avstrijca — očitno mož in žena — in pomolila listič, na katerem je stalo «Mensa comunale», me je spreletela nejevolja, češ, kaj pa prina šajo Trstu takšni turisti, toda moral sem se takoj vprašati: Ali morda samo' ta dva avstrijska turista iščeta men zo v tujem mestu? Ali me ni že pred vojno razhudil na Bledu tisti Blejčan. ki mi je na mojo pritožbo, da so cene visoke, odgovoril: Da, da. kdor ni gospod, naj ostane doma in naj ne hodi na Bled! Če sem si jaz tedaj hotel ogledati Bled, zakaj bi si danes ne smela revnejša Avstruca ogledati Trsta? Ali bi mi danes tisti Blejčan še tako odgovoril? časi se spreminjajo in nujno je, da mi z njimi menjujem o svatje pojme. —Ib— Stran 2 GOSPODARSTVO Petek, 30. avgusta 1963 BRIONI — SREDIŠČE SVETOVNE POZORNOSTI. Na svojem potovanju v spremstvu svoje žene Nine po Jugoslaviji je Nikita Sergejevič Hruščov, predsednik ZSSR, prispel tudi na Brione, kjer je bil več dni gost predsednika Tita. Z njim sta bila tudi na Cetinju, kjer se je Hruščov dobro počutil med Črnogorci ter v domači družbi s predsednikom Titom m njegovo soprogo in drugimi gosti plesal kolo. (Ta prizor je prenašala tudi jugoslovanska televizija). Na Brionih je prišlo tudi do daljših razgovorov med Hruščovom in Titom, o katerih še ni bilo izdano uradno sporočilo; sicer je Hruščov na zasebnem obisku. TUDI PREDSEDNIK ITALIJANSKEGA SENATA NA BRIONIH. S svojo jahto «Luisa H.» je prispel v Pulj predsednik italijanskega senata Cesare Merzagora. Njega, njegovo soprogo in sina je sprejel na Brionih v sredo predsednik re publike Josip Broz-Tito, pozneje pa še predsednik sovjetske vlade Nikita Sergejevič Hruščov, ki se je mudil na Brionih. Sprejemu pri predsedniku Titu je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda. Merzagora je italijanskim novinarjem izjavil, da je nanj napravila veliki vtis prisrčnost, s katero sta ga sprejela predsednik Tito, kakor tudi predsednik Hruščov. Dejal je, da je samo naključje hotelo, da je prispel na Brione v času, ko se je tam mudil Hruščov. Njegov obisk je bil dogovorjen že poprej. Italijanski tisk zelo ugiba o vsebini obeh sestankov predsednika Merza-gore. Hruščov je pozval Mer-zaeorc naj prihodnje leto obišče Krim v spremstvu svoje družine. «Corriere della sera» poroča da se je Merzagora v razgovoru s predsednikom N. Hruščovom dotaknil tudi zunanjepolitične vloge Jugoslavije, ki je nekako v sredi obeh svetov (Vzhoda in Zahoda). Hruščov je mirno poslušal in ni zavzel nikakšnega stališča. S Titom naj bi bil Merzagora govoril najprej o turističnih lepotah, nato sta pa prešla na politična vprašanja. Merzagora je novinarjem dejal, da je Tito optimist glede ohranitve miru. Hruščov je izjavil, da ne pojde v New York na zasedanje OZN, Tito pa namerava obiskati tudi ZDA, ko pojde na obisk Latinske Amerike. FRED USTANOVITVIJO E-NOTNE SOCIALISTIČNE STRANKE? V italijanskih političnih krogih je zbudil veliko pozornost sestanek med vodjem italijanskih socialistov Nenni-jem in dr. Pittarnaannom, avstrijskim socialistom, ki predstavlja Socialistično internacionalo, v Formiji. Na tem sestanku naj bi bili govorili o pristopu italijanske socialistične stranke k Socialistični internacionali, in sicer v obliki opazovalca. Italijanska socialistična stranka naj bi opustila nekatera revolucionarna načela. Tako bi se ustvarili pogoji za združitev s socialno demokratsko stranko, ki jo vodi Saragat; seveda je ta razvoj odvisen od dosežkov kongresa Socialistične stranke Italije. O tem razvoju bo govora tudi na kongresu socialistične internacionale, ki bo v Amsterdamu septembra. Na Nennija naj bi bila napravila ugoden vtis Pitterman-nova pojasnila glede sodelovanja med socialisti in katoliško stranko (Volkspartei), ki traja Ž6 17 let J POHOD ČRNCEV NA WA-SHINGTON. V sredo se je zaključil pohod črncev na Wa-shington, ki je imel namen s hrupnim nastopom prepričati vso ameriško javnost, da je nastopil trenutek, ko je trebv črncem priznati dejansko enakopravnost MEDNARODNA TRGOVINA Pred zagrebškim velesejmom Letošnji jesenski zagrebški velesejem bo od 7. do 22. septembra. Sejma se bodo udeležili razstavljale! iz 43 držav, od teh 21 evropskih, 3 ameriške (ZDA, Brazilija in Mehika); 17 držav, ki se bodo udeležile sejma sodi med države v razvoju. Med temi je tudi zlasti mnogo afriških. Domačih razstavijal-cev bj 1.100. Kakor prejšnja leta, bodo tudi zdaj posebne razstave, kakor «Teden usnja in obutve* ter turistična razstava, novost pa predstavlja priredba posebne razstave pod geslom «Azija - Afrika - Jugoslavija», ki naj naglasi potrebe čimbolj tesnega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in azijskimi in afriškimi državami. že lani so na sejmu nastopila nova skupna podjetja, ki so nastala po združenju z drugimi, letos pa je bilo najavljenih kar okoli 50 takšnih velikanov, ki bodo zastopala okoli 200 neodvisnih tovarn. Iz Skopja se je prijavilo 18 podjetij, samo dve ne bosta utegnili sodelova-zaradi potresne katastrofe. Poseben poudarek bo dan na razstavo Pomorskega in rečnega gospodarstva, za katero so se prijavile ladjedelnice, pomorske in rečne plovne družbe ter industrijska podjetja, ki sodelujejo na tem sektorju. Med ladjedelnicami naj omenimo «Treči maj» (Reka), «Uljanik» (Pula) in «Split». Med industrijskimi podjetji, ki sodeluje-,o na tem sektorju, naj omenimo podjetja Rikard Benčič — Reka, Rade Končar — Zagreb, Valjaonica bakra — Se-vojno, Mariborska livarna, Fa-brika motora — Sarajevo, Torpedo — Reka, Industrija kug-ličnih ležaja — Beograd in razna druga. za izkoriščanje sončne energije, razstava o mehanizaciji je, razstava o mehanizaciji poljedelstva; o sodobni kokošereji; razstava furlanskih vin (na gledu je blizu 150 različnih vrst vina); razstava pohištva in razstava zadnjih dosežkov na turistično - gostinskem področju. Ob priliki velesejma, ki si ga bodo ogledali med drue-im tudi gospodarstveniki Avstrije in Jugoslavije, bodo številna strokovna zasedanja. DODATNI UVOZ KONOPLJE Ministrstvo za trgovino s tujino je dovolilo ocarinjen (do-gana controllata) uvoz iz Madžarske trete konoplje, končnega prediva in konopljastih odpadkov v skupnem znesku 200 milijonov lir. Uvoz se ie začel 28. avgusta. ARGENTINSKO GOVEDO ZA ITALIJO Argentina je dobavila Italiji 620 glav mlade goveje živine. Junci so vsi približno enake starosti, tehtajo pa najmanj po 5 stotov vsak. Pošiljka je preizkusnega značaja. Ako bo italijanske operaterje argentinsko govedo zadovoljilo, bodo v bodoče redno uvažali živino iz te države, in sicer do 50.000 letno. glav «Ja- ITALIJANSKE LIMONE ZA JUGOSLAVIJO Jugoslovanski podjetji dran» iz Sežane in »Slovenija-sadje» iz Ljubljane sta pred kratkim kupili v Italiji 1.500 ton limon. V zadnjem času je Jugoslavija uvozila nadaljnjih 1.000 ton limon italijanskega in grškega izvoza. Letos se je jugoslovanski uvoz italijanskih limon močno povečal, saj je že zdaleč prekosil celoten lanski uvoz, ki je znašal vsega 345,6 tone v skupni vrednosti približno 11,5 milijona dinarjev. NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: «Romanija» 2./3. septembra 1963; Proga Jadransko morje — Daljni Vzhod: «Velebit« 30. septembra 1963; Proga Jadransko morje — Indija in Daljni Vzhod: «Ulja-nik» 2./3. septem. 1963; »Kosovo« 25. septembra 1963; Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Titograd« 2. septembra 1963; Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Rijeka« 9. septembra 1963; Proga Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Labin« 3. septembra 1963. Prihodi v Trst Proga Daljni Vzhod — Trst: »Uljanik« konec avgusta. Pripeljala bo 1000 ton hlodovine in rezanega lesa tropsko ekvatorialnih rastlin ter 150 ton raznega blaga. Trst bo zapustila spet 2. ali 3. septembra; Proga ZDA— Trst: »Slovenija« konec avgusta; pripeljala bo 700 ton raznega blaga; Proga Perzijski zaliv — Trst: »Nikola Tesla« v prvi tretjini septembra; pripeljala bo 1.000 ton kromove rude za Avstrijo in raznega blaga. gora« je 20. avgusta odplula iz St. Vincenta, namenjena v Reg-gio Calabria, kamor dospe 2. septembra. »Kraljeviča« je 29. zapustila Abidjan in odpotovala proti Dakarju in Jadranu. TRŽAŠKI LLOYD. Za 2. september je napovedan odhod motorne ladje «Esquilino» proti Daljnemu Vzhodu, Za 2. september je tudi napovedan odhod ladje »Piave« proti Zahodni A-friki, Kongu in Angoli; v naše pristanišče bo priplula jutri. DRUŽBA ITALIA. Jutri bo zapustila naše mesto ladja »Pacinot-ti» (z velikim tovorom domačega in jugoslovanskega ter avstrijskega blaga), namenjena v Livorno, Genovo, Marseille, Barcelono, Curacao, Cristobal in San Francisco. Na isti progi pluje tudi ladja »Toscanelli«, ki prispe v Trst nekako 10. septembra. Na povratno potovanje bo odšla 20. septembra. Dne 8. septembra bo priplula iz Brazilije v Trst »Stromboli«; iz Trsta od plove 18. septembra. Obmejne plovne zveze LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je odplula iz Conakryja proti Temi, Takoradiju in Abidjanu, kamor dospe 8. septembra. »Bohinj« se je 26. avgusta zasidrala v Genovi, od koder bo odpotovala proti Kopru in Reki; kamor bo priplula 6. septembra. »Bovec« bo 2. septembra zapustila pristan v Buenos Airesu in odplula v Rio de Janeiro, kjer se bo zasidrala 6. septembra. »Zelen- Dober obisk celovškega velesejma /lazijol tuUiznin Letošnji specializirani avstrijski lesni sejem v Celovcu, poleg katerega je še ostal tudi splošni sejem, je obiskalo 300.570 gostov, to je več kot lani (297.870). Razstavljalo ie 1.372 podjetij iz 21 držav, tujih podjetij je bilo 405. Pozornost je zlasti vzbujala razstava pohištva. Prihodnje leto bodo organizirali tudi posebno razstavo vezanih plošč, ki je bila letos v zadnjem trenutku odpovedana. Letos so A-meričani prvič organizirali na sejmu gospodarsko informativno službo. Posebna odposlanstva so prispela iz Italije, Jugoslavije, Zahodne Nemčije, Anglije, Francije, Belgije, Švice, Sovjetske zveze, , Nizozemske, Poljske, Romunije, Združenih držav Amerike in iz Avstrijske. Okoli 30 lesnih strokovnjakov — novinarjev (med temi tudi iz Italije in Jugoslavije) se je zbralo na posebno zasedanje. Tudi evropski trgovci s pohištvom, (tudi iz Italije in Jugoslavije), so imeli poseben sestanek. Italijanski predlogi na turistični konferenci Pozornost je zbudil prihod romunske delegacije, ki jo je vodil pomočnik ministra za lesno industrijo Avrel Anca ter je ostala v Celovcu štiri dni. Pomočnik Anca je pred odhodom izjavil, da se bo prihodnjega lesnega sejma v Celovcu udeležila tudi Romunija. Delegacija bo predložila romunski vladi več predlogov. Romuni se zlasti zanimajo za obdelovalne stroje. Sejem v Pordenonu V Pordenonu so 23. avgusta odprli XVII. vzorčni sejem. Razstavni prostor obsega 25.000 kv. metrov. Sejma se udeležuje približno 1000 razstavljalcev. V okviru sejma je premična razstava držav članic EGS, ki prikazuje razvoj Evropskega skupnega tržišča; razstava naprav Na mednarodni turistični konferenci v Rimu, katere se udeležujejo države Organizacije združenih narodov, je bil na predlog jugoslovanskega odposlanstva izbran za predsednika minister za turizem in predstave A. Folchi. Jugoslovansko delegacijo vodi Milka Kufrin, predsednik zveznega komiteja za turizem, v odposlanstvu je tudi Janko Potočnik, sekretar za turizem SR Slovenije. Na konferenci sta bili ustanovljeni dve komisiji, prva obravnava vsa yprašanja glede pospeševanja turizma (potnih listov, vizumov, carinskih ■ olajšav, itd.), druga vprašanje organizacije gostinskih obratov in podobno. Italija je za to, da se potni listi poenostavijo ter njihova veljavnost podaljša vsaj na pet let; vizum naj se odpravi; potni list se lahko nadomesti z osebno izkaznico ; da bi pospešili carinski pregled naj se uvede skupna kontrola (carinarjev obeh obmejnih držav); glede vnosa oziroma iznosa valut naj bi veljal za vse države enak postopek; za gostinske obrate naj bi veljali enotni predpisi za vse države; v vseh državah naj bi se ustanovili državni ali zasebni organizmi, ki bi skrbeli za uskladi, tev turističnih programov. Na turistični konferenci v Rimu je prišlo v sredo do glasovanja o predlogu afriških držav, naj odposlanstvi Portugalske in Južne Afrike zapustita konferenco ,češ da je njihova prisotnost neumestna zaradi politike nasproti drugim narodnostim (v Angoli in Južni Afriki). Jugoslavija je predlagala popravek k tej resoluciji, ki so ga afriške države tudi sprejele. Za resolucijo je glasovalo 38 držav, proti njej 25, 9 pa se jih je vzdržalo. Glasovanja se je vzdržalo tudi italijansko odposlanstvo. »KOMPASOVA« POSLOVAL. NICA V BEOGRADU. Potovalni urad »Kompas« iz Ljubljane je te dni odprl v Beogradu lastno poslovalnico (v Brankovi ulici št. 9). »Kompaš« organizira izlete in potovanja, hkrati pa tudi rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah in prodaja vozovnice za vsa prometna sredstva. Zaradi - živahnega turističnega prometa so v Beogradu odprli podobne poslovalnice tudi potovalni uradi iz drugih republik. ZADOVOLJNI TRŽAČAN. Precej razvajen Tržačan, ki je s svojo družino napravil krožno potovanje po Sloveniji ter se ustavil v Ljubljani, Kamni- ku, Mariboru in Murski Soboti, pripoveduje, da je bil s postrežbo po hotelih in restavracijah zelo zadovoljen. Hrana je obilna in postrežba točna. Poceni je zlasti hrana v Murski Soboti. V Ljubljani so ga v nekem hotelu imeli za Nemca. NEMŠKI TURISTI SE U-STAVLJAJO V TRBIŽU. Na poti v domovino iz Italije se mnogo nemških in avstrijskih turistov ustavlja v Trbižu, kjer si nabavljajo zlasti sadje — v zadnjem času posebno breskve — in vino. Tako se je trg v Trbižu zelo razvil. Tja prinašajo svoje pridelke zlasti Furlani iz vse dežele ter jih dobro prodajajo. Trbiž je pridobil tudi z obmejnim prometom z Avstrijo. PLOVNA DRUŽBA «JADRO-LINIJA» vzdržuje dve redni progi na italijansko-jugoslo-vanskem področju: Trst - Poreč in Trst - Koper - Umag. Vozni red velja od 2. junija do 22. septembra letos. TRST - POREČ. Samo ob nedeljah. Odhod iz Trsta ob 8. uri, iz Kopra ob 9. uri, prihod v Pororož ob 9.50, v Umag ob 10.40, Novigrad ob 11.30 in v Poreč ob 12.30. Odhod iz Poreča proti Trstu ob 16.30, prihod v Novigrad ob 17.15, Umag ob 18.05, Portorož ob 18.55, odhod iz Kopra ob 20. uri, prihod v Trst ob 20.45. TRST - KOPER - UMAG. Ob nedeljah; odhod iz Trsta ob 21.30, iz Kopra ob 22.30, prihod v Piran ob 23.15, v Umag ob 24. uri. Ob ponedeljkih, sredah in petkih: Odhod iz Trsta ob 13. uri, iz Kopra ob 14.15, prihod v Izolo ob 14.40, v Piran ob 15.10, v Portorož cb 15.30, v Umag ob 16.10. Ob sobotah: Odhod iz Trsta ob 19. uri, Kopra ob 20.15, prihod v Izolo ob 20.40, v Piran ob 21.10, Portorož ob 21.30, v Umag pa ob 22.10. UMAG - KOPER - TRST. Vsak dan razen ob nedeljah: Odhod iz Umaga ob 5. uri, prihod v Portorož ob 5.45, Piran ob 6.05, Izolo ob 6.35, odhod iz Kopra ob 7.30, prihod v Trst ob 8.15. Ob nedeljah: Odhod iz Umaga ob 5. uri, prihod v Piran ob 5.30, odhod iz Kopra ob 6.45, prihod v Trst ob 7.30. Ob torkih, četrtkih in sobotah je še dodatna proga Trst - Koper: Odhod iz Trsta ob 13. uri, nri-hod v Koper ob 13.45, odhod iz Kocra ob 14.30, prihod v Trst ob 15.15............ , Tudi letošnja udeležba Jugoslavije na jesenskem dunajskem mednarodnem sejmu (od 8 do 15. septembra) ima namen pripomoči k nadaljnjemu razvoju obstoječih dobrih gospodarskih stikov med sosednima republikama. Na letošnjem sejmu predstavlja jugoslovansko gospodarstvo okoli 100 proizvodnih in zunanjetrgovinskih podjetij, ki razstavljajo na 400 kv. metrih zaprtega in odprtega prostora. Največji del razstavljenih jugoslovanskih vzorcev v »dvorani narodov« in na odprtem obsega industrijsko blago, namenjeno industrijski opremi in potrošnji; razstavljeno pa je tudi blago za široko potrošnjo. Poleg tega so na sejmu prikazani razvoj jugoslovanskega pomorskega gospodarstva, zmogljivost pristanišč pa tudi vse možnosti za tranzitni premet čez Jugoslavijo. Jugoslovani so poskrbeli tudi za ustrezno turistično propagando na tem sejmu. Pri izbiri blaga, ki naj se razstavi na dunajskem sejmu, so organizatorji jugoslovanske udeležbe dajali prednost tistim vrstam, ki prihajajo zlasti v poštev za izvoz v Avstrijo. Poudarek jugoslovanske razstave je na proizvodih strojne in elektroindustrije in drugih industrijskih izdelkih, za katerih razpečavanje so že dani pogoji na avstrijske1*1 trgu ali pa se obeta zanje večje zanimanje avstrijskih uvoznikov. Jugoslavija je izvozila v Avstrijo za 8,1 milijarde dinarjev blaga, uvozila pa za 9,6 milijarde. Podatki o letošnjem razvoju odkrivajo naraščanje jugoslovanskega izvoza (v prvem polletju 1963 3,7 milijarde, v prvem polletju 1962 3,5), na drugi strani pa se je uvoz nekoliko zmanj šal (letos v omenjenem razdobju 4,7, lani 4,9 milijarde din). Glede na to, da lani Jugoslavija ni imela na razpolago koruze za izvoz v Avstrijo, so na mesto kmetijskih proizvodov pri izvozu stopili industrijski, kakor kmetijski stroji, orodni stroji, motorna kolesa, majhni tovornjaki, konservirane ribe, cevi, električna energija in drugo. Sestava jugoslovanskega izvoza v Avstrijo se torej menjuje; seveda bodo tradicionalni jugoslovanski proizvodi še vedno zavzemali pri izvozu v Avstrijo ustrezno mesto. Med pomembnimi proizvodi, ki si jih lahko obiskovalec o-gleda, naj omenimo razne orodne stroje, kmetijske in gradbene stroje, Dieslove motorje, e-lektromotorje, razno orodje, proizvode bakra in medenine, elektroporcelan, merilne instrumente, avtomobilske dele, telefonske naprave, kakor tudi razne izdelke usnjarske, kemične in papirnate industrije. Jugoslovanska podjetja, ki razstavljajo na Dunaju (»Prvomajska* — Zagreb, »Litostroj* — Ljubljana, »Industrija motora i trak-tora* — Beograd, »Iskra* — Kranj, »Rade Končar* — Zagreb, »Valjaonica bakra* — Se-vojno in druga), so že dobro Jugoslovani pričakujejo, da pride do sprostitve uvoza jugoslovanskega blaga na avstrijski trg. V ta namen bi bilo treba postopek nasproti Jugoslaviji zenačiti s postopkom, ki so ga po večini deležne druge države; tako bi se ustvarili mnogo boljši pogoji za razvoj zunanje trgovine med obema sosedoma. SODELOVANJE TUDI NA DRUGIH PODROČJIH Jugoslovansko sodelovanje z Avstrijo se ne odraža samo na čistem zunanjetrgovinskem področju, pač pa tudi na drugih gospodarskih sektorjih; tako obstaja tehnično in industrijsko sodelovanje med raznimi avstrijskimi in jugoslovanskimi industrijskimi podjetji, ki daje Iz Avstrije prihaja v Jugoslavijo vsako leto več turistov. .GOSPODARSTVO' Izhaja trikrat, mesečno • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. .38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir ■ Pošt. tek. račun »Gospodarstvo« št. ll-939t • Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3/1, tek rač. 600-14-603-86 - Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno • Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce - Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna Založništva trž» škega tisaa (ZTT) • Trst VISTA TRST — Ul. Carducci 15. telefon 29.656 Bogata, izbira naočnikov, dalj nagledov šestil, računal in potrebščin za višje šole. toplomerov in fotografskega materiala. znana na avstrijskem trgu, pa tudi v drugih državah z razvi- to industrijo. Zato že sama njihova imena dajejo jamstvo za kakovost razstavljenih izdel-kov. INDUSTRIALIZACIJA USTVARJA NOVE MOŽNOSTI ZA IZVOZ NAVIGAZIONE ALTO ADRIATICO Vezni red velja od 1. avgusta do 30. septembra TRST-MILJE-KOPER. (Vsak dan) Odhod iz Trsta ob 12.15, prihod v Milje ob 12.35, v Koper ob 13.15; odhod iz Kopra proti Trstu ob 14.45, prihod v Milje ob 15.15, prihod v Trst ob 15.45. TRST - PULJ Ob torkih in petkih: Odhod iz Trsta ob 8. uri, odhod iz Kopra ob 9.05, prihod v Piran ob 9.50, v Umag ob 10.35, prihod v Pulj ob 13.20. Odhod iz Pulja proti Trstu ob 15.30, prihod v Umag ob 18.15. URARUA m URTHRlm MIKOLJ KAREL Obiskovalcem dunajskega sejma je bila tako dana možnost, da se seznanijo z naglim razvojem jugoslovanskega gospodarstva, zlasti industrializacije. Naj samo ortfehirho',' da je bila industrijska proizvodnja leta 1962 petkrat večja kakor pred drugo svetovno vojno (posamezne panoge so še bolj povečale svojo proizvodnjo, tako npr. proizvodnja strojev in prevoznih sredstev 18-krat). Naraščajoča proizvodnja ustvarja boljše pogoje za izvoz. V zadnjih petih letih se je delež industrijskih proizvodov na jugoslovanskem izvozu večal za povprečno 19 odstotkov, medtem ko je celotni izvoz naraščal za 14,55 odstotka. JUGOSLOVANSKI PRIMANJKLJAJ V TRGOVINI Z AVSTRIJO t it s r Čampo S. Giacomo 3, tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike V Washington je prispelo okoli 200.000 črncev, imenu rimske vlade italijanski Vse je poteklo v lepem redu. poslanik v Bernu. Listi so kriti-Med prvimi zagovorniki popol- zirali švicarsko televizijo, da je ne enakopravnosti vseh plemen Stockerju dovolila, da je po te-je sam predsednik republike leviziji utemeljil svoj sklep in Kennedy, ki je sprejel posebno napadel italijanske delavce, odnoslanstvo črncev. STIKI MED RIMSKO IN AV- TUDI AMERIŠKE PROTE- STRIJSKO VLADO. Italijanski STANTSKE CERKVE ZA ČRN- minister za finance Martinelli CE. »Observer* poroča iz Wa- se je ob jezeru Braies pri Boc-shingtona, da s.) se tudi prote- nu sestal z avstrijskim podkanc-stantske cerkve pridružile ak- lerjem Pittermannom. Oba sta ciji katoliških škofov, ki teži bila na letovišču na Južnem Ti-za tem, da bi črncem priznali rolskem. Bila sta skupaj tudi popolno in dejansko enako- na kosilu. Razgovor je nanesel pravnost. Tudi protestantske na položaj na Južnem Tirol-cerkve bodo podprle pohod na skem. Dejavnost atentatorjev je VVashington, ki je bil določen nekoliko popustila. Prejšnji teza sredo. Neki predstavnik prote- den so neznanci streljali na ne-stantske cerkve je dopisniku ko karabinjersko postajo, izjavil, da so protestanti pre- JUZNOTIROLSKI ODMEVI, dolgo stali ob strani nasproti Pred sodiščem v Tridentu se je temu vprašanju; zdramil jih je zaključila obravnava proti ka-pravzaprav nastop katoliškega rabinjerjem (častnikom, podpredsednika Kennedyja. Prote- častnikom in drugim), ki so bi-stanti bele polti se morajo za- li obtoženi, da so zlostavljali vedati, da so sedanji odnosi nekatere južne Tirolce, obdolže-med pripadniki posameznih ne sodelovanja pri atentatih. Ka-plemen pravzaprav nemoralni, rabinjerji so zavrnili obtožbe, Vsedržavni svet Cerkva, (v ka- češ da so se aretiranci verjetno terem ni katoliške cerkve), je poškodovali, ko so pomagali pri pozval 40 razni,. večjih prote- zbiranju razstreliva. Predsednik stantskih organizacij, naj prič- sodišča je prejel grozilno pismo no delovati v tem smislu. od južnotirolske organizacije USTANOVITEV PROTI ITA- Sued-Tiroler Freiheitskaempfer. LIJANSKE STRANKE V ŠVI- Procesu je z veliko pozornostjo CI. V Zuerichu je Albert Sto- sledil zlasti avstrijski tisk. Raz-cker dal pobudo za ustanovitev sodba je bila napovedana za če-protiitalijanske stranke. Švicar- trtek. ski list »Gazzette de Lausanne« ZA ZBLIŽEVANJE KRŠČAN-Je k temu pripomnil, da je si- SKIH CERKVA. Iz Aten poro-cer ustavljanje strank v švi- čajo, da bodo po vsej verjetno-ci svobodno, zdi se pa. da je sti na zboru pravoslavnih cer-Stocker norec. Stranka ima na- kva, ki bo v začetku septembra men, boriti se proti potujčeva- na otoku Rodu, proučili tudi nju Svile, ki ga novzroča do- poziv papeža Pavla VI na zdru-seijevanje italijanskega življa iz žitev krščanskih cerkva. Pa-Italije. Stocker poskuša opra- triarh Athenarios je pozval ško. vičiti svoie delo tudi z obtože- fa na otoku Rodu Spiridiona, Vanjem italijanskih delavcev, naj bi skupno proučila poziv da prinašalo v Švico revolucio- papeža Pavla VI za primer, da narne ideje. Proti ustanovitvi bi to vprašanja prišlo na dnev-takšne stranke je protestiral v ni red zborovanja na Rodu, Razen Slovenskega Primorja in Gorenjske je v poletnih mesecih Pohorje na Slovenskem tretji najmikavnejši cilj turi- Na Pohorju med smreko vimi gozdo vi razen Tega^udf vedno fifpS Pohorie Je za vsak žeP " Obiskovalci iz Italije na drugem mestu dobiva na veljavi; urejajo se novi objekti, smučišča z vlečnicami, javna razsvetljava, a-sfaltirati nameravajo cesto iz Hoč do osrednjih domov na Pohorju itd. Je lahko in hitro dostopno, saj vas vzpenjača za 200 din v 15 minutah popelje nad 900 metrov visoko do vrhnje postaje, ob kateri stoji novi hotel «Bellevue» s 24 posteljami, moderno restavracijo, kavarno in podobnim za zatio voljevanje gostov. No, če smo že začeli pri omenjenem hotelu, ki je, mimogrede povedano, v teh dnevih in vse do konca avgusta popolnoma zaseden, naj povemo, da je to tudi edini najdražji hotel na Pohorju. Enodnevni penzion stane 1800 do 2000 dinarjev. Ob sobotah prirejajo tu za goste posebne večere, kot na primer »Prleški večer« in podobno. Jedi, pijače in sploh celotno razpoloženje je navadno v stilu večera. Obiskovalci so vselej zelo za dovolj ni, in kar je važno za ti ste, ki ne pridejo z lastnimi vozili, da se ob vsaki nočni uri lahko z žičnico odpeljejo nazaj v Maribor. V takih primerih je treba plačati določen prispevek za stroške zagona. Svojstven naravni ambient med smrekovimi gozdovi, čudovit zrak, mir in lep razgled na Maribor, Dravsko dolino, Slovenske gorice in še daieč je Pohorje takorekoč za vsak žep. Pretežno znašajo namreč penzionske cene od 1000 do 1500 dinarjev dnevno. V primerjavi z drugimi turističnimi središči Slovenije so te cene še kar dostopne. Gostom na Ponorju nikoli ni dolgčas. Hoteli in domovi so različno oddaljeni drug od drugega, tako da delajo gostje krajše izlete po pol ure, uro in včasih dlje ter tako za čas bivanja obiščejo po 5 ali celo več planinskih postojank. Bellevue, železničarski dom, Poštarski dom, Jelka in Zidanškov dom so tako rekoč na kupu. Od vzpenjače so možni lepi in zanimivi izleti: do Mariborske koče 1 uro, od tod naprej do Areha (1249 m) spet uro in naprej na Veliki vrh (1347 m) s črnim jezerom 3 ure itd. Možnosti za čas zapravljati je na pretek. Tu na Pohorju pa ni lepo samo poleti. Svojstven mik ima planina tudi v septembru, ko se odene v čudovit plašč tisočerih barv, ko na sprehodu po gozdovih zašelesti pod nogami prvo odpadlo listje. In sonce, kako blagodejno greje, dokler ne zatone za vrhovi. Kajpak so v jesenski dobi tudi cene nekoliko nižje. Pozimi, od srede decembra pa tja do konca februarja, postane Pohorje spet Meka za številne smučarje. Sicer pa, sedaj smo sredi poletja, naokoli nudi obiskovalcu Po-1 in se raje ozrimo naokrog po horja svojstven užitek. Pred dnevi, ko smo obiskali Pohorje, smo tu srečevali na gozdnih stezah številne skupine turistov, ki prebivajo v 10 večjih hotelih in planinskih domovih. Z gotovostjo smemo trditi, da Pohorju. Julija so že bili vsi hoteli in domovi zasedeni, tako da je število nočitev spet naraslo. Razveseljivo za pohorski turizem pa je nedvomno dejstvo, da naglo narašča obisk tujih gostov. V sezoni 1961 je bilo od skupnega števila gostov na Pohorju le 5 odst. tujcev, lani so zabeležili že 12 odstotkov nočitev tujih gostov, letos do maja pa že 28 odstotkov. Med tujimi obiskovalci so v večini turisti iz Avstrije, na drugem mestu pa so Italijani. Največ jih prihaja iz Trsta in okoliških mest. Vse bolj torej postaja tudi Pohorje privlačno za obiskovalce iz drugih dežel. Glede prenočitvenih zmogljivosti velja omeniti, da je na Pohorju na razpolago blizu 700 postelj v večjih objektih. Seveda so razen teh še manjši, ki pa služijo več ali manj le za potrebe posameznih podjetij o-ziroma za njihove zaposlene. Med večje planinske domove odprtega, tipa sodijo: »železničarski dom* — 83 postelj, »Poštarski dom» — 68, »Ribniška koča* — 58, Dom »Milana Zidanška* — 50, »Mariborska koča* — 40, »Kagarjev dom* — 40, »Planinka* — 30 postelj itd. Danes se že da prav do slehernega doma priti z avtomobilom. Pri domovih so tudi urejeni parkirni prostori. Marsikateri motorizirani turist bi na poti proti Mariboru zavil poprej za nekaj ur na Pohorje, če bi ga v Hočah, kjer se cesta odcepi proti Pohorju, na to opozorila kaka večja reklamna tabla. Ena sicer stoji, a Je nevid-ljiva, tako za avtomobilista, ki pripelje iz celjske smeri, kot za onega, ki se vrača iz mariborske smeri. Med skrbmi za razvoj pohorskega turizma bi v bodoče morali posvečati do- volj pozornosti tudi čem. takim re- F. K. Čeprav ustvarja nagli razvoj jugoslovanskega gospodarstva u-godne pogoje za izvoz — saj ima Jugoslavija čedalje več blaga na razpolago za izvoz — je trgovinska izmenjava med sosednima državama v povojnem času stalno pasivna za Jugoslavijo. Lani se je jugoslovanski primanjkljaj občutno zmanjšal; OBIŠČITE 9. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme od 31. avg. do 8. sept. 1963 na GOSPODARSKEM v LJUBLJANI RAZSTAVIŠČU Sejem bo odprt vsak dan od 10. do 19. ure, veselični prostor pa do 23.30. Na vinski pokušnji bodo vzorci iz 21 držav. Vsak večer folklorni nastopi. — Vstopnina 100 din. Obiskovalci imajo od 1. septembra z obrazcem K-13 30% popust na železnici mm BANDA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH UR 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslov* BANKREO ¥ JESENSKI MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM OD 7. DO 22. SEPTEMBRA 1963 NA LETOŠNJEM VELESEJMU SODELUJE 6.126 RAZSTAVLJALCEV IZ 43 DRŽAV EVROPE, AMERIKE, AZIJE IN AFRIKE OBIŠČITE TO ZNANO SVETOVNO TRŽIŠČE, KI VAM BO OMOGOČILO RAZŠIRITI KROG POSLOVNIH ZVEZ IN SPOZNATI GOSPODARSKO ZMOGLJIVOST JUGOSLOVANSKIH PODJETIJ. Jugoslavija na dunajskem velesejma čedalje boljše rezultate. Vidni so uspehi tudi pri skupnem nastopanju avstrijskih in jugoslovanskih podjetij pri izgradnji objektov in izvedbi drugih skupnih poslov v drugih državah. Lepi so tudi uspehi sodelovanja podjetij na sejemskih prireditvah (v Ljubljani, Gradcu, Celovcu in Innsbrucku), za katere so bili zaključeni posebni sejemski dogovori; pa tudi blagovni obmejni promet kaže lepe uspehe. Avstrija veča svoj tranzitni promet čez Jugoslavijo ter jugoslovanske pomorske in rečne luke. Petek, 30. avgusta 1963' GOSPODARSTVO Stran 3 Goriški avtobusni promet v občinskih rokah Kako je prišlo do tega - Za Ribijem ATA GORICA, avgusta. Mestni avtobusni promet v Gorici bo prišel v občinske roke. Tako je z veliko večino glasov sklenil občinski svet v Gorici na svoji zadnji seji. Zakaj je prišlo do take odločitve v primem te tako važne javne službe, potem ko je najmočnejša stranka, to je Krščanska demokracija, bila vsa ta leta proti poobčinjenju vsakokrat, ko so predstavniki levičarskih strank to zahtevali? že celih devet let upravlja to javno službo družba ATA, ki je pravzaprav privesek tržaške družbe ASTAR. Pred devetimi leti je bil mestni avtobusni promet v rokah goriške-ga podjetja Ribi, ki še danes s svojimi 60 avtobusi upravlja skoro ves avtobusni promet v goriški pokrajini in ki vzdržuje številne meddeželne in mednarodne avtobusne proge. Takrat je med podjetjem Ribi in med goriško občinsko upravo prišlo do nesporazuma. Podjetje Ribi je vzdrževalo z zelo zastarelimi avtobusi osem prog, med katerimi sta za slovenske ljudi bili zelo važni progi Travnik — postaja — Štandrež — Sovodnjo in postaja — Pev-ma — Oslavje. Podjetje Ribi je trdilo, da so nekatere proge nedonosne, in je zahtevalo Na političnem obzorju KONČNO NA ISTI POTI. Prijatelj Drago Godina je v svojem «Preporodu» zapisal, da je natančno 45 let čakal na resno, čeprav uničujočo kritiko svoje gospodarsko socialne teorije, ki jo je postavil v svoji knjigi »Idealizem« (Denar naj bi nadomestili z boni na blago in „ _ ______ . ___ tako preprečili kapitalistično ge jim pridruži peti avtobus. izkoriščanje). Kritiko sta mu ---- obljubila A. Bogdanov, profesor ekonomije na univerzi v Moskvi, pa tudi neki ljubljanski i. ix 4-rvrl a c ti m n od občine določeno finančno pomoč. Občinska uprava pa je podjetju Ribi odpovedala pogodbo in se zmenila z novo družbo ATA za mestni avtobusni promet. V prvem času so bili vsi zadovoljni s službo novega podjetja. Avtobhsi na goriških progah so bili vsi novi, osebje je ostalo vse v službi, promet se je vršil brezhibno. Ta idilični položaj pa je trajal le malo časa. Kmalu so nastali med osebjem in med ravnateljstvom podjetja nesporazumi sindikalnega značaja, ki so privedli do stavk in do razprav v občinskem svetu. Na drugi strani pa je podjetje pričelo dvigati cene voznim listkom, čeprav je prejemalo in še vedno prejema velike količine goriva po zelo znižanih cenah goriške proste cone. Poleg tega pa, ko so sicer izboljšali nekatere proge, so hkrati druge odpravili ali pa jih prikrojili tako, da so ustvarili negodovanje pri občinstvu. Poglejmo tak primer! Na progi štev. 1, ki je najvažnejša, ker veže glavno postajo s trgom pred Severno postajo, ki je sedaj v Jugoslaviji, je za časa Ribijevega poslovanja vozilo pet avtobusov s presledki .osem—devet minut. Letos so to progo podaljšali do Štan-dreža (to je za več kot kilometer in pol), štandrežci in prebivalci dveh novih naselij, ki so jih zgradili v zadnjih letin med mestom in to slovensko vasjo, so zelo zadovoljni, ker jih je ta proga približala mestu. Na tej progi pa so v zadnjem času postavili dva semaforja in to vožnjo samo podaljšali. No, ko je bila proga krajša, je na njej vozilo pet avtobusov, ob posebnih prilikah tudi šest, sedaj pa vozijo na njej le štirje in le dvakrat dnevno vseučiliščni profesor, toda samo obljubila. Kritika v »Gospodarstvu« ga ni zadovoljila, ker ni bila resna in — uničujoča. Takšna, uničujoča namreč, bi ttiu bila še najbolj ugajala, «ker bi ga bila razrešila moralne dolžnosti, da nadaljuje propagando za svojo novo teorijo...«. Drago Godina vztraja pri svoji teoriji — da bi emisijska Ban-ca dTtalia morala izdati brezplačno za zboljšanje plač in pokojnin, recimo, nekakih 20 milijard lir. Ker bi bil denar izdan brezplačno, bi ne prišlo do povišanja cen in inflacije; saj bi za takšno povišanje ne imeli ne razloga ne pretveze, ne država ne podjetniki. Nam je prav žal, da nismo mogli ustreči prijatelju Godini. Poskusa nočemo ponavljati, ker postane dolgočasno ponavljajoče se trobentanje v isti rog, pa naj ta še tako milo poje. Lahko bi »Preporod« vprašali, kje naj Banca dTtalia vzame tistih dvajset milijard, če jih ne sme natisniti, da ne bi povzročila inflacije (zvišanja cen). Lahko bi tudi trdili, da Pomeni izdanje 20 milijard v vsakem primeru povečanje denarnega obtoka in s tem nov Prispevek k inflaciji oziroma k Povišanju plač. (Cim več denarja je v obtoku, tem manj je Vreden, če povečanju obtoka ne Ustreza povečana proizvodnja). Toda Drago Godina zahteva Preveč od nas. Ne zahteva nič manj, kakor, da bi ga umorili! Umor je gotovo greh, umor idealista v naših bednih časih še večji. Morda se sam niti ne *aveda, da bi ga uničujoča kritika res rešila pokore (da mora še nadaljevati propagando za Širjenje svoje gospodarsko-so-cialne teorije), toda hkrati bi Um iztrgala iz roke pero in mu tako vzela življenjsko poslanstvo. Samo to mu daje nove energije v vsej visoki starosti in ga drži pokonci, njega, in na srečo še marsikoga drugega, ki ne dela zgolj za denar. Tako smo se Vsaj v tem pogledu našli s prijateljem Godino na isti poti. OBISK KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM. Kar toliški glas poroča, da priredijo slovenske katoliške organizacije na Tržaškem in Goriškem dvodnevni izlet na Koroško (od Sl. avgusta do 1. septembra). Izlet je namenjen mladini. Obiskali bodo Gosposveto, Celovec, Nož in Podjuno, kjer bo sreča-Uje s koroško mladino. TRŽAŠKI ŽUPAN NA POČITNICAH. župan dr. Franzil, pristaš krščanske demokracije, se je na ladji Tržaškega Lloyda "Europa«, odpeljal na krajše bočitmee. V Benetkah in Brin-diši ju se sestane s predstavniki teh občin, da bi se pogovori o jadranskih vprašanjih. REPENTABORSKI ŽUPAN Odstopil, župan repentabor-ske občine Josip Bizjak je odstopil. Svoj korak je utemeljil 8 trditvijo, da spričo pravega Pbstrukcionizma dveh na večinski listi izvoljenih svetovalcev ne more redno opravljati svojega posla. V soboto, 24. avgusta je bila seja občinskega sveta, na kateri je bilo tajno glasovanje za izvolitev novega rpana. Glasovanje je bilo trikrat, toda nobeden od kandidatov ni prejel 8 glasov, t0 je ubsolutne večine, ki je potrebna za izglasovanje župana. Na ^adnjem glasovanju je bilo oddanih 8 belih glasovnic, svetovalec Alfonz Guštin je prejel 1 glasove, Velimir Guštin pa 3 Slasove. Sejo so prekinili, nadaljevala pa se je včeraj pozno Evečer. Po urniku bi si morale vožnje slediti vsakih devet minut, v resnici pa je razlika med enim in drugim avtobusom tudi trinajst—petnajst minut. Posebni protesti prihajajo s strani tistih potnikov, ki prispejo v Gorico z vlakom in ki jim avtobus zbeži pred nosom. Prav tako so odpravili šte- zahvala za solidarnost S SKOPJANCI. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Rudi Janhuba je obiskal tržaškega župana dr. Franzila in predsednika pokrajine prof. Deliseja, da bi jima izrekel toplo zahvalo v imenu jugoslovanske vlade za izredno solidarnost tržaškega prebivalstva nasproti makedonskemu ljudstvu. Pokrajinska uprava je tudi pripravljena sprejeti v svojem zavodu 10 makedonskih otrok. Jugoslovanski rdeči križ za sedaj ne more sprejeti te ponudbe, ker so bili že vsi otroci vilne prejšnje vožnje s Sovod-njami, kamor gre avtobus le štirikrat dnevno, in še to le v jutranjih urah, in pa progo ki je vezala mesto s Pevmo in Oslavjem, tako da sta ti dve slovenski vasi ostali brez avtobusne zveze z mestom. Nič niso v preteklih letih pomagali protesti slovenskega predmestnega prebivalstva in njegovih izvoljenih svetovalcev. Nič niso pomagali nrotesti ti-sočev potnikov proti nespoštovanju razobešenih urnikov. Večina v občinskem svetu je vedno, tako na področju vzdrževanja prometa kot na sindikalnem področju, zagovarjala gledišče podjetja. To zimo so imenovali posebno komisijo, ki naj prouči to vprašanje. Komisija je nabrala na stotine in stotine protestov, ugotovila nespoštovanje konvencije med družbo in občino, ter nespoštovanie urnikov. Tako so tudi krščanski demokrati prišli do zaključka, da je bolje, da se tudi oni postavijo na stran tistih, ki zahtevajo poobčinjenje avtobusnega prometa. Tako so na zadnii občinski seji sklenili, da dajo nalog strokovnjaku, da v roku šestih mesecev prouči, kakšni bi bili stroški poobčinjenja; po izteku tega roka pa se da podjetju ATA odpoved. Tako bo po o-semnajstih mesecih prišla ta služba v občinske roke in tipati je, da bo po tem, čeprav mogoče s pomočjo občine, avtobusna služba v Gorici in v predmestjih dosti boljša, kot je sedaj. m. w. nameščeni po raznih jugoslovanskih zavodih. Prof. Delise je pripomnil, da je pokrajinski zavod pripravljen sprejeti otroke tudi kdaj kasneje. Nabiralna akcija v prid ponesrečencem se nadaljuje. VPISOVANJE V SLOVENSKO UČITELJIŠČE v Trstu se je začelo in bo trajalo do 25. septembra. Pojasnila daje tajništvo zavoda. GLASBENA MATICA V TRSTU. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 2. do 7. septembra t. 1. vsak dan od 9. do 12. ure v šolski pisarni v Ulici R. Manna 29-L, tel. 29-779. Reden pouk se bo začel v ponedeljek, 9. septembra 1963. V TRSTU KONGRES LIVARJEV. Vsedržavno združenje italijanskih livarn «Assofond» (Associazione nazionale delle fonderie) bo 6. oktobra sklicalo kongres, na katerem bodo predstavniki italijanske železarske industrije razpravljali o najbolj perečih vprašanjih italijanskih livarn. NASE SOŽALJE V Trstu so umrli: 51-letni Marcel Ušaj zaradi prometne nesreče pri Fernetičah; 23-letni Gian Marco Coronica, ki je na lastnem domu silovito udaril z glavo ob trden predmet in je zaradi poškodbe na sencih izkrvavel; 70-letna Ida Benedetti, ki je napravila samomor (obesila se ,ie na svojem domu); 7 mesecev stari Pierpaolo Car-boni, ki je bolehal na ustni žlezi, zaradi česar mu ^e zdravnik predpisal injekcijo zdravila Lisozim, otrok pa je bil alergičen proti temu zdravilu in je podlegel: 30-letni delavec iz No-vare Renato Civitico zaradi prometne nesreče na Obalni cesti pri Sv. Križu. Na Opčinah-so umrli: Zaradi srčne kapi 50-letni zidar Angel Hrovatin, takoj za njim pa iz globoke žalosti tudi 42-letna njegova žena Marija roj. žagar; Rihard Bauer. V Ricmanjih 49-letna Vijola žuljan roj. Lorenzi, v Sovodnjah 88-letna Judita Pelicon roj. Gorkič in V Ron-kah 66-letna Antonija Gergolet I roj. Gorjup. kuRura tri živtenje Lep uspeh celjskega pevskega zbora Priložnost, da potuje čez Trst moški Komorni zbor iz Celja na tekmovanje v Arezzo, je izkoristila Prosvetna zveza in povabila Celjane, da spotoma pri-rede koncert za tržaške Slovence. Koncert je bil 20. t. m. v Avditoriju in je bil — kljub neprimernemu počitniškemu času — prav zadovoljivo obiskan. Posebno razveseljiva je bila prisotnost številnih pevcev domačih pevskih zborov in krepko predstavništvo pevcev iz Gorice. Celjski zbor ima za seboj že skoro petnajst let intenzivnega delovanja ter lepo vrsto u-spešnih nastopov doma in v inozemstvu. Letos mu je bila poverjena naloga, da zastopa jugoslovansko pevsko kulturo na mednarodnem tekmovanju v Arezzu. Pesmi, ki jih bo tam izvajal, nam je predstavil v prvem delu svojega programa. To so izključno polifonske skladbe iz predklasične dobe. Takoj pri prvi (Josquin des Preš: El grillo) nas je zbor presenetil z veliko ritmično preciznostjo in lahkotnostjo. Te odlike smo tekom koncerta še večkrat občudovali. Sledili sta dve Gallusovi: Vae nobis, pri kateri je prišla do izraza popolna intonacija ter Laus et perennis gloria za dva zbora. Z razdelitvijo pevcev na dva neenaka zbora ter skrbno doziranimi dinamičnimi niansira-nji je dirigent ustvaril vprav simfonične efekte, če že kdaj, potem je Gallus to pot našel v Egonu Kuneju sebi vrednega interpreta! Izvedba je bila stilno tako popolna in obenem briljantna, da si je osvojila celo publiko, ki se običajno ne ogreva preveč za predklasično glasbo. Samo za to pesem zaslužita zbor in dirigent posebno pohvalo. Sledila je skladba neznanega avtorja: Donne venite al ballo. Izvedba, da bi boljša ne mogla biti! Tudi pri tej se je zbor odlikoval z veliko lahkotnostjo in preciznostjo. Kaže, da zboru zelo ležijo pesmi, ki zahtevajo veliko gibčnost glasov ter ritmično preciznost. To je posredno po- Slegri šahisti naj nam bodo vior Vtisi s V. republiškega šahovskega turnirja slepih V obmorsko-turističnem središču Piranu-Portorožu si sledijo letos prireditve draga dru gi tako naglo, da si vseh še zdaleč ne utegneš ogledati. Čeprav zelo raznovrstne, nekaj stičnih točk imajo le vse, med drugimi naj bi bile privlačne za turista. Edina bela vrana, ki se je niti zavedali nismo, je bila izredno zanimiva ' prireditev v Piranu, katera je potekala tam na kraju Verdijive ulice, kjer visi na pročelju dvonadstropne hiše napis: ZVEZA SLEPIH SLOVENIJE DOM ODDIHA — PIRAN Za širokim oknom v pritličnem prostora rešuje že nekaj dni skupina ljudi šahovske probleme. Upravnik doma Bar Vinko nam rad pojasni, da se slepi šahisti bijejo za svoje republiško prvenstvo. Oho, to bo pa kaj! No, že se rokujemo s sodnikom in vodjem turnirja Mirkom Ramšarjem (mimogrede: ta ni slep), ki nas prijazno povabi v tekmovalni prostor, a se takoj oprosti, ker se bo turnir vsak hip začel; vrnil se bo pa, in poklepetali bomo tudi še lahko! Preprosta, snažna soba. Od devetih miz je sedem zasedenih: na njih so šahovske deske s čakajočimi figurami, na nekaterih mizah tudi še ura. Šahisti se že zbirajo: nekatere vodijo, dragi prihajajo sami, vsi so pa slepi, le dva še komaj zaznavata gibajoče se predmete, a le v obrisih. Dva spremljata dve mladi ženi — njuni soprogi, ki pa dobro vidita. Starost? od mladinca pa do zrelega moža; oni tam je pa že nekam siv. Po poklicu je največ telefonistov razen ing. Dvoraka, učitelja angleškega jezika na neki gimnaziji v Ljubljani prof. Pavleta Janežiča in trboveljskega trafikanta Jožeta Pintariča, najstarejšega med šahisti. Mir, nič ropotanja, pogovor polglasen! Udeleženci turnirja so zasedli svoja mesta. Vodja turnirja da znak in že steče 9. kolo V. republiškega šahovskega turnirja slepih Slovenije. Prvim "živahnim potezam kmalu sledijo počasnejše, bolj premišljene. Vsak igralec pove svojemu partnerju napravljeno potezo. Sicer imajo izvežbanej-ši šahisti svojo »desko« vedno in popolnoma v spominu. No, se pa včasih le ne zanesejo na svojega nasprotnika, kajti zgodilo se je, da je tekmovalec namenoma povedal drugo, nepravo potezo, da bi zmedel nasprotnika. Zato zaplešejo tupa-tam prsti po figurah; da, prsti obeh rok, razen pri prof. Janežiču in telefonistu Ulagi, katerima je granata, ostanek iz vojnih ‘časov, odtrgala desni roki nad zapestjem... Šahovska deska se le nebistveno loči od navadne: bela polja so malo poglobljena, črne figure loči mala kroglica na vrhu od belih, sicer pa ima vsaka figura pod nogo kratek, ‘klinček, ki se prilega v luknji-1 skupini slepih letovalcev in se co na deski kakor pri potoval- vrniti v svoje domove porjave- nih deskah. Borba je trda in boljšim u-deležencem turnirja odmerja čas za razmišljanje ura. Tekmo so začeli 30. julija zadnje, 14. kolo pa so odigrali 6. avgusta predpoldne. Po kosilu je vodja turnirja razglasil izid tekmovanja in srečni zmagovalci so prejeli zaslužena priznanja. Prvak na letošnjem V. šahovskem tekmovanju slepih je Karel Ulaga, ki si je z 11 točkami zaslužil poleg najvišjega oriznanja — pokala republiškega odbora Zveze slepih Slovenije tudi diplomo in 5 tisočakov. Za 2. in 3. mesto pripada poleg diplom še 4000, oziroma 3000 din; sta si pa ti dve mesti delila Damjan Kavtičnik in Jože Pintarič s po 10 točkami. Zato sta si znesek 7000 din razdelila in prejela vsak po 3500 din. 4. mesto je zasedel Ivan Komovec z 91/2 točkami in prejel zato poleg diplome še dva tisočaka. 5., 6. in 7. mesto so si morali deliti Matevž Kebe, Mirko Komer in Nace Kanc vsak s po 9 točk: kot nagrado so prejeli po 500 din. Ostalih sedem tekmovalcev je prejelo 51/2 do 1/2 točke. ZDRAVNIK NOVOZELANDEC SE JE ČUDIL Zanimivi dogodek je opazoval tudi turist, zdravnik in Nove Zelandije, ki je v spomin napravil nekaj posnetkov. Mož se ni mogel prenačuditi »mirne razgibanosti« (tako se je izrazil!) naših slepih. Enako prisrčen je bil tudi »veseli del« turnirja, ko so se pri kozarčku istrske črnine o-glasile naše narodne pesmi, deloma v proslavo tekem, deloma v slovo, kajti še ta dan so se morali šahisti umakniti novi li od piranskega sonca, okrepljeni od morskih kopeli in razigrani od 14-dnevnega prijetnega življenja ob obali. ZAČELI SO L. 1948 Zvedavi, da čujemo še kaj več o naših slepih šahistih smo posedli pod senčnim platnom »Delfina« z današnjim in letošnjim prvakom Ulagom in njegovim najtršim tekmecem Kavtičnikom. In izvedeli smo: prvi početki šahovstva pri slepih so bili leta 1948 v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani, ko se je nekaj mladincev krepkeje oprijelo tega konjička. Zadeva je zorela tako, da so mogli že leta 1953 prirediti I.'tekmovanj e za republiško prvenstvo slepih šahistov Slovenije, ki je bilo na Okroglem pri Kranju; tedanji prvak je bil še vedno močno aktivni Jože Pintarič. Leta 1955 je bilo II. tekmovanje v Ljubljani kjer sta prvo mesto delila profesor Pavle Janežič in Karel Ulaga. Poslej so bila tekmovanja vsako leto, in sicer: III. tekmovanje leta 1956 zopet na Okroglem, prvak je bil Ivan Komovec; pri IV. tekmovanju v Ljubljani je zasedel prvo mesto zopet Pintarič, a o letošnjem V. tekmovanju v Piranu, smo že poročali. ŠAHOVSKE KNJIGE ZA SLEPCE Kako resno jemljejo naši slepi šah nam naj lepše izpričuje dejstvo, da so si omislili šahovske učne knjige. Pisane so seveda v Baillejevi pisavi in rabiš zato za eno knjigo skoro cel kovček. Slepi šahisti imajo danes svoj šahovski krožek v sklopu Kulturno-prosvetnega društva I po dve celi"uri! slepih «KAREL JERAJ» v Ljub- ljani (Groharjeva 2), ki šteje nekako 150 članov. Poleg ša hovskega krožka ima društ ,-o še druge odseke: mešani zbor, godalni sekstet, namenjen predvsem narodni glasbi, zabavni trio s kitaro, harmoniko in basom, nekak «veseli trio s fru-lo, orglicami in kitaro; dalje skrbi literarni odsek za recitacije, medtem ko omogoča splošno izobraževalni odsek svojim članom posebno učenje tujih jezikov: športna sekcija goji plavanje, smučanje, plani-narstvo, lahko atletiko, seveda pa tudi keglanje, sploh vse panoge športa, ki so dostopne slepim. TUDI NA TRIGLAVU SO BILI Se čudite, da goje slepi tudi planinarstvo! Saj je bilo že o-koli 80 slepih planinarjev na »strehi Jugoslavije« pri Aljaževem stolpu, med njimi tudi naš sogovornik Ulaga. No, če pomislimo, da je več slepih, ki se pridno pripravljajo na zrelostni izpit srednje šole, seveda poleg svoje službe; če vemo, da študirata Avgust Skrabec (celo brez obeh rok!) in Franc Kovačič že četrto leto pravo na ljubljanski univerzi, se boste prav tako kakor mi čudili močnemu notranjemu življenju slepih; velja pa tudi vam pripomba prijatelja Ulage, češ: »Kaj hočete, človek mora nekaj migati, pa svojega Konjička za kratek čas mora tudi imeti. Sicer pa — en izgubljeni čut, vid, moramo pač nadomestiti z drugim...« Ne bilo bi prav, če ne bi povedali še kaj o njihovem odno su do zunanjega sveta. Zato povejmo, da nastopajo razni odseki prosvetnega društva na lastnih proslavah: 29. novembra, 1. maja, ob dnevu žena itd. Radi se odzovejo tudi sodelovanju z drugimi društvi in v podjetjih. Samostojnih nastopov so pa letos spomladi i-meli kar dva: v Bohinjski Bistrici in v Češnjevci v Bohinju, kjer so se obiskovalci mogli čuditi njihovi pridnosti kar Miko trdila naslednja Palestrinova Chiare, fresche acque, ki je — v primeri s popolnostjo prejšnjih — napravila nekoliko medlejši vtis. Pri naslednji P. Aretina Caligaverunt oculi mei je zbor odlično premostil precej drzne in problematične modulacije, le v dinamičnem niansira-nju ga je temperament zavedel v nekoliko romantične postopke. Prvi del je zbor zaključil z Ga-gliardo B. Donatija z njemu lastno gibčnostjo. Dragi del programa je obsegal slovenske narodne pesmi v priredbah vidnejših skladateljev. Posebej omenim Maroltov Sovdaški boben, Simonitijeve Ljubavne pesmi iz Rezije s prijetnim solistom, Mirkovo Go-stuvanje ter Kern jakovo koroško Mojce j, le vzemi mene, katero je solist podal tako prisrčno, da so jo morali ponoviti. Zadnji del je obsegal ljudske pesmi raznih narodov. Uvodoma smo še slišali Mozartov Trinkkanon, kjer zbor ni razdeljen med tenorje in base, temveč na štiri, po glasovnem obsegu in melodični liniji popolnoma enakopravne glasove. Seveda je naslednja črnska duhovna pesem (te so danes v modi!) izvala viharje odobravanja. Prav tako Berdovičeva Lindžo ter Simonitijeva A ča. Občinstvo v dvorani je bilo tako navdušeno in ploskalo ta ko vztrajno, da je moral zbor nekaj pesmi še dodati. _ Zbor res v polni meri zasluži označbo komorni, štiriindvajset discipliniranih pevcev je pokazalo mnogo smisla za delikatno niansiranje, ritmično preciznost ter — nujni prvi pogoj — lepo dihalno tehniko in jasno izgovarjavo. Vse te odlike so seveda plod marljive prizadevnosti in močne umetniške osebnosti njegovega di rigenta prof. Egona Kuneja. Kako se bo zbor uveljavil pred žirijo v Arezzu, seveda ni mogoče predvidevati, a gotovo je, da bo zbor delal čast slovenski zborovski glasbeni umetnosti. PRVA NAGRADA ZA CELJSKI ZBOR Naš glasbeni kritik, ki je sam dirigent ter na sporede kon-certov svojega zbora pogosto postavlja tudi Gallusa, se ni zmotil, ko je na podlagi nastopa v Trstu napovedal, «da bo celjski zbor v Arezzu delal čast slovenski zborovski glasbeni umetnosti)). V resnici je bil komorni zbor iz Celja na XI. mednarodnem tekmovanju druge kategorije v Arezzu podeljena prva nagrada (od 150 je bilo zborom priznanih 140 točk in nagrada 200 tisoč lir); drugo nagrado je prejel zbor Giuseppe Verdi 'iz Ronk (135 točk in 150.000 lir); tretjo zbor iz Eupena v Belgiji (120 točk, 100.000 lir). ŠTIRI KATEGORIJE PEVSKIH ZBOROV Vsakoletna mednarodna tekmovanja v Arezzu so razdeljena na štiri kategorije. V prvi kategoriji tekmujejo z izvajanjem polifonskih skladb mešani zbori; v drugi kategoriji tekmujejo moški zbori, v tretji pa zenski zbori, vedno s polifonski-mi pesmimi, četrta kategorija pa je rezervirana za priredbe narodnih pesmi; v njej tekmuje vsak zbor, ne glede na svojo sestavo. Numeracija različnih kategorij tedaj ne pomeni večje ali manjše važnosti temveč izključno le sestavo zborov oziroma vrsto skladb s katerimi tekmujejo. Nastop zborov v Arezzu je i-talijanska televizija oddajala v izvlečku v ponedeljek zvečer; tako so gledalci lahko sledili tudi izvajanju celjskega zbora, ki je zapel dve italijanski pesmi. Nastopu v gledališču je iz lože prisostvoval tudi bivši predsednik vlade Fanfani. Hotel POSTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) • Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje. Slepi šahisti-tekmovalci. V ozadju stoji v sredi prvak Karel Ulaga, spredaj desno v karirasti srajci Pintarič, za njim sedi vodja in sodnik tekmovanja Mirko Ramšar. AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — čene ugodne. Transadria S. P. A. IMPORT-EXPORT TRST - Ul. Cicerone 8-II - Tel. 30-214 Skladišče: Scalo Legnami Vse vrste lesa . eksote . furnirje poliestere-dekorativne plastične profile . laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo J&, aUCOLINIJA. Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee: ADRIATICO — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni ADRIATICO — NORD AMERICA (Norih of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICO — SUD AMERICA (La Plata) partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICO — IRAN — IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIA LIGO — INDIA — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — ESTREMO ORIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICO — GOLFO MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide navi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. m La »JUGOLINIJA« accetta il trasporto di merci anche in porti fuori delle linee regolari TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA ---- JUGOLINIJA» . RIJEKA — RIJEKA . Jugoslavija Za časa bivanja na Jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izvenredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristaniščih- ali pa na potovalne agencije. c:;:::;::::::::::::: lin nic^iig in i> planine ! HOTEL «ADRIA> ANKARAN vam nudi sonce in morje, udobno bivanje v weekend hišicah, okusne jedi, priznana vina in mnogo zabave! -Ilm Čiriča Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Prijeten vrt z glasbo in plesom vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina Na svidenje v BOHINJU! Kopanje, veslanje, ribolov v jezeru in reki, lov na gamse, bivanje v mirnih hotelih, folklorne prireditve, izleti k slapu Savice, na Komno, Pokljuko, Bled in na Triglav - vse to vam nudi Bohinj. INFORMACIJE: Turistično društvo v Bohinju Hotel «ZLAT0R0G» BOHINJ 180 postelj — Hladna in topla tekoča voda v vseh sobah — Jezersko kopališče, čolnarna in garaže — železniška postaja Bohinjska Bistrica. — Hotel «BELLEVUE» Oba hotela se nahajata ob jezeru z razgledom na Julijske Alpe. 100 postelj - mrzla in vroča tekoča voda - kopalnice -terase • izleti v okolico - ribolov v reki in jezeru, železniška postaja Bohinjska Bistrica. BOHINJ Hotel tržni pregled Italijanski trg Kupčije na italijanskih trgih niso šs zavzele svojega polnega teka, kajti večje število potrošnikov in prekupčevalcev je še odsotnih. Tako vlada na trgu z zelenjavo in sadjem pretežno ponudba in cene so precej nizke. V primerjavi s prejšnjim tednom so cene mehki pšenici napredovale, medtem ko trda pšenica ne gre od rok. Poraba mesa se je nekoliko dvignila, kar je vplivalo na večje vovvra-ševanje goveje klavne živine in telet, katerih cene so čvrste. __iw> Pri prašičih se najbolj prodaja- ioo"kol" jo mladi prašiči za rejo, manj prašičje meso. Trg z maslom se je okrepil, cene so se dvignile za 10 lir pri kg; ugodne so tudi kupčije s sirom. Cene oljč- 40 kg 140-155, goveji hrbti do 40 , skanski Chianti 12-13 stop. 410 kg 360-390, čez 40 kg 350-370, goveja ramena do 40 kg 190-210, čez 40 kg 110-120, goveji boki do 40 kg 125-135, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 48CH530, od 4 do 6 kg 570-620, 6-8 kg 500 do 540, 8-12 kg 460-490, junci brez glave in parkljev od 2 do 20 kg 360-400, od -20 do 26 kg 280-310, žrebreta 6 do 12 kg 240-260, konji 170-190, mule 70-80, osli 50-60, jagnjeta «berger» 1300-1400, jagnjeta z belo volno 50 do 60 kg za 100 kož 1000-1150, kozice od 26 do 31 kg za 100 kož 2600 do 2700, čez 31 kg za 100 kož ' žITARTfF 2550-2750, koze 120-140 lir za do 450 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 10,5 do 11,5 stop. 570-700 lir stop/stot, Aretino belo 10,5-11,5 stop. 550 do 670, belo vino iz Mark 10,5 do 11,5 stop. 540-560, rdeče 10,5 do 11,5 stop. 540-560, Barlettano extra 14-15 Stop. 540-5-0, navadno 12-13 stop. 510-520, ansevero belo 11,5-12,5 stop. 3„J 570, Mi-lazzo Barcellona 13-14 stop. 550-570, Vittoria 13-14 stop. 600-620, belo vino iz Sardinije 12,5-13,5 stop. 540-550, rdeče 13,5-14,5 stop. 540-560 lir za stop/stot. KAVA MILAN. Cene veljajo za kg u-vožene ocarinjene kave, f.co prodajalec na debelo. IBC 1060 do nemu olju so padle zaradi 1090> Santos superior 1260-1290, zmanjšanega povpraševanja. Trg Santos extra 1280-1300, Santos z vinom je slab, sami prekupčevalci so previdni pri ponujanju vina, kajti izvedenci napovedujejo slabšo vinsko letino od lanske. Kupčije s tiskarskim papirjem in papirjem za zavijanje so vedno dobre, slabše pa so kupčije z drugimi vrstami papirja in lepenko. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Navajamo cene za kg, vštevši embalažo. Lubenice 10 do 40, fige 20-90, hruške 30-50, bele breskve extra 90-120 I. 50-80, rumene breskve extra 100-160, I. 60-90, češplje 60-120, grozdje 40 do 60, moškat 70-120, limone 200 do 240; suh česen 250-300, pesa 30-50, rdeča pesa 30-60, zelje 30 do 50, korenje krajevnega pridelka 30-60, čebula 30-60, dišeča zelišča (netto) 300-400, sveže gobe 300-2500, svež fižol 100-250, fižol boby 130-200, cikorija 40 do 120, solata 70-120, melanzane 30 do 70, paradižniki 30-80, peteršilj 50-120, zelena 30-60, paprika (zelena) 40-70, rumena paprika 80-140, bučice 150-180 lir za kg. Krompir v Bocnu 28-35 lir kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja klavna živina: voli I. 300-320 lir za kg žive teže, II. 240-260, krave I. 260 do 230, II. 180-220, junci I. 310 do 330, II. 290-310, biki I. 340 do 370, II. 310-340, junci in junice 300-320, teleta 50-70 kg težka 450 do 500, teleta 70-90 kg težka 500 do 530, čez 90 kg težka 560-610; goveja živina za rejo: neodstav-Ijena teleta 50-70 kg težka 550 do 650, teleta 70-100 kg težka 530 do 630, junice 85-90.000 lir za glavo, krava mlekarice 170 do 210.000 lir glava, navadne krave 130-160 000 lir glava, voli za vprego 300-320 lir za kg; neodstav-ljeni prašiči 670 lir za kg, suhi prašiči 25-40 kg težki 590, 40-60 kg težki 520, 60-80 kg 450, debeli prašiči 125-145 kg težki 380, 145 do 160 kg 338, 160-180 kg 388, čez 180 kg težki 386 lir za kg. PERUTNINA IN JAJCA MILAN, živi domači piščanci 800-1009 lir za kg, zaklani domači piščanci I. 1000-1150, II. £00-900, navadni zaklani piščanci 430-470, zaklani uvoženi piščanci 400-500, žive kokoši I. 320-400, zaklane kokoši 550-600, žive do- Fancy 1290-1310, Kolumbija 1310 do 1330, Ekvador extra superior 1210-1230, Peru naravna 1200 do 1220, Salvador 1330-1370, Gvatemala oprana 1330-1350, Kostarika 1370-1390, Nikaragva oprana 1310-1330, Honduras naravna 1220-1240, Haiti 1230-1250, Portoriko 1390-1400, Kamerun 1140 do 1150, Kongo naravna 3 B 1090-1110, Slonokoščena obala 1130-1150, Gimma 1220-1240, Harrar 1260-1260, Kenija 1390-1420, Java 1180-1220, Malezija AP 1120-1140, Hodeidah 1310-1330, Sanani 1330-1350 lir za kg. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 585-625, Barbera superior 13-14 stop. 725-775, Ol-trepb pavese 10-11 stop. 580 do 620, mantovansko rdeče 10-11 stop. 510-540, Valpolicella Bar-dolino 10,5-11,5 stop. 610-680, Soave belo 11 stop. 570-590, Ra-boso 10-11 stop. 520-570, Merlot 11-12 stop. 630-660, Reggiano 10-11 stop. 530-560, modensko vino 10-11 stop. 530-600, belo vino iz Romagne 10-11 stop, 535-545, rdeče 10-11 stop. 535-555, bel mošt 10-11 stop. 470-490, klasični to- LODI. Pina domača mehka pšenica 7100-7450 lir za stot, dobra merkantile 6600-6800, mer-kantile 6450-6550, fina trda domača pšenica 9000-9200, merkantile 8700-8900, Manitoba 9500 do 9600, uvožona koruza. 4450-4600, Plata 4700-4750; neo.ušden riž Arborio 8700-9700, Vialone 8900-9500, Carriaroli 9000-9500, Ver-celli 7550-8400, R. B. 7500-7600, Rizzotto 7150-7500, Maratelli 7400 do 7700, Ardizzone 6800-7200; o-luščen riž Arborio 15.800-17.000, Vialone 18.500-19.200, Carnaroli 17.100-18.500, Vercelli 15.900 do 16.300, R. B. 11.800-12.400, Rizzot-to 11.500-11.800, Maratelli 12- 12.300, Ardizzone 11.400-11.700; uvožen ječmen 4400-4800, domač oves 4600-4800, uvožen 4700 do 4600; pšenična moka tipa «00» 9800-11.400, tipa «0» 9200-9400, tipa «1» 8800-9000, moka za testenine tipa «0»'9350-9450, otrobi tipa «0» 11.600-11.800, tipa «1» 11.200-11.400, koruzna presejana moka 5900-6200 lir za stot. MLEČNI IZDELKI LODI. Cene veljajo za kg, prodaje na debelo, brez embalaže, trošarina in prometni davek ne-vračunana. Maslo iz centrifuge 890-900, uvoženo maslo 840-860, domače maslo 860-870, emilijsko maslo 840-850, maslo iz sladke smetane 820-830; sir grana pro-izv. 1960 930-970, proizv. 1961 870 do 920, proizv. 1962 770-830, sir grana iz Padske nižine proizv. mače kokoši 700-750, zaklane domače kokoši 1000-1150, žive uvo- žene kokoši 500-550, zaklane pegatke 950-1150, zaklane uvožene pegatke 750-760, zaklani golobi 1000-1200, uvožene zmrznjene pure 500-550, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, žive domače gosi 550 560, zaklane domače gosi 650 do 750, uvožene zmrznjene gosi 330-400, zaklane uvožene race 550 do 600, živi domači zajci 700 do 760, zaklani domači zajci brez kože 680-750, s kožo 750-870 lir za kg. Perutnina za rejo: piščančki 150-160 lir glava, male gosi 250-400, račice 1200-1800 lir glava. Sveža domača jajca I. 28-28,50, II, 26,50-28; uvožena ožigosana jajca iz Poljske I. 21 do 22, II. 22-23 lir za jajce. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2600-2700 lir za stot, pšenična slama 950-1000 lir za stot, sestavljena krma za krave mlekarice 5600-5800, krma za suhe prašiče in svinje 5900-6100, koruzne krmne pogače 4800-5000, pbgače iz pese 5400-5600, koncentrirana krma za govejo živino 6200 do 6400, za prašiče 8900-9100 lir za stot. MEDNARODNA CHICAGO TRZISCA 7.8.63 19 S 63 28.8.63 Pšenica (stot. dol. za 60 funtov) 180 V« 180 V» 177 Vi Koruza (stot, dol. za 56 funtov) 121 Vi 121 Vi 125 Vs NEW YORK Baker (stot. dol za funt) . . > * ;• 31,— 31,— 28,87 Cin (stot. dol. za funt) . . . 115.37 115,25 115,37 Svinec (stot. dol. za funt) . . . 11.25 11,50 11,50 Cink (stot. dol. za funt) . . . 13,50 13,50 13,50 Aluminij (stot. dol. za funt) . . , . 22,50 22,50 22,50 Nikelj (stot. dol za funt) . . . 79,- 79,- 79,— živo srebro (dol. za steklenico) 185,- 185,- 185,— Bombaž (stot. dol. za funt) . 35,15 35,05 35,— Kava «Santos 4» (stot. dol. za funt) . 33,- 33,— 33,— LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . R 'f 234 ‘A 234 Vi 234 Vi Cin (funt šter. za d. tono) . . e • 906 Vi 905,- 906,— Cink (funt šter. za d. tono) . . i» • 75 V» 76 Vi 77 % Svinec (funt šter. za d. tono) . • .• 65 Vi 67 Vs 67 Vi SANTOS Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg) 1338,- 1350,— 1386,- 1960 870-890, proizv. 1960-61 840 do 860, proizv. 1961 830-890, proizv. 1961-62 810-830, proizv. 1962-63 690-730, sir grana svež 500 do 520, uležan 535-555, sbrinz svež 530-560, uležan 610-660, Emmen-thal svež 600-610, uležan 690-720, originalen švicarski Emmenthal 870-890, nemški 680-700, provolo-ne svež 610 620, uležan 660-680, italico svež 440-460, uležan 520-do 540; crescenza svež 380-390, uležan 460-480, gorgonzola svež 385-410, uležan 600-620, taleggio svež 460-480, uležan 560-580 lir za kg. PAPIR IN LEPENKA MILAN. Gladek tiskarski papir v valjih 11.350 lir za stot, v polah 14.750-15.500, navaden sa-tiniran tiskarski papir 15.500 do 16.750, srednje vrste 18.500 do 19.750, navaden pisarniški papir 16.509-17.500, srednje vrste 19.500 do 21.000, finejši 23-24250, trikrat klejen papir za tiskovine 23.000-25.500, «uso mano« za tiskovine 23.250-26.000, navaden registrski papir 19-20.250, srednje vrste 23-24.500, finejši 26.500 do 28.500, pisemski paoir srednie vrste 21.250-22.750, finejši 24 do 26.250, veljna za kopije 41.000 do 45.000, risarski papir 35-37.250, epelure« bel ali barvan 25.500- 30.250, bel papir za zavijanje 7200-7700, navaden perramin 19.750-21.000, extra 27-28.000, srebrn papir 29.250 30.500, papir za embalažo slabše vrste 8500 do 10.000, srednje vrste 13.250 do 16.500, finejši 16.750-20.500, ve-lina za embalažo 18-20.000; bel ali barvan kartončin 23-25.000, tipa Bristol 29-31.000 lir za stot. OLJE FLORENCA. Oljčno olje estra 830-840 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odst. oljčne kisline 780-790, oljčno olje s 3 odst. kisline 710-740, olje s 4 odst. kisline 650-670, ratificirano oljčno olje 590-600, semensko jedilno olje I. 348-350, olje iz zemeljskih lešnikov 370-375 lir za kg. tStm KMEČKE ZVEŽE Pravilno ocenjevanje vina Pri nas so že v navadi vinske razstave, ki seznanjajo potrošnike z vinom določenega področja. Razstavljene vzorce vin preskuša ocenjevalna komisija. Preskušnja ni tako priprosta zadeva in ni podobna poskušnji vina v kleti pri sosedu, sai je ta način še daleč od pravilne pieskušnje, ki naj ugotovi oblike in pomanjkljivosti vina. Namen preskušnje vina je u-gotoviti njegovo kakovost ali tudi potvorbo. Vino lahko preizkusimo na tri načine: z vinsko poskuanjo s kemično pre-skušnjo ali analizo in z mikroskopskim pregledom vina. Nas zanima prvi način, ker tega u-pcrabl.amo na naših vinskih razstavah, z nj:m najb lje ugotovi, o kas.. lueioši, zdrav- stveno stanje in potrošno vrednost vina. Samo z vinsko pokušnjo lahko določimo vonj in okus vina ter ubranost (harmonijo) posameznih njegovih sestavin, ker se ostala načina s tem ne ukvarjata. Kemična a-naliza namreč le določi razmerje posameznic sestavnih delov (alkohola,- kislin, ekstrakta itd.), v čemer pa niso zajete bu-ketne in aromatične snovi. Z mikroskopskim pregledom pa se samo ugotovi navzočnost koristnih ali škodljivih drobno-živk v vinu. Z vinsko pokušnjo vprežemo torej v službo svoja čutila: oko, nos in jezik. Oko presodi zunanjo podobo vina, barvo in čistočo, nos določi vonj in cvetico, jezik z ustnim nntirm na okus in ubranost vina. Ta naloga pri tiče ocenjevalni komis.-)’, sestavljeni iz članov, ki se kakor koli ukvarjajo z vinarsko stroko (vinogradniki, vinarski strokovnjaki itd.). Najvažnejši član take komisije pa je vinski ocenjevalec — degustator. Nekate- Ugodnejša konjunktura za konopljo Na mednarodnih trgih so v i volni je na newyorškem trgu KOSE MILAN. Cene veljajo od zbi ralca do stroj arne, prometni davek vštet. Krave z glavo in parklji do 30 kg 175-190, čez 30 kg 170-185, voli z glavo in parklji od 40 do 50 kg 170-185, biki čez VALUTE V MILANU 19 8.63 28863 4me: dolar 620 25 620 95 Kanad dolar 539 75 573,25 Nem maika 155.77 155,96 Francoski Ir 128 55 126,72 Švicarski fr. 143 73 143.86 Avstrijski šil. 24,03 24 08 Funt št pap 1736,— 1737.75 Funt št. zlat 6250,— 6250,— Napoleon 5700,— 5700,— Zlato (gram) 715,— 715,— Dinar (100) — Trst drobni 73 debeli 68 BANKOVCI V CURIHU 28. avgusta 1933 ZDA '■ 1 dolar) Anglija (1 funt št.) Francija <100 n fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) č&SR (100 kr ) Nemčija (100 DM) Belgija (100 b fr.) švedska (100 kr) Nizozemska < 100 goid.) Španija (100 pezet) Argentina (100 pezo v) Egipt (1 eg. funt) Jugoslavija (100 din) Avstralija (1 av. funt) 4,30 12,00 87,- 0,685 16.55 13,- 107.50 8.47 82,- 118.50 7.10 2,60 6,40 0,50 9.55 preteklem tednu zabeležili precejšen dvig cene svincu, ki ga niso prodajali po tako visoki ceni že od novembra leta 1960. čvrsto se držijo baker, cink, bombaž, padla pa je cena činu, kavčuku, volni, kakavu, kavi in sladkorju. KOVINE Cena bakru je ostala na londonskem trgu nespremenjena. Proizvodnja rdeče kovine je v Čilu znašala v juliju oa.863 ton, medtem ko je v istem času lani znašala 40.568 ton. Cin je v Londonu nazadoval. Splošno stavko v bolivijskih rudnikih so prekinili, ker je prišlo med rudarji in vodstvom do uspešnih pogajanj. Cena svincu se je v Londonu znatno dvignila in dosegla višek po letu 1930. Čvrsto se drži na londonskem trgu tudi cink. Zaloge cinka so se v zahodnem svetu skrčile; po prvih šestih mesecih letos so znašale komaj 233.000 ton, kar pomeni, da so se zmanjšale za 45.000 ton. Japonska bo menda kupila 10.000 ton cinka. TEČAJI (23. avgusta; v oklepaju tečaji prejšnjega tedna). LONDON (funt šterling za tono 1.016 kg): baker proti ta- kojšnji izročitvi je ohranil tečaj 234Vi; cin proti takojšnji izročitvi 901 Vi (908); svinec 68Vt (67 Vi); cink 77Vi (76%). NEW YORK (stotinka dolarja za funt), baker v I. terminu 29.63 (31,00); svinec New York ostal pri 11,25: cink Saint Louis ohranil 12,905; aluminij v ingotih neizpremenjen pri 22,50; antimon Laredo (dolar za tono) pri 32,50; lito železo pri 63,33; Buffalo 63,50; živo srebro (v steklenkah po 76 funtov) pri 182-185 dolarjev. KAVČUK Cena kavčuka gre na vseh trgih še vedno - navzdol. Malajski izvoz naravnega gumija je dosegel v juliju 98.515 ton proti 97.356 tonam v juniju. Zaostrila se je konkurenca sintetičnega gumija, tako zdaj Združene države Amerike kupujejo 75 odsto sintetičnega in samo 25 odsto naravnega gumija. TEČAJI. LONDON (penij za funt): vrsta R.S.S. proti takojšnji izročitvi 19 15/16 - 20 (20V, - 20Vs). SINGAPUR (peni) za funt): 66’A - 66 3A (69 -69%). NEW YORK (stotinka dolarja za funt): 23,75 (25,20). VLAKNA Bombaž se v New Yorku drži čvrsto. Strokovnjaki predvidevajo, da bo letos ameriški izvoz kc.včuka le 3,5 milijona bal, medtem ko je v prejšnji sezoni dosegel 4,9 milijona bal. Cena padla. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): bombaž proti takojšnji izročitvi 35,05 (35,15); volna suint proti takojšnji izročitvi 131,6 (131,8), tops proti takojšnji izročitvi 169,5 (170). LONDON: kodelja-sta volna vrste 64’sB. (penij za funt) 1177 (118,2); juta (funt šterling za tono) First marks neizpremenjeno pri 106. SAG PAUL b (državna pogodba št. 5, v kruzejrih za kg) bombaž proti takojšnji izročitvi 44,00 (42.50) . ANTWERPEN: (v belgijskih frankih za kg) volna avstralskega tipa 159,25 (141.50) . ROUBAIX: volna proti takojšnji izročitvi 15,05 (15,55). KALKUTA (v rupijah za maund — 82 funtov); juta ohranila 230. ŽIVILA Cena sladkorja še vedno pači , tako na londonskem kot na newyorškem trgu. Nekateri vzhodnoevropski proizvajalci so sklenili prodati Are-; oklevanja ves novi pridelek, dokler je cena sladkorja še razmeroma u-godna; prepričani so, da bodo lahko s sedanjo proizvodnjo nadoknadili izgubo, ki so jo zaradi popolnega razpečanja zadnjega pridelka utrpele rezervne zaloge. Družba Litch računa, da bodo v sezoni 1963-1964 nasadi sladkorne pese znašali v vzhodnoevropskih deželah — vštevši Sovjetsko zvezo — 4.533.500 hektarov proti 4.584.002 hektara v prejšnji sezoni. TEČAJI. NEW YORK (stotinka dolarja za funt): kakao proti izročitvi v septembru 22,06 (22.15), proti izročitvi v decembru 22,95 (23,05); kava v pogodbi «B» proti izročitvi v septembru 33,25 (33,84); sladkor proti takojšnji izročitvi 5,80 (6,65), proti izročitvi v oktobru 5,40 (6,75). ŽITARICE Na trgu za terminsko prodajo v Chicagu se žito in koruza držita kar čvrsto. Po nekaj za-pletljajih se je cena žitu ustalila tudi zato, ker so v zadnjih dneh prodali precej moke; Združena arabska republika je na primer kupila 85.000 ton moke. Glede koruze se operaterji v veliki meri usmerjajo na septembrsko prodajo. Znatne količine koruze so si nabavile Velika Britanija in nekatere evropske države. TEČAJI. CHICAGO (stotinka dolarja za bušel): žito proti izročitvi v septembru 178Va (179Va); koruza proti izročitvi v septembru 1245/a (123‘A), proti izročitvi v decembru 113 (112ye). Med evropskimi državami, ki priueiujejo Konopljo pripada Italiji važno mesto. Proizvodnja konoplje v Italiji je tik pred drugo svetovno vojno dosegla zavidljive uspehe, po drugi vojni pa so tudi zanjo nastale težave. V razdobju 1936-1939 je dosegla 1,097.000 stotov letno na 85.224 hektarjih površine; v letih 1948-1951 je znašala 717.000 stotov povprečno na leto na 58.846 hektarjih, leta 1954 420.000 Stotov na 33.909 hektarjih, leta 1958 148.000 stotov na 16.096 hektarjih, leta 1961 122.000 stotov na 12.601 hektarjih. Pridelovalne površine so se torej po vojni silno skrčile. Krčenje obdelane površine se je ustavilo šele v preteklem letu, ko je proizvodnja dosegla 141.000 stotov na 14.605 hektarjih. Vsedržavni konzorcij je imel konec maja v svojih zalogah nekako 47.000 stotov nerazpeča-ne konoplje. Ako prištejemo še 10.000 do 15.000 stotov, ki so vskladiščeni v Kampaniji, lahko zaključimo, da je bilo v osmih mesecih (v razdobju oktober 1962 - maj 1963) razpeča-nih blizu 50.000 stotov konoplje, v zalogah pa jih ostane še nekako 60.000 stotov. Proizvajalci konoplje težijo zdaj za tem, da bi proizvodnjo čimbolj vskladili z dejanskimi potrebami trga; predelovalna industrija skuša z reorganizacijo primerno zmanjšati proizvodne stroške. Iz proizvodnega procesa izloča nepotrebne stroje. Predilnih strojev je čedalje manj v obratu: leta 1962 je bilo 62.060 predilnih strojev, leta 1961 65.239 in leta 1957 105.595; lani je industrija izkoriščala 82,6 odsto njihove zmogljivosti, predlanskim 78,8 in leta 1957 71,5 odsto. Nazadovalo je tudi število tkalnih strojev: leta 1957 7.505, leta 1961 5.775 in leta 1962 5 068. Z izločanjem strojev so dosegli višje odstotno izkoriščanje njihove zmogljivosti; to je znašalo leta 1957 66,3, leta 1961 78,8 in leta 1962 85,9 odsto. V zadnjem se konjunktura polagoma boljša. Kljub temu so industrije! zelo previdni zlasti glede novih investicij. Letos so se te celo skrčile kar za 30 odsto. Poleg tega se potegujejo za ohranitev primerne cene konoplji, ki bi dopuščala zadovoljive dohodke proizvajalcu, pa tudi zboljšanje na agronomskem področju; pridelovanje naj se čimbolj mehanizira. Vse. državni konzorcij odkupuje konopljo od pridelovalcev po višjih cenah. Tako je v sezoni 1961-62 proizvajalec prejel za stot konoplje v Južni Italiji 40.471 lir (30.295 v sezoni 1960-1961, 25.898 v sezoni 1959-60 in 27.556 lir v sezoni 1958-59), v Severni Italiji pa 36.082 lir (sezona 1960-61 28 392 lir, sezona 1959-60 23.842 in sezona 1958-59 25.201 lira). K temu zboljšanju cene je pripomogla državna podpora za delno povračilo stroškov pri upravljanju odkupa in stroškov za financiranje. Državna podpora je bila po mnenju strokovnjakov nujna spričo čedalje ostrejše konkurence nekaterih drugih vrst vlaken, kot umetnih vlaken in «sizala», za katere je vedno večje zanimanje tako na domačem kot na tujih trgih. Hudo konkurenco predstavlja tudi lan, konoplja je danes dražja od lana. Konzorcij je pred dvema letoma pričel s pridelovanjem posebne, ga vlakna, ki mu pravijo «fibra-nuova» (novovlakno) in drugih vrst, ki so se izkazale kot najprimernejše razmeram v Južni Italiji; v zadnjem času pa pospe- šujejo gojenje konoplje na jugu. Po zadnjih vesteh namarava vlada (nekateri pravijo, da je to že storila) sprostiti uvoz in izvoz surove in polpredelane konoplje. Za zaključek smemo reči, da gre gojenje konoplje trdno po poti navzgor. Nihče si ne nadeja, da bo proizvodnja še kdaj tako visoka, kot je bila v predvojnih letih, vendar ge bo dobro razvila in to zlasti v tistih (južnih) predelih, kjer predstavlja že skoraj tradicijo. Izvoz konoplje iz Jugoslavije Lani je izvoz konoplje iz Jugoslavije nazadoval po količini in vrednosti. Pridelek je bil lansko leto obilnejši, vendar so se potrebe domače industrije povečale. Nazadoval je izvoz v Italijo (za 1735 ton), ki je bila največji kupec jugoslovanske konoplje. Do tega je prišlo tudi zato, ker je Italija odpravila carino na uzov lanu iz držav Evropske gospodarske skupnosti. Tako se je v drugem polletju 1962 povečal uvoz lanu iz teh držav in zmanjšal izvoz konoplje iz drugih. Jugoslavija je lani izvozila 10.246 ton surove konoplje v vrednosti 1.303 milijonov dinarjev (leto poprej 13.307 ton 1.565 mil. din); predelane konoplje 237 ton za 34 mil. din. (90 ton 13 mil. din.) Zmanjšal se je izvoz konoplje tudi v Zahodno Nemčijo, pa tudi v druge države, ki so manjši kupci, kakor v CSSR, Avstrijo, Poljsko itd. ri degustatorji morejo s svojimi čutili takorekoč do podrobnosti analizirati vsako vino. Za to sta potrebna naravni čut in nadarjenost ter dolgoletna praksa. Natančnost presoje vina z vinsko pokušnjo je odvisna od več činiteljev, predvsem od zdravih oči in tenko razvitih čutil za vonj in okus. Degustator mora biti poučen o različnih lastnostih in kakovostih vin določenega področja. Za poKušnjo mora biti dobro razpoloženje; ocenjevalec mora biti zdrav in se dobro počutiti. Če ima n. pr. kako želodčno bolezen ali nahod, ne more vina plavimo oceniti. Obilen obed, ostra jedila, kajenje, oteškoča-jo presojo. Pri pokušnji več vrst vina zaporedoma je treba za vsako vrsto izpiahniti usta-u-eue vina ža poKušnjo veljajo na splošno tale pravila: Vino naj bo čisto in ne v vrelem stanju. Temperatura za bela vina na.i bo 11 stopinj Celzija, za črna okoli 16 stopinj, čim boljša je. njegova kakovost, tem boljša je nižja kot pa višja temperatura. Prostor za pokušnjo naj bo svetel, primerno topel in zračen, kozarci iz tankega, brezbarvnega in gladkega stekla in povsem čisti. Vrstni red vina za ocenjevanje je naslednji: Nesladka vina pred sladkimi, šibka pred močnimi (alkoholnimi), blaga pred trpkimi, bela pred črnimi, mladi, pred starimi, nedišeča pred dišečimi. Priporočajo največ 20 do 25 vinskih pokušenj hkrati, ker otopijo čutila glede na vonj in okus. Vino za pokušnjo jemljejo iz soda z natego, ki 1o — zgoiaj čvrsto zaprto — potopimo globoko v vino. Vina moramo primerjati, če so vsa enako dobro prevrela in so enako razvita, čimbolj čisto je vino, tem laže ga pravilno ocenimo. Takoj po pretoku ni vino sposobno za poKušnjo: pri tem se namreč malo skali m je boij piehKo, Ker zgubi ogljikov dvokis. Navadno ocenjujemo vina po točkah, in sicer sortna na 100, mešan:, na 85 točk. Mešana vina imajo manj točk, ker pri tej oceni odpade sortni značaj. Pri oceni se upoštevajo naslednji vidiki: barva, čistost, vonj in cvetica, okus in aroma, ubranost, sortni značaj (le pri sortnih vinih), oziroma splošen vtis (pri mešanih vinih) in nega. ša, če je rdeča barva nekako med rubinasto in granatasto, a vselej prozorna. Mladost vina poznamo po svežosti zaradi ogljikovega dvokisa, vrsto vina pa po značilni cvetici in buketu (recimo muškat). Vinsko bolezen ali napako poznamo navadno že z nosom, posebno cik, duh po plesni, drožek, sodu, lesu itd. Okus določa jezik, a ne le njegov konec, ampak tudi zadnji del, ki je najbolj občutljiv. Ker sodimo, da je zastoj v našem vinogradništvu kljub spremenjenim razmeram le začasen in se bo trta pri nas prej ali slej spet uveljavila, smo s tem člankom hoteli posredno tudi namigniti, na kaj naj naš vinogradnik pazi. j. f- Kmet in vrtnar konec avgusta NA NJIVI: če nameravamo sejati strniščne posevke, ne smemo več čakati! Zemlji bi močno koristilo, če jo preorjemo in jo prepustimo ugodnemu delovanju sončnih žarkov. Močno za plevi j ene njive moramo očistiti. Plevel, ki se razmnožuje z živicami, najbolje zatremo, če vržemo živice na površino in jih prepustimo sončni pripeki. Nadaljujemo z izkopavanjem krompirja. Gomolje pustimo, da se dobro osušijo na soncu. Ne smemo odstranjevati z rastlin koruzne metlice. Ta mesec je najprikladnejši za setev rdeče detelje. V VINOGRADU: Škropljenja je za letos konec. Opravimo poletno kop v vinogradu, da uničimo plevel in da zadržimo vlago v tleh. Redčimo trtno listje, da odpremo pot sončnim žar- Vina navadno ocenjujemo pri dnevni svetlobi. Mlado vino je navadno zelenkasto ali svetlo-zelenkasto — rumenkasto, starejša vina pa rumenkasta do zlatorumena. črnina je najlep- kom do grozdov, vendar ne smemo trto preveč oklestiti; ne pozabimo, da listje ščiti grozdje pred točo. KLET: Vročina škodi vinu, ker se lahko pojavi cik. Zato zračimo kleti ponoči, če je vino že napadeno po kisovih bak-terijah, moramo seči po kalijevem metabisulfidu. Posode naj bodo vedno polne. VRT: Sejemo hitro rastoče zelenjadnice, katere lahko poberemo pred nastopom mraza, in prezirane zelenjadnice. Križani si s takšno potjo ne morejo pomagati Iz Sv. Križa pri Trstu smo prejeli naslednji dopis, ki ue pravzaprav namenjen tržaški občinski upravi: Glavna pot, ki vodi iz Sv. Križa, in sicer od Pilja proti Feje-rulam (in dalje proti Grljanu), po kateri spravljamo Križani svoj oridelek iz vinogradov, je tako zanemarjena, da ni uporabna niti več za pešce. Ker ni občinska uprava poskrbela za vzdrževanje ceste, od kar je bil naš cestar Rihard Sedmak, u-pokojen, so jo veliki nalivi, kakor smo jih imeli letos mnogo, popolnoma razrili. Nihče se zanjo ne zmeni, čeprav nas od trgatve loči samo mesec dni. Kako bomo vozili iz vinogradov grozdje? Tržaška občinska cestna uprava naj bi se vendar pravočasno zganila in dala popraviti -'Ot. GROZDJE SE LEPO RAZVIJA Na vsej kraški planoti okoli Trsta kaže grozdje dobro, razen v Repniču, kjer ga je toča junija tako močno oklestila. Nekaj toče je bilo tedaj tudi v Zgoniku, Samatorci in Saležu, ta mesec pa v Dolini, Lonjerju in Rocolu; vendar v teh krajih ni povzročila večje škode in kmetje so ga s pravočasnim skopljenjem obvarovali pred gnitjem, v splošnem so naši kmetovalci zadovoljni. VOJAŠKE VAJE POVZROČAJO KMETOM V BENEŠKI SLOVENIJI ŠKODO. Kmetovalci šempeterske občine in po-dutanske doline so preišnji teden protestirali pred županstvom v Čedadu zaradi velike škode, ki jo prizadej a vojaštvo med strelskimi in drugimi vajami. Zahtevali so odstranitev strelišča v čemurju. Kmetovalcem, ki jih je spremljal socialistični poslanec iz Vidma odv. Fortuna, je vojaško poveljstvo izplačalo škodo, ki je bila napravljena v prvi polovici preteklega leta. adriaimpex S. p. A. T R S Y# Via della G e ppa, 9 Tel.: 38-77U, 29-135 | M P ORT - E X PORI industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM, RIV v Jugoslavijo IMiTOORT UVUZ - IZVUZ - ZASTUPS1 VA TRST, Ul. Cicerone 8 'Telet 38 136 - 37-725 Oddelek zn kolonialno blago Ut. del Busco 20 ■ Tel. 5U010 lelegr-: lmnfixport - Tfieste U VAZA: VSAKOViiSTtiN LES - CEMENT INGRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAJA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE ST ROJE tekstil kolonialno blago Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem In goriškem sporazumu MORILI MARALOSSO TRST-T1UES 1 E, ul, ptirmalles XXX Ollobre vogal ul. Torrebianra, telef. 35-740 Pohištva dnevne sobe oprema za urade - vozički - posteljice Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7 PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE LA Gorica OGRIZI AN A Via D. d’Aosta N. 180 Tel. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JnhmuAOfui Kopat, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA • TELEF. 141, 184 - TELEX= 03-517 n Mednarodna špedicija m transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na mednarodnih razstavah ln sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem v a-gonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in vskladišče-nje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd Zagreb Ljubljana. Rijeka, Maribor, Sarajevo Sežana Subotica Novi Sad, Zrenja-n in, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu. Ploče Bar. PREDSTAVNIŠTVO * Trstu, vfa Milano, & tel 3T-S23 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN REDNO PROGO JADRAN HODNA AFRIKA VZDRŽUJE Z MODERNIMI to. VORNO-PUTNISKIMI LADJAMI JU2NA AMERIKA — VIA ZA- (Rijeka . Split - Neapelj . Genova - Marseille-Casablanca Dakar - Conakry - Tacoradi - Tema. Rio de Janeiro - Santos . Montevideo • Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko ZDA - Zahodna afriška obala, sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovor-nimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, PIRAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami- Plovba Piran. telexi: 035-22 035-23, telefoni: 72-1 7q do 72-177" in na naše AGENTE PO VSEM SVETU TRANS- TRIESTE Societa a r. I. TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FlATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. A