°Th5. «Sm" radovuičani in tržičani praznujejo praznične čestitke ] in zapisi _J KRANJ, torek, 2. 8.1983 CENA 14 din Št. 58 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek p Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo d V. 4 Prizidek osnovne šole na Koroški Beli — Z denarjem drugega samoprispevka so v jeseniški občini letos dogradili prizidek k osnovni šoli Karavanških kurirjev na Koroški Beli. V njem so zaklonišča, garderobe, skladišče, sanitarije, kuhinja in jedilnica. Pritlično grajeni prizidek bo povezoval staro solo z načrtovanim trinadstropnim šolskim poslopjem, v katerem bo 14 učilnic — Foto: C. Zaplotnik Praznične Jesenice Ub občinskem prazniku so na Jesenicah pripravili bogat spored prireditev. Pričele so se že prejšnjo nedeljo z balinarskim turnirjem na balinišču v logu Ivana Krivca ter s srečanjem gasilcev Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije v Mojstrani. Teden pred praznikom je jeseniška temeljna organizacija Rožca razveselila krajane Blejske Dobrave in okoliških vasi in odprla v kraju novo in deloma obnovljeno trgovino ter gostinski lokal. V petek so se številni krajani in učenci s Koroške Bele zbrali na otvoritvi prizidka k osnovni šoli Karavanških kurirjev. Zvečer so v Dolikovem razstavnem salonu odprli razstavo likovnih delov članov Relik Trbovlje in Dolik Jesenice. V soboto zvečer je bil pomemben kulturni dogodek v Kosovi graščini. Z otvoritvijo dveh razstav — »Jesenice v NOB« in likovnih del akademskega kiparja Janeza Ravnika so namreč odprli tudi prenovljene prostore graščine. Nedelja je bila v znamenju športnih prireditev. V športnem parku Podmežaklja je bil teniški turnir, na kopališču Ukova tekmovanje v plavanju za pokal mesta in na nogometnem igrišču tekma med domačini in ekipo Rudarja iz Trbovelj. Občani so se dopoldan zbrali tudi ob obnovljenem spominskem obeležju na Obranci, zvečer pa je bila v osnovni šoli 16. december v Mojstrani še otvoritev razstave likovnih del četrte planinske slikarske kolonije »Vrata 83«. Praznik so na Jesenicah sklenili včeraj, v ponedeljek, s koncertom pihalnega orkestra jeseniških železarjev pred zgradbo občinske skupščine in s slavnostno sejo vseh treh zborov. [Poraba takse Jesenice — Upravni odbori turi-flktičnih društev jeseniške občine so ■He obravnavali programe dela za le-I jtos, obenem pa so razpravljali tudi o porabi turistične takse. Programe in otv Uporabo je obravnavala tudi občinska 'i^turistična zveza, ki združuje turisti-^ftčtia društva Mojstrane, Rateč, Plani-R«t|«e, Jesenic, Žirovnice in Kranjske hi: vgore. " w- Za naslednje leto pa je treba pred razdelitvijo sredstev turistične takse ■trističnim društvom to področje Urediti z ustreznim predpisom. Zbrana sredstva so doslej neposredno odstopili turističnim društvom, morajo pa postati sestavni del dohodkov proračuna občine, iz katerega se bo taksa namensko vračala turističnim društvom in s tem denarjem morajo pokrivati tudi obveznosti Turistične [zveze. V prvem polletju letošnjega leta so od turistične takse zbrali milijon 340.000 dinarjev, turističnim društvom pa so nakazali akontacijo in Sicer: Kranjski gori 800.000 dinarjev, Mojstrani 7.000 dinarjev in Turističnemu društvu Jesenice 60.000 dinarjev. Priznanja gorenjskim zadružnikom Ljubljana — Zadružna zveza Slovenije, ki združuje že 80 tisoč kmetov in zaposluje 5700 delavcev, se je pred nedavnim sestala na enajstem občnem zboru. Delegati so ugodno ocenili lansko kmetijsko proizvodnjo, ki je bila zaradi naklonjenega vremena in izboljšane organiziranosti za 4,9 odstotka večja kot leto poprej. Več pozornosti so namenili vprašanju, ali bo slovensko zadružništvo v sedanjih težkih gospodarskih razmerah kos zahtevnim nalogam in načrtom. Lažje bodo dogovorjeno uresničevali v zadrugah, kjer so se že organizirali tako, kot je treba. Težje bo tam, so menili delegati, kjer se še ni uveljavilo dolgoročno načrtovanje odkupa kmetijskih pridelkov, nabave reprodukcijskega materiala in porabe denarja. Na občnem zboru — med številnimi gosti sta se ga udeležila tudi predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj in predsednik Zadružne zveze Jugoslavije Ratko Svilar — so delegati potrdili člane novoustanovljenega predsedstva Zadružne zveze Slovenije. Za predsednika so imenovali Lea Freliha, za enega od podpredsednikov pa tudi Pavleta Subi-ca, nekdanjega direktorja Gorenjske kmetijske zadruge. Na zboru so podelili tudi priznanja kmetom in zadružnim delavcem. Najvišje priznanje, zlato plakto Zadružne zveze Jugoslavije, je od slovenskih zadružnikov prejel le Pavle Šubic. Pismeno priznanje s plaketo je od Gorenjcev dobil Janez Temlin iz radovljiške Kooperacije, pismena priznanja pa so prejeli Valentin Benedičič (KŽK — tozd Kooperacija Radovljica), Viktor Frelih (GKZ - TZO Naklo), Alojz Jemec (GG Kranj - tok Škof-ja Loka), Franci Lotrič (Območna zavarovalna skupnost Triglav Kranj), Franc Medja (kmet KZ Srednja vas — Bohinj), Franc Pintar (kmet KZ Skofja Loka), Jože Skodlar (kmet GKZ - TZO Naklo) in Janko vari (kmet GG Bled - tok Bled), (cz) >♦♦♦♦♦»♦»»»♦»♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦ ;:Dan tekstilnih delavcev Gorenjske | Pobudo tekstilnih delavcev, da organiziramo manifestativni zbor tekstilnih delavcev Gorenjske, smo v sindikatu sprejeli še predvsem f za to, ker menimo, da takšne akcije pomenijo mobilizacijo delavcev, ki J je v sedanjih težkih gospodarskih razmerah še kako potrebna. Namen prireditve je predvsem,v še večjem medsebojnem sodelo-I vanju tekstilnih delavcev, spoznavanju dosežkov in izmenjavi izku- ♦ šenj. S to manifestacijo želimo doseči predstavitev javnosti delo in do-t sežke tekstilnih delavcev v stabilizacijskih prizadevanjih in vzpodbu-X diti k nadaljnjim družbenim prizadevanjem in prizadevanjem tekstil-f nega delavca ter še večjemu samozaupanju v svoje delo in ustvarjal-X nost. In ne nazadnje je namen tudi v tem, da pokažemo vra.ščenost 4 tekstilne industrije v gospodarstvo in življenje Gorenjske od predvoj-£ nega obdobja z bogato tradicijo delavskega gibanja in kasneje samou-▲ pravljanja, do današnjega dne. Zbor tekstilnih delavcev nameravmo organizirati 24. septembra Z 1983 ob 10. uri na Bledu v športni dvorani. Prireditev bo povezana z ♦ razstavo dosežkov, inovacij in oblikovanja izdelkov delovnih kolekti-T vov tekstilne industrije Gorenjske, ob tem pa bo tudi modna revija ter X kulturni in zabavni program. Da bi bila prireditev čimbolj uspešna, smo oblikovali organizacij-X ski odbor, ki že deluje, seveda pa bo ta manifestacija dosegla svoj vse- ♦ binski namen le, ob aktivnem sodelovanju vsh kolektivov tekstilne in-I dustrije Gorenjske v pripravi in udeležbi širše javnosti. O vs-m nadaljnjih pripravah bomo javnost sproti obveščali. 4 Ivanka Šulgaj, predsednica 4 MS ZS za Gorenjsko V SREDIŠČU POZORNOSTI Suša ogroža kmetijsko letino Medtem, ko si v pivovarnah in v tovarnah osvežilnih napitkov dobesedno manejo roke, saj že dolgo niso prodali toliko pijače, so povsem drugačnega razploženja kmetje. Z negotovostjo poslušajo vremenske napovedi in pogledujejo proti nebu, kdaj se bodo pripo-dili oblaki. Bojijo se črnih točonoscev, da jim ne bi tako kot na Dolenjskem, v Zasavju trt v severovzhodni Sloveniji (malenkostno tudi na Gorenjskem) nasuli uničujočih točinih zrn. Želijo si le običajnega, nekajdnevnega deževja, ki bi navlažilo povsem izsušeno rodovitno plašt zemlje. Od konca maja ni bilo obilnejših padavin in kmetje se upravičeno bojijo, da bodo ob dobršen del jesenskega pridelka. Zaradi vročinskega vala, ki noče in noče pojenjati, bo tretja košnja skromnejša ali se bo rast toliko zavlekla, da bo zmanjkalo časa za (načrtovani) četrti ali celo peti odkos. Razmere so najslabše na peščenih tleh od Kranja do Radovljice in Jesenic. Manj prizadeti bodo kmetje, ki so travo pokosili pravočasno, še pred izrazito vročimi dnevi. Bolj bodo posledice občutili živinorejci, ki so kasnili s spravilom, saj jim je travo »pokosila« julijska pripeka. Kmetom, ki se celo zdaj odločajo za košnjo, Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske priporoča, da rezila kosilnic nekolikanj dvignejo in ne kosijo povsem pri tleh. Sicer pa bodo preprečili odmiranje travne ruše le kmetje, ki redno pasejo živino na dovolj velikih čre-dinkah. Le popoldanske plohe ne bodo dale dovolj vlage, saj bo trava pričela normalno rasti šele po treh deževnih dneh. Zaradi suše bo bržčas travne krme za petino manj, kot so načrtovali kmetijski strokovnjaki, to pa bo zanesljivo imelo posledice v prireji mesa in mleka. ■ Koruza bo zavoljo suše za več kot 20 centimetrov krajša in bo imela v storžih tudi manj zrnja. Cvetela je dva tedna preje kot običajno, toliko preje bo treba jeseni pričeti tudi s siliranjem. Krompir je prenehal rasti in že pričel delati ovojnico. Ko bo vlage zopet dovolj, se bo pričel ponovno debeliti, ob tem pa tudi pokati in naknadno rasti. Po prvem deževju se je bati tudi krompirjeve plesni. Strokovnjaki ocenju^jo, da bo pridelek poznega krompirja za 15 do 20 odstotkov manjši. Poleg tega bo tudi slabše kakovosti. Kmetje čakajo tudi s sestinjo strniščnih dosevkov. Križnice — oljna repica, ogrščica in krmni ohrovt, bi morale biti posejane že do konca julija. Zaradi pozne setve se bodo po jesenskem odkosu slabo obrasle, še slabše bodo prezimile in spomladanski pridelek bo skromen. Sicer pa velja strnišča plitvo preorati, v primeru setve pa seme dodatno z valjanjem pritisniti v zemljo. Suša nas tudi opozarja, kako jalovo je lahko načrtovanje v kmetijstvu, kajti kmetijska letina je bila, je in bo v prvi vrsti odvisna od vremena. \ C. Zaplotnik Vodno gospodarsko podjetje Kranj je most čez Kokro obnovilo v rekordnih 45 dneh. Trajna rešitev na Bregu ob Kokri Predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar je v nedeljo popoldne odprl obnovljen most na Bregu ob Kokri Breg ob Kokri — Številni prebivalci krajevne skupnosti Preddvor in predstavniki občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij so se v nedeljo popoldne udeležili svečanosti na Bregu ob Kokri v krajevni skupnosti Preddvor. V okviru praznovanja praznika občine Kranj je predsednik občinske skupščine Ivan Cvar odprl obnovljen most čez reko Kokro. Reko Kokro, ki je pravzaprav hudournik, in izvira do izliva premošča sorazmerno malo mostov. Eden pomembnih mostov pa je med Tupali-čami in Bregom ob Kokri. Ta most je bil v zadnjih 100 letih trikrat razrušen in obnovljen. Pred tridesetimi leti je bil še sto metrov višje. Takrat so ga prestavili na sedanje mesto, vendar je dotrajal. Zato so se letos lotili temeljite obnove tega pomembnega mostu za razvoj naselja Breg ob Kokri. Dela, ki jih je izvajalo Vodno gospodarsko podjetje Kranj, so se začela 15. junija letos in v rekordnih 45 dneh so v sorazmerno težkih delovnih pogojih most zgradili. Dolg je 36 metrov in širok 5 metrov, nosilnost pa je praktično neomejena saj znaša 60 ton. Najpomembnejše pa je, da sedanji most pomeni trajno rešitev in povezavo prebivalcev z obeh bregov Kokre. A. Ž. 33. gorenjski sejem kranj, 5. —15. 8. 1983 ' velika ponudba in pregled blaga široke potrošnje po nižjih cenah in ostalih ugodnostih, * dostava, kreditiranje, razprodaja, * kmetijsko gozdarska mehanizacija, f* tradicionalno zabavno glasbeni sejemski večeri (vsak dan od 19. do 24. ure, ob sobotah do 01. ure), 0 gostinske posebnosti: žar, morske ribe, domača vina, * bančne storitve — dinarske in devizne vrši na sejmu Beogradska banka LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE^ TOREK, 2. AVGUSTA Ji Iga pot polna zmag Na Kokrici so se ob krajevnem prazniku srečali borci jugoslovanskih brigad, ustanovljenih pred 40 leti v Sovietski zvezi v dru- Kokrica — Z zasedbo Gorenjske in Štajerske je nemški okupator poleg izseljevanja, zapiranja, streljanja talcev in drugih oblik terorja začel našo deželo izkoriščati tudi z mobilizacijo mladih fantov v »delovna taborišča«, od koder jih je potem pošiljal v svoje vojaške enote. Take se je več tisoč Gorenjcev in Štajercev znašlo na vzhodni »ruski« fronti. Večina jih je tu ob prvi priložnosti pobegnila in se predala sovjetski armiji. V Karasovu pa je iz teh prostovoljcev 8. decembra 1943 nastal Odred NOV. Iz odreda pa je kmalu nastala I. jugoslovanska pešadijska brigada z okrog 1800 borci. Maja 1944 je bila ustanovljena še samostojna tankov-ska enota, ki je bila septembra tega leta vključena v novoustanovljeno tankovsko šolsko brigado, v katero je prišlo okrog 600 borcev iz naših vojaških baz v Egiptu in v Italiji. Po odhodu I. jugoslovanske peša-dijske brigade na fronto je bila kmalu ustanovljena II. pešadijska brigada. Prva se je v ostrih spopadih prebijala skozi Romunijo in 9. septembra 1944 pri Turn Severinu prestopila jugoslovansko mejo. Nato je sodelovala v bojih za osvoboditev Srbije. Več sto borcev je padlo v boju za Ca-čak. Po osvoboditvi Beograda pa je brigada sodelovala še na bojiščih Srema. Po preboju Sremske fronte pa se je pot I. jugoslovanske pešadij-ske brigade končala v Šoštanju II. jugoslovanska pešadijska brigada je decembra 1944 prispela v Be- Na dobri poti k traku akcije Radovljica — Na zvezni mladinski delovni akciji Suha krajina je trenutno tudi radovljiška brigada »Stane Žagar«. Letos jo sestavlja 34 brigadirjev, večina fantov in le 12 deklet. Sest brigadirjev je prišlo tudi iz pobratene občine Svilanjac. Pov- , prečna starost v brigadi je 17 let. Čeprav mladi, so bili brigadirji v prvi dekadi uspešni, saj so za tretjino presegli dokaj visoko normo na zahtevnem terenu. V Kočevju in na Vrhovih so delali na agromelioraciji-jah — požigali so drevje in čistili pašnike. V Brusu pa so kopali in zasipavali kanale. Delo jim ni pretežko, saj z drugimi brigadirji še iz petih brigad družno premagujejo uporne kubike. Družabno življenje ne poteka čisto po načrtih, zato si brigadirji pomagajo s spontanimi zabavami. Pred časom so imeli v go-steh Tomaža Domicelja in punk skupino Okult, ob tej priložnosti so se pogovorili tudi o fenomenu punk glasbe. Sicer se brigadirji v Suhi krajini dobro počutijo, le hrana se jim zdi enolična. Vendar tudi brez pomanjkljivosti ne gre. Z delovno vnemo in mladostno zagnanostjo jim bodo z lahkoto kos- Upajo tudi, da bodo osvojili največje brigadirsko priznanje — trak akcije. ograd, kjer je bila razformirana, borci pa so bili razporejeni v brigade 5. Krajiške brigade. Tankovska brigada pa je po šolanju v Tuli januarja 1945 prevzela od Redeče armije tanke z ostalo bojno opremo in se februarja preselila v Jugoslavijo. Tako se je bojna pot II. tankovske brigade začela na Sremski fronti, končala pa V Trstu. V teh brigadah, ustanovljenih v Sovjetski zvezi, je bilo 3000 Slovencev. Kar 2000 jih je padlo na dolgi poti polni zmag in težkih bitk. Danes je v Sloveniji živih še 667 borcev. Pred petimi leti ob 35-letnici so se srečali v Domžalah. Od takrat na- prej se vsako leto srečujejo gem kraju Slovenije. Letos, ob 40-letnici ustanovitve, pa so se v nedeljo, 31. julija, dopoldne srečali na Kokrici pri Kranju in tako hkrati popestrili praznik te krajevne skupnosti v kranjski občini. V imenu republiškega odbora zveze združenj borcev NOV in občinskega odbora ZZB NOV jih je pozdravil Franc Puhar-Aci in poudaril, da bi morala biti ta dolga pot iz Moskve preko Romunije v Jugoslavijo, pot polna zmag in darovanih življenj, popisana v knjigi kot dokaz herojstva poznejšim rodovom. Hkrati pa je obljubil, da bo republiški odbor zveze združenj borcev NOV poskrbel, da bo ta skupnost borcev dobila tudi domicil. A. Žalar Prek 400 borcev brigad ustanovljenih v Sovjetski zvezi se je ob 40-letnici ustanovitve I. jugoslovanske pešadijske brigade v Karasovu v Sovjetski zvezi zbralo v nedeljo pri kulturnem domu na Kokrici. Krajani so, ob krajevnem prazniku poskrbeli za prijetno srečanje in kulturni program. Udeležence iz vse Slovenije in delegacijo iz Hrvatske pa so pozdravili predsednik pripravljalnega odbora srečanja, domačin in član le skupnosti borcev, Ivan Ore-hek-Janez, predsednik sveta krajevne skupnosti Kokrica Ivan Ž.bontar in v imenu republiškega, in občinskega odbora ZZB MOV Franc Puhar-Aci. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske V drugem polletju letos Uradni vestnik Gorenjske ne izhaja več v časopisu Glas kot njegov sestavni del. Naročniki GJasa ga zato ne dobivajo več c rednim Glasom. Tisti, ki bi gu tudi v prihodnje želeli redno dobivati, lahko Uradni vestnik Gorenjske naročijo v upravi ČP Glas. Ker pa bo takšnih najbrž sorazner-no malo, vas bomo poslej ob vsakem izidu Uradnega vestnika v Glasu na kratko seznanili in opozorili na objave v njem. 29. julija je izšla številka 18 Uradnega vestnika. Jeseniška občina objavlja dva odloka o prepovedi prometa z zemljišči in parcelacije zemljišč in sicer na območju predvidenega zazidalnega načrta Dovje-Center in Selo 7. Objavljen pa je tudi odlok o novih cenah za geodetske storitve. Občina Kranj objavlja odlok o podstanovalskih razmerjih, s katerim določa nove cene za podstarfari- NAŠ SOGOVORNIK Skrb za napredek Na občnem zboru Zadružne x ?.e Slovenije, ki je bil 19. julija vl\ bljani, je priznanje za izredno akf nost v samoupravnih organih tijske zadruge Škof j a Loka in hov pri kmetovanju dobil tudi Wr Pintar, kmet iz Gorenje vasi. \ »Že po vojni sem se vkljui delo nadzornega odbora Živin^ ske zadruge, bil sem več mand$\ tudi predsednik nadzornega odP KZ v Gorenji vasi. Ob združitvi v* Blegoš pa sem bil član upravi^ 1959 sem organi^ v Varšajnsko gA Franc Pintar, kmet iz Gorenje vasi odbora. Leta gradnjo poti Istočasno, ko sem bil odbornik^ j a Kranj, sem organiziral graA ceste preko Sive. Za osem kilrA trov gradnje ceste smo takrat d<$ le majhna družbena sredstva,^ dar; ker je bilo vse delo prostovo« in ker smo se vsi trudili, smo naf izpeljali. Vedno sem bil med glavnimi organizatorji akcij in z dob^ delom sem dobil zaupanje sovaščanov in vseh, ki me poznajo, l/i -1970 sem prišel v občni zbor Kmetijske zadruge, kjer sem bil dvaJ data predsednik, eno leto predsednik delegacije za občinsko skupj^ in eno leto član. Bil sem tudi predsednik združenih delegacij. Krv smo vedno vzgajali v tem, kako izboljšati proizvodnjo, kako raviJ stroji in priključki. Bil sem tudi med organizatorji tečajev, kjer) kmete vzgajali za napredek in boljše delo. Zato danes kmetje k\ proizvajamo, želimo si napredka. Ravno napredek pri obdelovat) kmetij je tisti, ki vse več mladih privabi, da ostanejo na kmetijah.il -di si žele znanja, vendar pa jih je treba pravilno vzpodbujati. Odrio: kmeta in" kmetijstva se je danes sicer popravil, vendar pa je del?t premalo spoštovano in marsikdo še vedno misli, da je za kmetadt«-vsak. Tudi mladi kmetje v naši vasi zgubljajo zaupanje v svojorM nost, kajti, če bodo urbanistični načrti še naprej uničevali rodov« zemljišča, se jih bo vedno manj odločalo za posodabljanje in širi,1-kmetij in, jih bo vse manj ostajalo na kmetijah. Moramo se namr# vodati, da je zemlja redka dobrina, ki jo imemo le v najemu inl skrb je, da jo ohranimo zanamcem.« 1. Tudi pri kmetovanju ste zelo uspešni. Kako vam uspeva? »Danes imamo na kmetiji približno 3,5 glave živine na hektar delovalne zemlje, od tega deset krav mlekaric. Naši glavni deja\v sta živinoreja in mlekarstvo. Uspeh pri kmetovanju pa smo lahU. segli le s tem, ker smo vedno skrbeli za napredek kmetije in dqJ! ki smo jih dobivali v ta namen, smo znali koristno uporabiti. M-poudariti tudi veliko pomoč žena na kmetijah, saj en sam čkW zmore vsega dela. Poleg tega smo kmetje vedno našli pomoč in)' mevanje v vasi, krajevni skupnosti. Kmetijski zadrugi in občini l no pa je bila moja skrb s čim manjšimi sredstvi doseči čimvečjinA dek, čimvečji uspeh na kmetiji in s tem pridelavo, ki koristi vsej* bi. Kajti vsi, čeprav v različnih poklicih, bi morali delati za napj družbe.« V. Primož^ Svečana zaprisega — V garniziji Staneta Žagarja v Kranju je bito v soboto, 30. julija, dopoldne nadvse svečano. V planinski enoti ljubljanske arm.adne oblasti so letos, ob 40-letnici VII. Slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna, katere junaške in borbene tradicije nadaljujejo tudi v tej garniziji, zaprisegli mladi vojaki. Številni svojci iz raznih krajev države in predstavniki kranjske občine so se udeležili tega svečanega trenutka v življenju slehernega pripadnika Jugoslovanske ljudske armade in jim zaželeli lepo počutje v tem delu naše domovine in uspehe pri svojem delu. V imenu zveze komunistov Ljubljanske armadne oblasti je mlade vojake pozdravil generalmajor Svetozar Višnič, v imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij Kranja pa sekretar občinske konference ZK Kranj Stane Pirnat. — A. Ž. — Foto: F. Perdan ne in odlok o gospodarjenju z ulicami, trgi, cestami in javnimi potmi v občini, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste. Z objavo treh odlokov občina Kranj tudi podeljuje domicil Gorenjskemu odredu, Okrožnemu odboru osvobodilne fronte Kranj in pokrajinski komisiji varnostno obveščevalne službe osvobodilne fronte za Gorenjsko. Po odloku o združitvi naselij Naklo in Pivka pa se združeno naselje imenuje Naklo, v njem pa so določene ulice. Skupnost za cene Radovljica tokrat objavlja sklep o cenah komunalnih storitev, ki se lahko obračunavajo od 1. junija dalje. Povišana je cena vodarine, kanalščine in odvoz smeti. Določene pa so tudi nove cene režijskih ur. Občina Tržič objavlja dva odloka o podelitvi domicila in sicer Okrožnemu odboru osvobodilne fronte Kranj in Gorenjskemu odredu. Prav tako objavlja odlok o gospodarjenju z ulicami, trgi, cestami in javnimi potmi v občini, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste. Med predpisi samoupravnih organov Samoupravna komunalna skupnost občine Jesenice objavlja merila za oblikovanje cen za oskrbo s pitno vodo. Merila oziroma cene začno veljati z dnem objave v Uradnem vestniku Gorenjske. Sklep o novih cenah za pitno vodo iz vodovodnega omrežja objavlja tudi Komunalno podjetje Vodovod Kranj. Nove cene se obračunavajo od 1. junija letos. V nadaljevanju občinske skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič objavljajo samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini za leto 1983* Skupnost otroškega varstva Kranj objavlja pravilnik o pogojih in merilih za uveljavljanje pravice do denarne pomoči otrokom v občini Kranj. Skupnost otroškega varstva Radovljica pa z ugotovitvenim sklepom določa pridobivanje sredstev v letošnjem letu. Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka pa nazadnje objavlja tri samoupravne akte: Samoupravni sporazum o ustanovitvi kmetijske zemljiške skupnosti Škofja Loka, statut kmetijske zemljiške skupnosti Škofja I.oka in statut samoupravnega sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane v občini Škofja Loka. A. Ž Nujna odločitev Ker se je zadeva z Lončarjevo hišo že predolgo vlekla, se treba odločiti Tržič — V torek, 26. julija, so se v Tržiču sestali predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine, samoupravne stanovanjske skupnosti in še nekateri, da bi na sestanku pojasnili tako imenovano »nerazumljivo odločitev« glede Lončarjeve hiše. V zvezi s tem smo namreč v Glasu 20. julija zapisali, da so v Tržiču lokal oddali zasebniku, čeprav so bila Živila pripravljena urediti lokale v hiši. Na sestanku so pojasnili, da program revitalizacije starega mestnega jedra v Tržiču traja že nekaj let in da se rezultati oživljanja z ustreznimi posjovnimi programi v posameznih objektih počasi že kažejo. Glede Lončarjeve hiše so se zadeve začele urejati, ko je obstajalo še Gostišče Zelenica. Zelenica je takrat tako imenovane nerentabilne prostore v hiši prodala Koki Varaždin. Vse od 1979. leta so si potem prizadevali, da bi iz teh prostorov nekaj naredili. Skratka, vsa stvar se je že predolgo vlekla. Letos pa je Koka od svojega programa odstopila in tako se je lokal znašel na licitaciji. Pri tem je bil eden od pogojev, da mora biti lokal še letos v okviru programa revitali zacije Lončarjeve hiše usposobljen. Ko je Zelenico prevzel Central Kranj in po združitvi Centrala z Živili so pogovori o ureditvi prostorov potekali tudi z gostinsko enoto v Tržiču oziroma z Živili. Izkazalo se je, da v Živilih po programu za to nimajo denarja. Tako je v izvršnem svetu in samoupravni stanovanjski skupil s u prevladala odločitev, da se z razpisom poišče najboljšega ponudnika, ki bo letos lokal usposobil v okviru programa. Priglasili so se trije zasebniki in najugodnejši je bil tudi sprejet. Po tem so v Ži /ilih izrazili pripravljenost in željo, da bi lokal usposobili sami in v njem uredili Mlečno restavracijo. Po dveh sejah pa je izvršni svet ocenil, da program Mlečne restavracije ai najboljša rešitev, ker imajo z mlečno restavracijo že slabe izkušnje. Pač pa so Živilom predlagali, naj usposobijo bivši " hotel Pošta v Tržiču. Ob tem, da v tr-žiški občini praktično nimajo hotela in takšen objekt recimo zelo pogreša tržiško gospodarstvo, razen tega pa je lokacija bivšega hotelu P0 žiču izredno ugodna, bi bila rešitev prav gotovo primern, tabilna tudi za Živila, poj Tržiču. Združitev kulturnih organizacij Jesenice — V jeseniški lujejo na kulturnem podml lovne organizacije: glerialiM niča, Zveza kulturnih prosve, ganizacij z društvi, deldelovtf nosti kulturne skupnosti }} lokalna radijskapostja, glas in muzejska skupnost, ki jo ljajo. Ob razpravi o možnost žitve teh delovnih organizao; lovna skupnost ugotovila, dal smiselno najprej združiti orj>^ je, ki imajo poslovne prostor« vem domu na Jesenicah. Od ima poseben pomen likalna Triglav Jesenice, ki se sicer\ je s svojim programom v k dejavnost, vendar je njena dejavnost informiranje. Rai^' se v Sloveniji pripravljanovn) sistem delovanja radijskih se bodo že v kratkem poveza« gijske radijske postaje s svoj| sko mrežo. Delovna skupina\ ocenjevala možnosti združit^, la zato mnenja, da se začno i pek za združitev gledališča, knjižnice, občinske zveze k«) organizacij ter muzejske dej| k novi delovni organizaciji r^\ se pridružili še oskrbniki v skih hiš. Enotna organizacij se imenovala Kulturni cent^. Čutar Jesenice, z novovorW pa bi dosegli bolj kvalitetnog nje na strokovnem področjuJ bi lažje izpolnjevali samoupra] delegatske naloge, združeni a nastopali kot izvajalci v sk) kulturne skupnosti Jesenice Priznanja občine Jesenice Včeraj, 1. avgusta, so na slavnostni seji vseh zborov skupščine občine Jesenice podelili letošnje občinske nagrade in priznanja Jesenice — Letos so se na Jesenicah odločili, da ob občinskem prazniku, 1. avgustu, podelijo eno kolektivno in tri individualna priznanja. Dobili so jih: industrijsko gasilsko društvo Železarne Jesenice, Franc Cerkovnik, Franc Košir in Jože Ulčar. Podelili so jih na slavnostni seji skupščine občine, ki je bila včeraj, 1. avgusta, na Jesenicah. • Industrijsko gasilsko društvo je priznanja prejelo za izjemne uspehe pri razvoju gasilstva v občini in uspešno varovanje družbenega in zasebnega premoženja ter dosežene rezultate na področju preventivne dejavnosti. Med drugim so v zadnjih petnajstih letih v svoje delo vključili preventivno dejavnost tako v delovnih organizacijah kot v stanovanjskih naseljih na območju občine. lazvilo pa je tudi široko aktivnost na področju vzgoje in usposabljanja širokega kroga delavcev in občanov kot šolske mladine Industrijsko društvo je postalo jedro in glavna sila za štirinajst prostovoljnih gasilskih društev občine in občinskega štaba civilne zaščite, gasilski dom pa šolski center šolanja in usposabljanj pripadnikov civilne zaščite v občini. Izredno dobro pa deluje tudi na področju usposabljanja pripadnikov JLA kot tudi z enotami teritorialne obrambe. Delovanje poklicne enote je za jeseniško združeno delo in občane zelo pomembno, saj z veliko voljo deluje na področju preventive. • Franc Cerkovnik je dobil priznanje za večletno uspešno delo v delovni organizaciji ter družbenopolitično in samoupravno udejstvovanje. Franc Cer- Franc Brelih, predsednik skupščine občine Jesenice: V kratkem času smo želeli preveč Jeseniški delavci, ki so se že pred vojno z upori in stavkami borili za vsakodnevne pravice, so že nekaj mesecev po vdoru sovražnika bili z njim prvo bitko. Pri napadu na nemško enoto na Obranci sta padla Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Le nekaj ur pozneje je bil na Poljanah ranjen še Janez Fin-žgar, kasneje ustreljen kot prvi talec v jeseniški občini. Borba na Obranci in dogodki na Poljanah so vplivali na nadaljnji razmah organiziranega in množičnega odpora, ki ga pozneje ni mogel streti niti številčnejši in bolje opremljen sovražnik. V sponrn na dogodke na prvi avgustovski dan pred 42 leti slavijo Jeseničani občinski praznik. Letos so ga obeležili z nekaterimi delovnimi zmagami in številnim' kulturnimi in športnimi prireditvami. Praznovanje so sklenili včeraj zvečer s slavnostno sejo vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri so podelili občinska priznanja in posebna priznanja Medobčinskega sveta ZZB NOV za Gorenjsko. Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Jesenice Franc Brelih, je ob tem poudaril: • S ponosom se spominjamo junaških dejanj takratnih borcev. Rezultati, ki smo jih dosegli v povojnem obdobju, kažejo, da niso bile zaman številne žrtve na Jesenicah in v vsej domovini. Z zagnanostjo pogumnih voditeljev osvobodilnega boja in revolucije, s tehtnimi odločitvami v času največjih pritiskov iz tujine in s prizadevanjem vseh delovnih ljudi smo zgradili državo z velikim mednarodnim političnim ugledom, ki tudi po gospodarski moči vstopa med srednje razvite dežele. • Hiter vzpon in rast standarda sta nas zapeljala. V kratkem času smo želeli preveč. Tuje pomoči ni spremljala ustrezna produktivnost dela. Zato smo zašli v razmere, ko se moramo ponovno postaviti na realna tla, oceniti sedanje možnosti in določiti pot, ki nas bo ponovno pripeljala do gospodarskega in družbenega vzpona. V času velike zadolženosti je bila težka odločitev za najemanje novih posojil. Zavedati pa se moramo, da bomo na ta način hitreje in z manj bolečimi posledicami prebrodili težave, seveda če bomo hkrati dosledno izpolnjevali sprejete obveznosti. • V jeseniški občini ne moremo biti zadovoljni s polletnimi gospodarskimi rezultati. Obseg fizične proizvodnje je za nekaj desetink nižji od lanskoletne in predlanske. Pri izvozu nismo izpolnili lanskih spodbudnih dosežkov in še bolj smo zaostali za načrtovanimi. Največji izpad je bil v železarni, ki je v izvozu jeseniškega gospodarstva na konvertibilno področje udeležena s 85-odstotnim deležem. Na obseg proizvodnje, izvoza in uvoza sta vplivala predvsem nedorečena devizna povezanost med proizvajalci in porabniki posameznih izdelkov in strah pred najemanjem novih blagovnih m deviznih posojil • Ob letošnjem občinskem prazniku smo sklenili nekatere naložbe. Z denarjem drugega samoprispevka smo zopet vlagali v osnovno šolstvo S tem bomo nadaljevali tudi v času do prihodnjega praznika, saj želimo zagotoviti ustrezne možnosti za izobraževanje in zdravstveno varstvo otrok tudi v okoljih, kjer so zdaj razmere najslabše. Uredili smo Kosovo graščino, v kateri bo stalna muzejska dejavnost s področja delavskega gibanja na Jesenicah. Z novimi trgovskimi objekti smo uskladili nakupne možnosti z načrtovano stanovanjsko gradnjo. Še vedno pa premalo vlagamo v gospodarstvo, ker so vsi napori usmerjeni v posodobitev elektrojeklarne. Urediti vrtec v Podmežakli Jesenice — sanitarni inšpektor občine je temeljito pregledal sanitarno, tehnično in higiensko urejenost jeseniških vrtcev in ugotovil vse pomanjkljivosti v posameznih enotah. Predvsem prostori, ki jih uporablja vrtec Mare Šivic v Podmežakli ne izpolnjuje osnovnih sanitarno-tehnič-nih in higienskih pogojev, zato so predlagali, da za varstvo v Podmežakli dobijo ustreznejše prostore /. medsebojno zamenjavo prostorov med vrtcem in krajevno skupnostjo. Sanitarni inšpektor je obvestil, da -bo letos 1. septembra moral vrte< z i preti, če do zamenjave prostorov ne Ipo prišlo. Zamenjava prostorov s krajevno skupnostjo pu bi terjala večja denarna sredstva in večja preureditvena Mela, zato Vzgojnovarstvena organi eZaci ja Jesenice in skupnost otroške- ga varstva smatrata, da ni možna, saj nimata teh sredstev. Predlagali so zato, da bi stanje sanirali z manjšimi deli, hkrati pa zmanjšali normativ otrok glede na velikost igralni-, ce. Če pa se sanitarni inšpektor s predlogom ne bo strinjal, bo potrebno v-sen 2ti otrok, ki so vključeni v vrtec Podmežakla, preusmeriti v varstvo v ostale enote na Jesenice. Zdaj je /e od 71 otrok iz Podmežakle, ki so v organiziranem varstvu, vključenih kar 45 otrok v druge enote jeseniškega varstva. Posledica pa bi biki, da bi ukinili varstvo Podmežaklo. Zdaj v občini razpravljajo, kako bi problem kar najbolj ustrezno rešili, zavzemajo pa se seveda za to, da bi vrtec ostal in da bi ga Z manjšimi vzdrževalnimi stroški ustezno uredili. D. Sode j kovnik se je v železarni izučil za ključavničarja in se zaposlil v jeseniški železarni, po opravljeni delovodski šoli pa je postal vodja priprave dela pri vzdrževanju v hladni valjarni Bela. Franc Cerkovnik je bil vedno pripravljen delati in sodelovati pri vseh delih, njegovo strokovnost pa cenijo vsi delavci v temeljni organizaciji kot v delovni organizaciji. Od leta 1965 so sprejeli pet njegovih inovacij, ki pomenijo izboljšanje tehnoloških postopkov in prihranek pri materialnih stroških Dela na samoupravnem področju, v krajevni samoupravi, za svoje delo pa je prejel medaljo dela in red dela z zlatim vencem. • Franc Košir je dobil občinsko priznanje za izjemne uspehe v glasbeni ustvarjalnosti in poslanstvu narodnoza-bavne glasbe doma in v svetu ter za aktivno in požrtvovalno delo v društvih s področja kulturne in telesnokulturne dejavnosti. Franc Košir se je mlad navdušil za glasbo, ki je pozneje postala njegova poklicna dejavnost Vključil se je v mladinsko godbo na pihala, nadaljeval v godbi na Javorniku ter bil obenem v zabavnem orkestru. Po srednji glasbeni šoli je bil sprejet v veliki plesni orkester Ljubljana, obenem pa je ostal zvest rodnemu kraju in igral v delavsko prosvetnem društvu Svobode Tone Čutar, kjer je vodil plesni orkester. Njegovo najbolj pomembno glasbeno delovanje pa je povezano z ansamblom bratov Avsemk.ki je letos praznoval 30-letnico obstoja. Njegov in Avsenikov jubilej je praznik uspešnosti, delavnosti in ljubezni do glasbe in dokaz neusahljive slovenske kulturne ustvarjalnosti. Franc Košir se je vključeval tudi v delo dramske skupine, delal v smučarskem klubu, bil smučarski tekač, rad je sodeloval na prireditvah in bil vnet privrženec športne predvsem hokejske dejavnosti na Jesenicah. • Jože Ulčar je bil nagrajen za večletno uspešno delo pri razvoju gospodarstva in za aktivno družbenopolitično delo ter samoupravno udejstvovanje v organih družbenopolitične skupnosti in v družbenopolitičnih organizacijah. Jože Ulčar, ki se je rodil v delavski družini, se je leta 1943 vključil v NOB in ostal v enotah JLA do leta 1948. V borbi se je izkazal kot hraber in odločen borec, predvsem pa kot dober tovariš in komandant. Vse naloge je opravljal odgovorno in zavzeto, po vojni se je aktivno vključil v izgradnjo domovine Prejel je več vojaških in državnih odlikovanj, večji del njegovega dela pa je vezan na železarno Jesenice in občino. Svoje izkušnje je vedno prenašal na ostale sodelavce, zato je med njimi ostal priljubljen in s svojo družbenopolitično aktivnostjo nadaljeval tudi po upokojitvi. Imel je šte-. vilne tunkcije, zdaj pa opravlja funkcijo predsednika 00 ZZB NOV občine Jesenice. Domala da ni področja, kje ne bi bilo vtkano njegovo delo in njegova ustvarjalnost, saj je vedno stremel k uresničevanju dolgoročnih ciljev delavskega razreda Za praznik večja trgovina na Blejski Dobravi — Jeseniška Rožca je ob občinskem prazniku odprla na Blejski Dobravi večjo trgovino in nov gostinski lokal. 28tet staro trgovino so v celoti obnovili in jo vključili v novi trgovinski paviljon, vkaterein so tudi nova skladišča in edini gostinski lokal v kraju. Stara trgovina je bila se enkrat manjša od sedanje. \' njej je bilo prostora le :a eno blagajniško mesto, ob katerem so se v konicah vile dolge vrste. Šest zaposlenih v dobravski trgovini bo odslej delalo v boljših pogojih, večji prostori in nove hladilnice pa bodo omogočile tudi boljšo :ulo:cnnst trgovine. Novogradnja je veljala 23 milijonov dinarjev. V Rožči bi želeli postaviti ali obnoviti še več lakih trgovin, kar pa bo bržčas nemogoče, saj je v sedanjih gospodarskih razmerah ostanek dohodka vse manjši. — Voto: C, Zaplotnik Za lepšo ureditev kraja Turistično društvo Kranjska gora namenja precejšnja sredstva Za lepšo urejenost kraja — Za enotno turistično ponudbo in prospekt Kranjske gore Kranjska gora — Turistično društvo Kranjska gora predvideva v svojem programu za letos v okviru splošne turistične propagande milijon 935.000 dinarjev. Ta denar so namenili za propagandni material, za prospekt Kranjske gore, ki bo veljal okoli milijon 450.000 dinarjev ter za razne reklamne prodaje. Pomembne pa so številne kranjskogorske turistične prireditve, ki bodo Turistično društvo Kranjska gora veljale okoli 952.000 dinarjev. Tako je med prireditvami, ki jih sofinancira Turistično društvo, tek treh dežel, srečanje na tro-meji. vršiški tek, otvoritev sezone, pro-menadni koncert, turistični pikniki, folklorni večeri, veleslalom treh dežel, svetovno prvenstvo letalskih prevoznikov, ulični tek Kranjske gore in sodelovanje pri drugih prireditvah Največ so namenili za srečanje na tromeji. 710.000 dinarjev pa so namenili za združevanje sredstev za enotnejšo turi stično ponudbo kraja Tako so delili sredstva za vzdrževanje in teptanje tekaških prog. za ureditev drsališča in sankališča, za teptalni stroj, za obnovitev zvonika, za obnovitev Liznekove do- mačije, za FIS progo in za poslovno skupnost. Največ jih je seveda veljal teptalni stroj. Razen tega Turistično društvo Kranjska gora skrbi za izobraževanje članstva in turistični podmladek, za kar namenjajo okoli 80.000 dinarjev ter za izposojevalnico smučarske opreme. Za vse aktivnosti nameni Turistično društvo Kranjska gora 6 milijonov 500.000 dinarjev. Krajevna skupnost Kranjska gora pa je v letošnjem letu iz sredstev turistične takse namenila denar za obveznost do Turistične zveze Slovenije v višini 700.000 dinarjev. Razerftega je namenila denar za amortizacijo za delovne stroje za turistično dejavnost, za adaptacijo kino dvorane, dala prispevek za izgradnjo TV pretvorn'1 -? I/ Gozd Martuljku, prispevek ccvi'z^ciiskemu komiteju Pokal Vitranc, društvom in organizacijam za razne prireditve ter za komunalno dejavnost. Tako so asfaltirali ulice Slavka Černeta ter redno vzdrževali javne površine, krajevne poti in parkirne prostore. Skupaj so odhodki znašali 4 milijone 690.000 dinarjev. D. Sedej Beseda Jeseničanov Mesud Džamastagič z Jesenic: ■>Na Jesenicah je veliko prosilcev za družbena stanovanja. Menim, da bi se morali tako kot v nekaterih drugih no za lepo urejen nasip in komunalno službo za redno in temeljito čiščenje mesta <• Olga Grilc z Blejske Dobrave: -Napredek ni zaobšel našega kraja, a kaj ko je poleg dobrega prinesel v vas tudi slabe stvari. Nekdanja vaška krajevna skupnost je postala napol mestna. Ljudje se zapirajo za svoj prag in svojo ograjo, sosed komaj še pozna soseda. Ni več pravega vaškega življenja. Morda je razlog v tem. ker v kra|u ni primerne dvorane, kjer bi se zbirali krajani in tam pripravljali različne kulturne in zabavne prireditve. Staro osnovno šolo sd gradili še naši dedje. Dotrajana je in brez .centralnega ogrevanja. Ne vem. kako zdržijo v njej pozimi predšolski otroci in učenci prvih dveh razredov. Vodni zbiralniki so spričo novih naselij in večje porabe vode postali premajhni. V ceveh ni pravega priti- ska, kar občutijo poredvsem v višje ležečih hišah. Nekdaj smo v trgovini na Dobravi prodali dnevno po 12 kilogramov kruha, medtem ko ga zadnja leta po 250. Prav je, da smo ob občinskem prazniku dobili novo .trgovino." občinah lotiti obnove starih hiš in urejanja podstrešij Moti me neznosen prometni vrvež skozi Jesenice, kjer so pešci in kolesarji nenehno izpostavljeni nevarnostim Tujci in tudi domačini vozijo hitro, zato ni čudno da je veliko nezgod tudi na prehodih za pešce. V mestu bi veljalo obnoviti vse kinodvorane. Sedeži v njih šknp-Ijejo, da me motijo pri gledanju filma Za delavce iz ostalih republik smo sicer uredili samske domove, vendar bi morali hkrati poskrbeti za njihovo kulturno in zabavno življenje Igram na plesih in opažam, da se ob naši domači ali tuji disko glasbi ne morejo sprostiti Pa da ne bom samo grajal, pohvaliti moram Jeseničane ker so uredili kopališče Ukovo, železar- Zmago Novak iz Žirovnice: »Ne da bi bil nagnjen h kritizerstvu, toda kar v navado je prišlo, da veliko več govorimo in obljubljamo, kot smo dejansko sposobni narediti. Telefon pričakujemo v vasi že šest ali sedem let in četudi smo zanj izglasovali samoprispevek. V vasi gradimo tudi teniško in odbojkarsko igrišče. Obstali smo na pol poti, ker je menda zmanjkalo denarja. Večina cest je že asfaltiranih in oskrba s pitno vodo razen v nekaterih hišah in zaselkih zadovoljiva. Kraj je tudi doknj lepo urejen, kar je zasluga lastnikov hiš in predvsem prizadevnega turističnega društva.« C. Zaplotnik _:_> G LAS 4. STRAN RADOVLJICA PRAZNUJE TOREK, 2. AVGUSTA i Letošnja priznanja Ob občinskem prazniku bodo podelili vsakoletna občinska priznanja — plakete in medalje občine Radovljica. Nagrajencem jih bodo svečano izročili v petek, 5. avgusta ob 17. uri v radovljiški graščini. VLADIMIR PAVŠIĆ — MATEJ BOR bo za celotno življenjsko delo in izredne zasluge prejel VELIKO PLAKETO OBČINE RADOVLJICA. Rojen je bil 14. aprila 1913 v Grganju pri Gorici. V NOB se je vključil leta 1941, v NOV pa je bil od spomladi 1942 in je nosilec »Partizanske spomenice 1941«. Član KPS je postal leta 1942. Že v mladih letih se je opredelil za interese delavskega razreda. Je eden izmed najpomembnejših partizanskih pesnikov, njegova knjižica »Previharimo viharje« je ilegalno izšla leta 1942. Med NOB je bil Matej Bor tisti poet, ki so ga borci najpogosteje prebirali in recitirali, njegova pesem »Hej brigade« je ponarodela. Znane so njegove zbirke pesmi pod naslovom »Pesmi«, »Bršljan nad jezerom«, »Sled naših senc«. Matej Bor je hkrati tudi najplodovitejši sodobni dramatik Že v partizanih je poleg »Raztrgancev« napisal še tri druga odrska dela, po vojni pa je objavil osem odrskih del. Pomembna sta tudi njegova romana »Daljave« in »Odloženi«. Tudi za otroke je objavil več prikupnih del. Matej Bor je znan tudi kot kritik, esejist in odličen prevajalec. Njegovo delo je prežeto z napredno idejnostjo in socialističnim humanizmom. Vladimir Pavšič je ves čas tudi aktiven in uspešen družbenopolitični delavec. PLAKETE OBČINE RADOVLJICA bodo letos prejeli štirje posamezniki, tri društva, trije delovni kolektivi in mladinska delovna brigada. 1 BOGO DOBNIKAR iz Lesc Leta 1949 se je zaposli! v Verigi kot strokovnjak pri proizvodnji vijakov. Sodeloval je pri ustanavljanju prve planske službe v Verigi ter se zavzemal za stalno izboljševanje delovnih pogojev. Pomemben je njegov prispevek pri ustanavljanju in razvoju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, deloval je kot predsednik oziroma ilan samoupravnih organizacij in sindikalne organizacije, vseskozi je bil družbenopolitično aktiven tuai izven delovne organizacije 2 ANTON DOLENC iz Radovljice Že 23 let je zaposlen v KŽK tozd Kooperacija. Na posestvu Poljče je vodja obrata živinoreje. S svojim požrtvovalnim delom in znanjem dosega v proizvodnji mleka izredne rezultate. Dosežek v mlečni proizvodnji posega v sam vrh tako v jugoslovanskem kot evropskem prostoru. Je izreden strokovnjak za prehrano govedi ter ima na tem področju tudi mednarodni sloves. Njegove zasluge pri selekciji goveda dajejo pomembne rezultate tako v družbenem kot zasebnem sektorju kmetijstva. Poleg strokovnega dela je aktiven tudi v samoupravnih organih, organih krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnostih predvsem na ravni republike. 3 DAMJAN HAFNER iz Krope Od leta 1959 je zaposlen v tovarni Iskra Mehanizmi Lipnica. S svojim delom in prizadevanjem je dosegel, da je kolektiv v tridesetih letih svojega obstoja prerasel iz majhnega obrata v tovarno s 340 zaposlenimi, ki svoje izdelke zelo uspešno izvaža na zahodna tržišča. S svojimi izkušnjami, znanjem in organizacijo dela ter stalnim uvajanjem novih izdelkov, ki so bili iskani na tržišči.-, je mnogo pripomogel, da je let-la proizvodnja naraščala tudi za 40 odstotkov. Vseskozi pri svojem delu uspešno sodeluje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, vsled česar delavci zaupajo vanj. Družbenopolitično aktiven je tudi na drugih področjih. 4 LEOPOLD PERNUŠ z Bleda Že junija 1942 je vstopil v NOV in sodeloval pri mnogih akcijah. Po osvoboditvi je doštudiral v Zagrebu in se nato zaposlil na GG Bled. Ves čas je bil požrtvovalen družbenopolitični delavec. Predsednik skupščine občine Radovljica je bil dve mandatni dobi, hkrati pa je opravljal tudi funkcijo podpredsednika skupščine gorenjskih občin, še vedno je aktiven v organih družbenopolitičnih organizacij, vrsto let aktivno dela tudi v družbenih organizacijah in društvih, predvsem na področju turizma. S svojim dolgoletnim izredno uspešnim delom je mnogo prispeval k napredku in ugledu občine in sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi. 5 ČEBELARSKO DRUŠTVO RADOVLJICA je društvena in strokovna organizacija, ki deluje na območju občin Radovljica in Jesenice, v katerem je včlanjenih 323 čebelarjev, ki opravljajo s 4 tisoč panji čebeljih družin. Osnovni namen društva je pospeševati čebelarstvo zaradi pridobivanja čebeljih pridelkov, opraševanja kmetijskih kultur in varovanja naravnega okolja. V svojo dejavnost je društvo vključilo tudi odkrivanje spominskih obeležij najbolj zaslužnim in svetovno znanim čebelarjem Antonu Janši, Janu Strgarju in Mihaelu Ambrožiču. Izjemni napredek je društvo doseglo v povojnih letih, ker se vedno več ljudi navdušuje za čebelarstvo in išče v tej pomembni kmetijski dejavnosti razvedrilo in sprostitev. Letos društvo praznuje 100-letnico organiziranega čebelarstva na svojem območju. 6. GASILSKO DRUŠTVO RADOVLJICA zelo uspešno deluje na področju požarnega varstva, tako operativno kot preventivno V svoje vrste vključuje mladino in jo vzgaja v dobre člane, prireja tečaje za usposabljanje gasilcev, s svojimi enotami pa sodeluje na vseh občinskih tekmovanjih. Zelo dobro povezavo ima s požarnimi enotami CZ. S svojimi delegati se uspešno vključuje v delo občinske gasilske zveze, pa tudi v skupnost za varstvo pred požari. Člani opravljajo delo prostovoljno. Društvo letos praznuje 100-letnico obstoja. 7 PLAVALNI KLUB RADOVLJICA je eden izmed zelo delavnih društev v radovljiški občini. Ima dolgoletno tradicijo in klub letos praznuje svojo 50-letnico. Danes združuje 160 članov, med njimi je 80 aktivnih plavalcev, od pionirjev, mladincev do članov. Dragoceno je prostovoljno delo članov radovljiškega plavalnega kluba pri vzdrževanju plavalnega bazena in naprav ob njem. Veliko skrb klub nenehno posveča plavalni vzgoji otrok, zato ima obetaven podmladek. Radovljiški plavalni klub je poznan tudi izven naših meja in ob praznovanju svoje 50-letnice bo pripravil mednarodni plavalni miting. 8. TOZD INSTITUT ELAN BEGUNJE Inštitut Elan pokriva potrebe proizvodnih tozdov Elana po razvojnem delu, vpeljevanju nove in posodabljanju obstoječe tehnologije. Glavne naloge, ki jih opravlja so: raziskovalno in razvojno delo na področju športnega orodja v širšem pomenu, kar vključuje smuči, ki so glavni izdeiek; telovadno orodje, opremo za vzgojno varstvene ustanove, trim kabinete, opremo za posamično rekreacijsko aktivnost, čolne, jadralna letala ter opremo iz protipožarnega področja. Vključuje tudi raziskovanje in razvoj ter uvajanje v proizvodnjo nova gradiva in tehnološke postopke, organizacijske prijeme, metode dela in poslovanja ter področje standardizacije in zaščite izumov. Osnova vse razvojne dejavnosti je poznavanje sodobnih dognanj s področja športne medicine, sociologije in psihologije ter aktivnosti človeka v prostem času. Razvojne aktivnosti temeljijo na študiju funkcionalnosti bodočih izdelkov. Elan se je z dosežki svojega inštituta, v katerem je 37 zaposlenih, prebil v sam svetovni vrh predvsem kot proizvajalec smuči, jadralnih letal in uteži. Uveljavil se je tudi kot kooperant tovarne Volksvvagen, pri svojem razvojnem delu pa je v marsičem prehitel tudi tujo konkurenco, ki za razvoj odmerja veliko več sredstev. Inštitut Elan praznuje 20-letnico svojega razvojnega dela. 9 ALMIRA RADOVLJICA Alpska modna industrija Almira iz Radovljice se je v zadnjih desetletjih iz majhnega obrata razvila v daleč naokrog, tudi na tujem poznano tovarno pletenin. Pomembni so njeni uspehi v zadnjih letih, ko je Almira kljub težkim pogojem gospodarjenja dohodek povečevala od 40 do 60 odstotkov letno ob nenehnem povečevanju produktivnosti. Zaostajanje osebnih do- hodkov v primerjavi z gospodarstvom se je zaradi teh uspehov zmanjšalo na minimum. Almira je pred časom pridobila kompleks Grimšce in v njem pričela uresničevati program razvoja domače in umetne obrti, s tem pa je bil ohranjen še en kulturni zgodovinski spomenik. Samoupravni odnosi so bili v preteklem obdobju v Almiri urejeni, vse bistvene odločitve, ki vplivajo na poslovanje in življenje, so dosegle novo kvaliteto, saj jih sprejemajo v temeljnih organizacijah. Zavidljive uspehe je Almira v zadnjem obdobju dosegla tudi na drugih področjih delovanja. Plaketo občine Radovljica bodo Almiri vročili septembra. 10 KNJIGOVEZNIC A-TISK AR NA RADOVLJICA Kot samostojno obrtno podjetje je bila ustanovljena pred 20 leti. Ob ustanovitvi je imela 60 površinskih metrov delovnih prostorov, 9 zaposlenih, ustvarila je 234.669 dinarjev celotnega prometa in 89.732 dinarjev dohodka. Danes ima 615 površinskih metrov prostora, 49 zaposlenih, ki ustvarijo nekaj več kot 76 milijonov celotnega prometa in 42,7 milijona dinarjev ostanka dohodka. Vsa sredstva, vložena v nabavo opreme, nakup in prizidavo delovnih prostorov so bila izključno lastna. Razvite ima samoupravne odnose in delo družbenopolitičnih organizacij. Kolektiv je vedno pomagal družbenopolitični skupnosti in organizacijam pri izvrševanju njihovih nalog. Plaketo občine Radovljica bodo vročili oktobra. 11 MLADINSKA DELOVNA BRIGADA STANE ŽAGAR RADOVUICA V šestih letih delovanja je sodelovala na sedmih zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah. Kar štirikrat je osvojila _ najvišje priznanje MDA — trak akcije- V brigadi je sodelovalo preko 250* mladih brigadirjev, mnogi po dvakrat, trikrat, nekateri celo šestkrat, več kot polovica se jih je na akcijah aktivno vključila v številne oblike usposabljanja na področju idejnopoliti-čnega izobraževanja, pridobivanja praktičnih znanj in razvijanja mladinske kulture. Vseskozi je most sodelovanja z mladimi iz pobratenih občin in z zamejskimi Slovenci na Koroškem. Brigada je vsako leto sodelovala tudi na večih lokalnih delovnih akcijah, s čimer so mladi prispevali k izgradnji in urejanju infrastrukturnih objektov v krajevnih skupnostih, k vzdrževanju spomenikov in obeležij NOB in k akcijski povezanosti mladine in krajanov v občini. MEDALJE OBČINE RADOVLJICA Podelili bodo tudi medalje občine Radovljica, ki jih bo letos prejelo šest posameznikov. Kar štiri medalje so namenjene delavcem Inštituta Elan. Prejeli jih bodo: MIHA FINŽGAR iz Nove vasi pri Radovljici, JANEZ BOHINC iz Žirovnice, ANTON VOL-ČANŠEK iz Radovljice in ANDREJ ROBIČ iz Radovljice. Medaljo občine Radovljica bosta prejela še JANEZ ROZMAN iz Bohinjske Bistrice, ki dela v Čevljarskem podjetju v Bohinjski Bistrici in POLONA ŠKRINJAR iz Zgornje Lipnice. ki dela v Iskri v Upnici, poznamo pa jo kot pisateljico. Svečana podelitev občinskih priznanj bo priložnost, da izročijo tudi druga odlikovanja in priznanja. Tako bo JANEZ STR-GOVŠEK iz Lesc prjel red zaslug za narod z zlato zvezdo. Priznanja Prešernove brigade pa bodo prejeli: LEOPOLD PER-NUS z Bleda, BORIS SETINA iz Radovljice in SLAVKO STAROVERSKI iz Radovljice. Lepše in bogatejša življenje Občina Radovljica slavi svoj praznik vsako leto 5. avgusta. Tedaj pn 42 leti se je tudi pri nas pričela vstaja proti sovražniku in zasužnjevalcu naf ga naroda. Na Jelovici je bil ustanovljen Cankarjev bataljon, ki je v nasledrf letih ponesel slavo naše narodnoosvobodilne borbe po vsej domovini. Tr dne se bomo spominjali tudi vseh ostalih partizanskih jubilejev. Okupator* tako že na začetku občutil, da naš narod ni voljan prenašati suženjstva in $ skusov iztrebljanja, ampak z vsemi silami in odločno borbo preprečiti njeo) ve napore. Naši borci so z nepopisnim junaštvom napadali sovražnika vser/ vsod in mu prizadevali težke izgube. Vse to so zmogli ob stalni podpori vsr delovnih ljudi. Sovražnik je hitro uvjdel, da ne bo uspel z uničevanjem na| borcev in vseh nas. Zato je hotel to doseči z zastraševanjem in nečlove^ okrutnostjo. Padali so borci, padali so talci, na kar nas spominjajo partij ski spomeniki in spominska obeležja. Toda zmagali smo z iskreno željo!) se kaj takega ne bo več zgodilo. \ Ob takih in podobnih jubilejih ponavadi tudi na kratko pregledamo usp, he in težave pri razvijanju našega gospodarskega in družbenega življenja} Navzlic gospodarskim težavam ne moremo mimo dejstev, da je življen v preteklih letih postalo bogatejše in lepše. Zato bomo nastale težave S pravljali z vzpostavitvijo čvrstega ekonomskega mehanizma in dovolj mo&f motivov. Spodbujali bomo predsem kvalitetnejše gospodarjenje na osn) povečane produktivnosti, učinkovitosti in racionalnosti ter pospeševali ces spontanega združevanja in povezovanja razvojnih naporov, sredstevr dela. Številne naše težave so pogojene z mednarodnimi gospodarskimi gih nji, nastale pa so tudi zaradi omalovaževanja samoupravnega gospodarjenj odgovornosti in rizika, ter zaviranja delovanja ekonomskih zakonitosti, i Kljub vsem težavam pa nekateri gospodarski rezultati v občini nisoii stali. Tako so bile v minulem obdobju uspešno zaključene investicije^ Bled (lupilnica), Hotel JEZERO v Bohinju, Farma Blata, dokončuje sevorff vodna napeljava iz Radovne in začeta je prva faza izgradnje vodovoda. spešeno se deluje pri obnovi in izgradnji komunalne infrastrukture (kanalS-cija) ter tudi stanovanjske izgradnje. \ Posebno pomembno je poudariti, da je bil lani povečan in v letošnja prvem polletju ohranjen obseg industrijske proizvodnje. Celotno gospodr stvo si izredno prizadeva zadovoljiti osnovne potrebe naše družbe z intenjf nejšim vključevanjem v mednarodno deiitev dela. Kar 9/5 vseh gospodarski naložb je namenjenih povečanju izvoza, ki je v polletju višji od lanskegaV kar za 34 odstotkov večji na konvertibilni trg \ Glede pogledov v prihodnost smo lahko smelejši, predvsem za« ugodnejšega zunanjetrgovinskega poslovanja in živahnejše proizvodnje^ ših organizacij. Vendar veliko bo potrebno še postoriti, da bomo odpravi dosedanje slabosti in ponovno vrnili zaupanje vase in lastne sposobnosti'? Predvsem si bomo prizadevali za nadaljnjo rast družbenega proizvodi povečevanjem deleža proizvodnje in storitev. Za doseganje višjega dohodu na zaposlenega in na vložena sredstva, za nadaljnjo povečevanje izvoza! usklajevanje porabe z materialnimi možnostmi. Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitam k občinskem prazniku in jim želim obilo uspehov pri nadaljnjem delu za napredek na! občine in domovine. \ Predsednik SO Radovljica Boris Šetina r Ob prazniku so rekli... Praznik je priložnost za veselje, za slovesne trenutke. Slej ko prej je vedno tudi pogled na opravljeno delo. Danes se mu vse bolj pridružuje pogled naprej, skrb. kaj bodo prinesli težki časi. Tudi v besede naših sogovornikov, ki smo jih ustavili na cesti in poprosili za nekaj besed ob prazniku njihove občine, so se vpletale predvsem misli, kaj bo treba storiti, da bo življenje lepše, bolj urejeno. MIHA FINŽGAR Iz Nove vasi pri Radovljici »Današnji časi so takšni, da moramo vse, kar imamo, dobro vzdrževati, začeto čim prej končati, za nove stvari pa združiti moči in denar, če pogledam leto dni nazaj, lahko kot eno največjih pridobitev v naši občini navedem novo Elanovo halo za izdelavo jadralnih letal. radi nedograjene kanalizacije, posebej v teh vročih poletnih dneh. Potegnjen je kanalizacijski vod od Begunj mimo Nove vasi, za Vrbnjami pa se odpadne vode stekajo kar na prosto, kar seveda povzroča neznosen smrad « SLAVKO MENCINGER iz Radovljice CIJAK SREČKO iz Lesc »V Lescah imamo sedaj velike težave z vodo. Nekatere hiše so bolj prizadete, druge manj, na slabšem so posebej severni predeli naselja. Pred dnevi je voda v kleti komajda pricurljala. Pravijo, da do leta 1985 ne bo nič bolje. Zato se Leščani bojimo nove stanovanjske gradnje, ne potrebujemo novega spalnega naselja, ker se bo s tem odprla vrsta novih problemov kot so vrtci, šola. . . Velik problem Lesc je promet. Ni priključka na glavno cesto in tujec težko najde pot. Z malo denarja bi se to lahko uredilo, saj obstajata dva priključka in dva podvoza. Pravi prometni vozel je prehod čez železniško progo sredi naselja, kjer bi izgradnja riadvoza ali podvoza res zahtevala veliko denarja. Toda problem bi ublažili, če bi omogočili obvoz od novega odcepa za Kropo mimo tovarne čokolade, kjer manjka le nekaj kilometrov ceste. Lesce kot turistični kraj tik pred Po kolektivnem dopusiu oodo v njej pognali proizvodnjo Kot eden največjih problemov pa še vedno ostaja dograditev ceste v Bohinj, ki bi jo morali čim prej končati. Povsem neuporabna sta sedaj dva mostova in priključek, čeprav so zahtevali veliko denarja. Mislim, da to ni zgolj bohinjski, temveč občinski in širši problem. V begunjskem koncu pa se vse bolj jezimo za- »Prav včeraj so imeli bohinjski komunalci »likof«, ko so dogradili kanalizacijo v Donici. S tem je rešen velik problem stare Radovljice, saj se odpadne vode ne stekajo več v graben, ki Radovljici res ni mogel biti več v ponos. Staremu radovljiškemu mestu so zadnji dve leti nasploh posvetili veliko pozornosti, zato ni čudno, da danes ljudje pravijo, da je Radovljica eno naj lepših mest na Gorenjskem. Vse fasade v stari Radovljici so prenovljene, tudi znotraj so preuredili nekatere hiše. Radovljica ima srečo, da v starem delu še vedno živi veliko domačinov, ki so na to okolje navezani, zato so z veseljem sodelovali pri prenovi. Utrip življenja je vse živahnejši, odpirajo se novi gostinski lokali in sedaj so kar štiri gostilne na kupu. Ljudje pravijo, da bi morale biti vsaj poleti odprte dlje, toda kaj. ko se nekateri meščani jezijo, da zaradi hrupa ne morejo spati« svoje malčke voziti v Kropo. Časi» pač težki in vsega ni moč imeti. Žanr mlade je že zaposlitev težko dob? vzeti moraš delo, ki ga dobiš, sicer i na cesti. Za določen čas so me val-Murki, pridno moram delati, da boj imela službo.« IVICA LJUBIČIĆ iz Lesc »Nisem od tod, pet let delam in M pri vas. Prišel sem iz Sremske Mitro? ce, za bratom, ki je bil že poprej tu.t* ne vem, da ima občina praznik. Pri* se dobro počutim, ne mislim r» vrnil* domov, čeprav stanovanja nimam inl vim v samskem domu. Čakam na s| novanje, vendar bo težko. Oba z i delava v Verigi, kjer vsako letoi jo štiri stanovanja, čaka nas pa | set. Da bi varčeval za stanovanje! sem pomislil, saj plača ni velika in < nar bi se zelo počasi nabiral, še I Bledom nimajo dobre, prave domače gostilne. Ob nedeljah je vse zaprto, le v Teksas ali na letališče je moč iti.« TATJANA BERTONCELJ iz Češnji-ce pri Podnartu »Najnovejša, velika pridobitev v našem kraju so telefoni, saj so za oddaljenejše kraje toliko bolj pomembni. Skoraj vse hiše so dobile telefonske priključke Veliko je bilo storjenega v zadnjih letih, skoraj vse ceste so asfaltirane. Obnovljena je šola na Ovsišah, kamor hodijo otroci do četrtega razreda, naprej pa v Lipnico. Slabo pa kaže z otroškim vrtcem, ki so ga nameravali narediti pri šoli. Tako morajo starši imava denarja malo in z ženo aelav^ izmenah tako, da lahko izmenoma«! rujeva najinega 15 mesečnega otroki, M. Volčjak f v n ■> ^ f >) c > Plakete mesta Tržič Skupščina občine Tržič b^o ob prazniku podelila občinska priznanja osmim posameznikom in organizacijam. Zlato plaketo mesta Tržič bo prejela delovna organizacija ZLIT (kolektivu bo izročena 13. avgusta ob praznovanju 70-letmce), srebrne plakete Stane Me-iič, Karol Pečnik in Minka Peraič ter bronaste Tilka Jan, Frajjc Kavčič, Mira Primožič in Jakob Štabuc. ) * ZLIT — Združena lesna industrija Tr-' žič se je v 70 letih iz skromnega žagarskega obrata razvila v sodobno tovarno, ki danes zaposluje že preko 300 delavcev. Letno razžagajo okrog 25 tisoč kubičnih metrov hlodovine, iz katere izdelujejo masovno pohištvo in embalažo. Več kot 18 let izvaža ZLIT regale, kredence in mize v zahodno Evropo. V zadnjih letih so zgradili moderen obrat za izdelovanje lesene embalaže. Lani so zamenjali polnojermenik na žagi. Ob 70-letnici pa se je delovni kolektiv odločil za posodobitev proizvodnje masovnega pohištva, kar bo v tem srednjeročnem obdobju ena največjih naložb v tr-žiški občini. STANE MEŠIĆ je sodeloval v NOB in . je za svoje delo prejel že več državnih odlikovanj. Ves čas bivanja v Tržiču opravlja pomembne družbenopolitične naloge. Izkazal se je tudi kot sposoben gospodarstvenik. V času, ko je vodil delovno organizacijo TRIO, se je le-ta izvlekla iz težav in dosegla pomemben gospodarski napredek. KAROL PEČNIK uspešno vodi temeljno organizacijo gozdnih kooperantov v Tržiču. Dve mandatni obdobji je odgovorno usmerjal razprave delegatov v zboru krajevne skupnosti. Vedno je uveljavljal demokratični postopek in s tem prispeval h krepitvi delegatskega sistema v občini. MINKA PERAIČ je nosilka partizanske spomenice 1941. Še kot mlado de kle se je priključilo partizanskemu gibanju. Doživela je strahote begunjskih zaporov, odkoder je pobegnila nazaj k partizanom. Konec vojne je dočakala na komandi istrskega vojnega območja. Po osvoboditvi se je vrnila v Tržič in postala dejavna predvsem v borčevski organizaciji. TILKA JAN je vodja aktiva ravnateljev vzgojnovarstvenih organizacij za Gorenjsko in je svoje strokovno znanje in družbenopolitično delo posvetila napredku otroškega varstva v tržiški občini. FRANC KAVČIČ je s svojim delom pripomogel k napredku krajevne skupnosti Jelendol, k razvoju samoupravnih odnosov v delovni organizaciji TIKO in h krepitvi planinskega društva in gorske reševalne službe v tržiški občini. MIRA PRIMOŽIČ je višji rentgenski tehnik na RTG oddelku v Tržiču, vseskozi vestna delavka z bogatimi dolgoletnimi izkušnjami in poleg tega dejavna tudi v sindikalni organizaciji. Zaupanje v ljudi Kot vsa povojna leta, bomo tudi tokrat praznovali 5. avgust — praznik občine Tržič, kot svoj praznik v spomin in počastitev prvih padlih partizanov, padlih v junaški in neenaki borbi z nemškim okupatorjem v Verbičevi koči pod Storžičem. Praznik bomo praznovali predvsem delovno, tako kot nam narekuje prostor in čas, v katerem živimo. Praznovali ga bomo z željo, da bi bili lahko tudi čez leto dni kot aktivni soustvarjalci priča tako pozitivnim rezultatom, kakršni so bili doseženi v preteklem letu. Res je, da v obdobju med obema praznikoma nismo uresničili vseh zastavljenih nalog in da smo nekatere uresničevali prepočasi. Vsekakor pa je največjega pomena to, da so bili naši delovni ljudje sposobni v danih okvirih uspešno ustvarjati in smotrno razporejati novoustvarjeno vrednost tako, da naše gospodarstvo ni zašlo v resnejše težave, da smo uspeli zmanjšati skupno in splošno porabo in da ustvarjamo v nekaterih delovnih okoljih tudi boljše materialne pogoje za ustvarjanje še večjega dohodka v korist združenega dela in širše družbenopolitične skupnosti. Doseženi rezultati v naši občini niso plod posameznikov, temveč vseh tistih naprednih delovnih ljudi in občanov, ki z delom in osebnim zgledom dajejo vsakodnevni prispevek k razreševanju sprotnih družbenoekonomskih problemov in s tem prispevek k dolgoročnejši rešitvi in stabilizaciji našega gospodarstva ter krepitvi samoupravnega, socialističnega sistema Vsem delovnim ljudem in občanom občine Tržič čestitam ob občinskem prazniku z željo, da bi tudi v bodoče, s skupnimi napori tako kot doslej uspešno premagovali vse težave in slabosti, ki ovirajo naš nadaljnji razvoj. Predsednik skupščine občine Tržič Janez PIŠKUR Tržič — Že lani so Gradbincevi delavci zgradili 25 metrov dolg in 8,5 metra širok most čez Bistrico. Julija letos so postavili še oporni zid, razširili dostopno cesto in uredili kanalizacijo. Z deli so hiteli tudi v najhujši julijski pripeki, tako da bosta most in cesta zanesljivo nared do občinskega praznika. Celotna dela bodo samoupravno komunalno interesno skupnost veljala 14,5 milijona dinarjev, (CZ) — Foto: F. Perdan JAKOB STABUC je veliko pripomogel h razvoju krajevne skupnosti Bistrica, predvsem h komunalni ureditvi kraja, k izgradnji gasilskega doma in ureditvi spominskega parka. Priznanja inovator leta Ob občinskem prazniku podeljujeta tržiška raziskovalna skupnost in občinski sindikalni svet priznanja inovator leta. Priznanja prve stopnje bosta prejela Anton Ahačič (TIKO) in Franc Florjan-čič (BPT), druge stopnje Miha Pogačnik (ZLIT) in priznanja tretje stopnje Ciril Slapar (TRIO), Pavel Hudobivnik (ZLIT), Janko Jančič, Jože Aljančič in Samo Cotelj (vsi BPT). Naziv inovatorja leta bosta pridobila še Janez Meglic (TIKO) in Milan Bogataj (BPT) Ob prazniku bodo razglasili tudi rezultate nagradnega natečaja, na katerem so sodelovali učenci tržiških šol s prispevki o pomenu izumov, izboljšav in varstva okolja. Nagrajeni bodo Aleš Be-šter, Barbara Kapel in Tadeja Papov z osnovne šole heroja Bračiča ter Janez Klofutar, Urška Kališnik in Boris Aljančič s šole heroja Grajzerja. Nova Kompasova poslovalnica na Ljubelju — Kompasova^ temeljna organizacija Turistični in gostinski obrati Ljubelj bo na 'praznični dan, 5. avgusta, odprla na mejnem prehodu Ljubelj novo poslovalnico. V njej bo menjalnica, prodajalna spominkov, manjši gostinski lokal, prostori Interevrope in stranišča. Sedanja poslovalnica je bila pretesna in ni zadostovala povečanemu prometu na mejnem prehodu. To se je pokazalo zlasti v poletnih mesecih, ob praznikih in ob koncu tedna, ko so prestopala mejo vozila tudi v štirih kolonah. V Kompasu so se odločili za gradnjo na dokaj zahtevnem nasipu, kjer je bilo potrebno temeljenje tudi do globine 17 metrov. Nepredvidena dela so podražila gradnjo z načrtovanih 21 na 35 milijonov dinarjev. Denar sta prispevali Kompasom' temeljni organizaciji Turistični in gostinski obrati Ljubelj ter Mejni turistični servis Ljubljana, Interevropa in več kot tretjino s posojili Ljubljanska banka. — Foto: C. Zaplotnik Kaj pogrešajo in s čim se pohvalijo Tržičani Mirko Istenič iz Bistrice: »V dveh desetletjih so v Bistrici zgradili toliko novih hiš in stanovanjskih blokov, da se je nekdanja vasica že priključila mestu. V tem času smo dobili sodobne trgovine, šolo, telefonske priključke, asfaltirali ceste, olepšali kraj .. Ogromen napredek je to, kateremu smo z delom in prispevki doprinesli tudi krajani. Na udarniških akcijah smo urejali ceste, okolico blokov, sadili zelenje. Veliko dela nas še čaka. V starem delu Bistrice bi veljalo urediti kanalizacijo. Premajhen postaja vrtec. V kraju pogrešamo tudi različne servisne delavnice — mehanike, servis gospodinjskih aparatov, avtopralnico. Slabo izkoriščena ostaja Ročevnica, kjer bi lahko uredili smučišča, igrišča in trimsko stezo.« ča, da komaj dobiš prostor za sončenje. Pred leti se je že govorilo, da bo na nogometnem igrišču v Tržiču zrasla športna dvorana, v kateri naj bi bil tudi bazen. Govorice so verjetno zaradi stabilizacije utihnile. V krajevni skupnosti kot v mestu je slabo poskrbljeno za zabavno življenje mladih. Mladinska organizacija na Pristavi skuša poživeti dejavnost, vendar pri tem ne najde vedno tudi podpore. Še tole bi dodala: v Tržiču pogrešam več trgovin s tekstilnimi izdelki.« Rajko Majstorovič iz Retenj: »Doma sem iz Banja Luke in sem se v Retnje preselil pred petimi leti. V Bosni se nikakor nisem uspel zaposliti in si najti primernega stanovanja, medtem ko sem se v Tržiču z družbeno pomočjo naglo postavil na noge. V občini sq dobro poskrbeli za delavce iz drugih republik. Ne čutim se zapostavljenega, lepo so me sprejeli delavci v Zlitu, kjer sem zaposlen, kot domačini v Retnjah. Ena- kega mnenja so tudi moji prijatelji, ki živijo v samskem domu« Andrej Teran iz Križev: »V tržiški občini je vsaka ped rodovitne zemlje dobro obdelana in dvomim, da bi lahko na njej pridelali še več hrane. Kmetijstvo zaostaja za ostalimi gospodarskimi panogami in zato je na mestu odločitev, da mu pomagajo z delom svojega dohodka tudi delavci. Kmetje že dobivamo različne regrese in premije iz intervencijskega sklada, ki pa so ta" 'azdrobljene, da ne vemo natančno, kolikšna je družbena pomoč. V vasi imamo trgovino s kmetijskim materialom, čeprav je zaradi splošnega pomanjkanja nekaterih sredstev na trgu slabo založena, nam je zaradi bližine prikrajšana marsikatera pot. Bolje bi se morali dogovoriti tudi za odkup solate, saj ni ne v našo ne družbeno korist, če, denimo, segnije na polju« C. Zaplotnik Božidar Šinkovec iz Tržiča: »Sem tajnik novoustanovljenega turističnega društva. Ljudje se pogosto ustavljajo v naši poslovalnici in razlagajo, kaj jih žuli. Največ kritik slišim zaradi slabe gostinske ponudbe v celotni občini. Ob konicah so lokali popolnoma zasedeni, občani pa bi radi posedeli, poklepetali. Ob tem, da v mestu verjetno še dolgo ne bo primernega hotela, se sprašujem, kje gostu ponuditi prenočišče. Uspešno poteka obnova starega mestnega jedra, v katerem bodo dobila stanovanja tudi mlade družine. Ob tem pa Tržič postaja tudi lepši in zanimivejši. Toda to še ni dovolj. Poskrbeti moramo, dal bo mesto postalo živo, da se bo vsaj ob koncu tedna v njem nekaj dogajalo. Tržič je že znan po nekaterih domiselnih kulturnih, zabavnih in športnih prireditvah. Občani so jih sprejeli za svoje, ob tem pa zahtevajo tudi nove, sveže oblike zabave in sprostitve. Res škoda, ker so zamrle dobro obiskane tr-žiške poletne igre.« Irena Kokalj s Pristave: »čez poletje b1 bilo v Tržiču zelo dolgčas, če ne bi imeli kopališča. Poleg gostiln je postalo edino shajališče mladih iz vse občine. Pogosto je takšna gne- Prireditve ob prazniku Občani tržiške občine so si za svoj praznik izbrali 5. avgust Na ta dan se spominjajo borcev in revolucionarjev, ki so pred 42 leti padli v boju z okupatorjem v Verbičevi koči pod Storžičem. Pomemben dogodek iz narodnoosvobodilne borbe bodo Tržičani tudi letos počastili s številnimi prireditvami. • Danes, 2. avgusta, ob 17. uri se bo v domu Petra Uzarja v Bistrici pričel hitropotezni šahovski turnir. Jutri, 3. avgusta, bosta dve športni prireditvi. Na strelišču na Cimpru bo občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško za moške in ženske (pričetek ob 13. uri) in na kopališču občinsko prvenstvo v plavanju (pričetek ob 16. uri). • V četrtek, 4. avgusta, bo ob 18. uri v paviljonu NOB otvoritev razstave del tržiških likovnikov. • Na praznični dan, 5. avgusta, se bodo prireditve vrstile prek celega dne. Ob 11. uri bodo na mejnem prehodu Ljubelj odprli novo Kompa-sovo poslovalnico, ob 16.30 bo v mestu promenadni koncert pihalnega orkestra Tržič. Ob 17. uri se bo v Bistrici pričel rokometni turnir, hkrati pa bo pred osnovno šolo heroja Bra- čiča koncert pihalnega orkestra Ob 18. uri bo v avli šole heroja Bračiča v Bistrici slavnostna seja zborov občinske skupščine, na kateri bo spregovoril njen predsednik Janez Piškur. Na seji bodo podelili domicil Gorenjskemu odredu in Okrožnemu odboru Osvobodilne fronte Kranj, zlate, srebrne in bronaste plakete mesta Tržič in priznanja inovator leta. Obenem bodo razglasili rezultate nagradnega natečaja, na katerem so s prispevki o izumiteljstvu, smotrnih izboljšavah in varovanju okolja sodelovali učenci tržiških osnovnih šol. V kulturnem programu se bodo predstavili igralci na citre, kvintet bratov Zupan in mladinska plesna skupina. • V soboto, 6. avgusta, ob 11. uri bo pri spomeniku pod Storžičem spominska svečanost. Istega dne ob 20. uri bo še nočni tek po ulicah Tržiča. Praznične prireditve bodo v tržiški občini sklenili v nedeljo, 7. avgusta, z dvema športnima dogodkoma. Ob 8. uri se bo na balinišču na Ravnah pričel balinarski turnir, uro kasneje pa na kegljišču na Ljubelju turnir za moške in ženske ekipe. O LAS 6 STRAN REPORTAŽA Praznik krajevne skupnosti Tržič — Center Napredek povezan z razvojem mesta V spomin na dogodke pred 42 leti v Verbičevi koči pod Storžičem praznujejo krajani starega dela Tržiča, zaselkov Slap, in Čadovlje, Ceste JLA in Preske, v petek, 5. avgusta, krajevni in občinski praznik — V Centru, v katerem živi veliko starejših krajanov in delavcev iz drugih republik, se prepletajo krajevni interesi z mestnimi in občinskimi Tržič — »Naša krajevna skupnost je povsem mestnega značaja, zato njene dejavnosti ne moremo primerjati z vaškimi skupnostmi, kjer s prostovoljnim delom gradijo tudi gasilske, kulturne in družbene domove, mostove, protipožarne bazene in podobno,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franci Meglic. »V Centru se prepletajo krajevni interesi z mestnimi in občinskimi, predvsem s hotenji stanovanjske in komunalne interesne skupnosti. Na področju komunalne dejavnosti skrbi krajevna skupnost le za vzdrževanje in obnovo nekaterih stranskih poti, stopnic in parkov, za vse ostalo je zadolžena komunalna interesna skupnost. Doslej smo se v krajevni skupnosti ukvarjali tudi z gospodarsko dejavnostjo. Upravljali smo paviljon NOB, ga oddajali različnim uporabnikom, zaračunavali izdatke vzdrževanja, pri tem pa morali po- gosto poseči tudi v lastno blagajno. Dom bomo sčasoma predali njegovemu lastniku, občinskemu odboru ZZB NOV Tržič. Potreben je temeljitega popravila. V občini je že ustanovljen odbor, ki bo poskrbel za obnovo in za ureditev okolice v prijeten park«. »Čeprav imamo veliko skupnih problemov s celotnim mestom, skušamo nekatere rešiti tudi v Centru,« poudarja Marjan De/man, predsednik skupščine krajevne skupnosti.« Letos nameravamo ob- noviti stopnice in asfaltirati pločnik na Cankarjevi cesti, urediti nekatere zelenice, obnoviti igrišče za gradom in sprehajalno pot odtod do Slapu. Z odgovornimi občinskimi in republiškimi skupnostmi se moramo dogovoriti za postajališče v Zgornji Preski, kjer avtobusi ustavljajo le »na črno«. V nobenem primeru pa postajališča ne bi smeli ukiniti, saj imajo krajani daleč do prve postaje na Pristavi ali v Tržiču. Pred leti smo v krajevni skupnosti dobili veliko telefonskih priključkov. Z anketo. TOREK, 2. AVGUST^ 1 Obnovljeni del starega mestnega jedra. — Foto: F. Perdan Franci meglic, predsednik sveta krajevne skupnosti. Marjan Dežman, predsednik skupščine krajevne skupnosti ki smo jo izvedli, je izrazilo željo po telefonu že 30 krajanov. Tudi ta ne tako pereč problem bomo odpravili z dnevnega reda, ko bo pošta podvojila zmogljivost telefonske centrale. Poleg številnih trgovin, ki jih že imamo v Centru, bodo letos v Verdirjevi hiši odprli še ribarnico. Krepi se tudi nekdaj odrinjena storitvena dejavnost. V Centru imamo šivilijo, čevljarja, vodovodnega instalaterja, popravi j alca gospodinjskih aparatov . . . Od športno rekreacijskih naprav imamo le nogometno igrišče in pozimi naravno drsališče. Načrti za izgradnjo športne dvorane pa so žal padli v vodo.« Krajani so navdušeni nad obnav ljanjem starega mestnega jedra. Letos potekajo dela že na četrtem objektu, na Koželjevi hiši. Tržič l><> postal lepši in mikavnejši, številne družine pa bodo poceni prišle do novih stanovanj na podstrešju starih stavb. Zavod za kulturo m izo- braževanje namerava odki obnoviti Polakovo pristavo^ ni želijo, da bi uredili tudi l Kurnikove hiše. Tod naj bi^ mestno kulturno središče.m dobo dobiva tržiški muzej* obnovili zgradbo, letos urejL tale, izdelane pa imajo že a črte, kako bi odprli rake. \ »V krajevni skupnostižk starejših občanov in deW, drugih republik. To ofeM) krajevne samouprave,« \ Franci in Marjan. »Staim moremo nadlegovati, da bi zahtevne naloge. Z delave;, gih republik še nismo naši ga stika. Pri volitvah imam; težave, saj imamo na rA premalo ljudi. Razveseljiv^ je oživela dejavnost mladji-ganizaeije. To tudi daje upA bomo lahko že kmalu /.a A naloge v krajevni SttM predlagali tudi mlade in u pripravljene krajane.« \ Krajevna skupnost Radovljica Rdeča luč za stanovan gradnjo jsko V krajevni skupnosti Radovljica so že pred časom sklenili, da ima mesto dovolj stanovanjskih četrti in da se z dograditvijo Cankarjevega naselja ustavi družbena stanovanjska gradnja, saj se bo sicer odprla kopica novih problemov 2.500 LJUDI SE JE PRISELILO V ZADNJIH DESETIH LETIH Krajevna skupnost Radovljica zajema radovljiško mesto ter vasi Vrhnje, Gorica in Nova vas. Vsega skupaj šteje okoli šest in pol tisoč ljudh V zadnjih desetih letih se je število krajanov krepko povečalo, saj se je priselilo kar dva in pol tisoč ljudi. Nekaj seveda domačinov, iz drugih krajev občine. Že od nekdaj pa je radovljiško mesto vabljivo tudi za ljudi od drugod, saj je za bivanje res prijetno mesto. Nima umazane industrije, zato je zrak čist. Okolica je prelepa, tudi pozimi, ko se radovljiško mesto pogosto kopa v soncu, Kranj, Škofjo Loko pa ovija z dimom in strupenimi plini prepojena megla. Radovljica je bila zato že od nekdaj privlačna za Ljubljančane. Med priseljenci v zadnjih desetih letih je tako poleg Jeseničanov, ki se naveličajo železarne, mnogo Ljubljančanov in Kranjčanov. Radovijičani so pazljivo gradili nova stanovanjska naselja. Pustili so jim dovolj zelenja, načrtovalci so gradili z občutkom za. gorenjsko arhitekturo in vključenost novih poslopij v prostor. Zato je danes že pogled na nova radovljiška naselja prijeten. Na vse pa vendarle niso mislili. Vzporedno z novimi stanovanjskimi bloki in hišami bi morali graditi kanalizacijo, vodovod, šole, vrtce . .. Ker jim niso posvetili dovolj skrbi, se komunalni problemi danes vse bolj odpirajo, posebej, ker je denarja vse manj. Zato so krajani na novi zazidalni načrt središča Radovljice imeli največ pripomb prav zavoljo predvidene nove stanovanjske gradnje. Že v razpravi jim je uspelo zavrniti podaljšek Prešernove ceste, na sredinem zasedanju občinske skupščine pa so osnutek' zazidalnega načrta sprejeli le kot predlog in tako sprejem odložili za dva meseca. Krajani namreč pravijo, da tudi prostor ob predvideni lokaciji nove avtobusne postaje ne sme biti namenjen stanovanjski gradnji. Dokaj zanimiva je tudi pripomba krajanov, da zapori ne sodijo v mestno središče. Zazidalni načrt je namreč predvidel njihovo razširitev. Ljudje pa pravijo, da mora biti prostor med sodiščem in šolskim centrom rezerviran za potrebe šole. HUD PROBLEM JE ŠE VEDNO KANALIZACIJA Novi zazidalni. načrt poimenuje Radovljico vrtno mesto. Vrt pa je na Slovenskem pojem za urejenost. Priznati moramo, da je radovljiško mesto lepo urejeno. Tudi staro mestno jedro, ki so mu zadnji dve leti posvetili veliko pozornosti. Nekateri celo pravijo, da je staro radovljiško mesto danes lepše kot druga, bolj popularna stara mesta na Gorenjskem. Toda, če Radovljici pogledamo pod krilo, smo razočarani. Res, lepo vrhnjo obleko ima, toda spodnjice so umazane. Kanalizacija je še vedno hud radovljiški problem. Še nedolgo tega "je imelo mesto graben, kamor so se stekale odpadne vode. V Donici so sedaj položili kanal, s čimer je rešen velik problem starega mestnega jedra. Toda iz kanala se odpadne vodi' stekajo na prosto, kar v tej poletni vročini povzroča neznosen smrad. Odpadne vode bi pač morali odvajati preko čistilne naprave. Mestni kanalizacijski vodi med seboj niso povezani in odpadne vode odtekajo na več krajih. Nekatere nove hiše, v Pred trgu na primer, tako na kanalizacijo sploh niso priključene. Krajevna skupnost sama pri tako obsežnih delih kaj pfida seveda ne more narediti, saj so problemi posledica dolgoletnega zanemarjanja izgradnje komunalnih naprav. Podobno je namreč tudi z vodovodom, saj te dni mnogi kraji v radovljiški občini trpijo zaradi pomanjkanja pitne vode. Vode je v Radovni sicer dovolj, toda zmogljivost vodovoda je prešibka. Vsakršna nova stanovanjska gradnja, ne le v Radovljici, tudi v Lescah, bo te probleme le še zaostrila. NAJLEPŠE KOPALIŠČE NA GORENJSKEM V teh vročih poletnih dneh je radovljiško kopališče oblegano kot še nikoli doslej. Do 27. julija so našteli že 10.131 odraslih kopalcev, lani v tem času 6.542. Torej skoraj 4 tisoč več. Otrok pa so našteli 8.892, kar je tisoč in pol več kot lani. Če prišteje- V krajevni skupnosti Radovljica so že pred časom sklenili, dase:H - iti.*' 3* vedi. K m ■ H Karlo Pesjak, doma iz Kovorja pri Tržiču, že trinajsto leto živi in dela na Švedskem. Dvaindvajsetleten je odšel na tuje. Gnala ga je mladostna vihravost in radovednost. Zakaj prav na Švedsko? Prostodušno pove, da je na morju spoznal švedsko dekle in šel za njo. Pa ni bilo nič resnejšega. Le katerega mladeniča ne burijo dolgi, svetli lasje čednih Švedinj? Ostal je na tujem, se zaposlil kot rezkalec in udomačil v mestu Hassleholm na jugu Švedske. Po nekaj letih se je dodobra navadil švedskega jezika in življenja. Počasi mu je postalo dolgčas. Prebirati je začel vabila, ki Bih je poštar metal v njegov poštni nabiralnik. Najrazličnejša društva in krožki vabijo ljudi, da se udeležijo njihovih tečajev. Skupaj s fanti iz tovarne so se odločili in se vpisali v foto- grafski krožek. Najprej v začetnega, nato še dva nadaljevalna. Zadnji ga je docela navdušil. Dobili so temo in.delali povsem samostojno. Dokumentirali so utrip majhne švedske vasice. Konjiček za proste urice je začel preraščati v strast. Komaj sedem let je minilo od tedaj. Karlo Pesjak je letos dobil največje priznanje. FT-AP, mednarodna zveza umetniških fotografov mu je podelila naziv mednarodni mojster fotografije. Priznanje, ki mu botrujejo ostra merila, saj se mora fotograf izkazati z več samostojnimi domačimi razstavami in udeležbami na mednarodnih razstavah, najmanj tri leta nizati uspehe. Karlo Pesjak jih ima več kot dovolj. Od vsega začetka shranjuje uspele fotografije, izrezke iz časopisov, ki so pisali o njem, društvena in druga priznanja, nagrade. Zajeten arhiv si je že naredil. Ko se je začel resneje ukvarjati s fotografijo, se je vpisal v fotografski klub v Hassle-holmu. Že peto leto je prvak kluba, izvolili so ga za predsednika kluba, kar mu pomeni posebno priznanje. Letos mu je uspelo, kar ni še nikomu doslej. Na tekmovanju južne Švedske je pobral kar tri prva mesta, eno drugo in eno tretje Švedska Foto revija je maja objavila njegovo fotografijo na zadnji strani. Večkrat so bile njegove fotografije že izbrane za plakat izbirnega tekmovanja na Švedskem. Za kolekcijo fotografij, ki jih je posnel v Ameriki, je prejel srebrno plaketo, kar je na Švedskem najvišje priznanje, po katerem lahko seže amater, saj so zlate rezervirane za poklicne fotografe. Fotografski časopis mu je za letos podelil enkratno štipendijo v znesku dva tisoč švedskih kron. Kopica švedskih priznanj in odličij torej, med njimi pa so v Karlovem arhivu tudi naša. Fotografije pošilja tudi domov, često jih objavlja Sobotna priloga Dela in nekatere naše revije. Športno fotografijo tedna mu je objavil Teleks, llustrovana politika mu je podelila drugo nagrado in še bi lahko naštevali. Pred tremu leti sta s prijateljem oborožena s fotografskimi aparati odšla na tri mesece dolgo pot po Združenih državah Amerike in pogledala še v sosednjo Mehiko. Prepotovala sta jo od New Yorka do Kalifornije in na film lovila tamkajšnji utrip življenja. Nastale so fotografije doživljanja ameriške pokrajine, pisanega ameriškega življenja, od zamolklega obraza črnca na podzemeljski železnici in židovskega bankirja na Manhattenu do sproščenega nasmeha svetlolasega nakodranega deklica in v daljavo zazrtega pogleda indijanskega dekleta. Karla Pesjaka je posebej prev- Okrogli razgledni stolp v Kopenhagnu. Številne, često neopazne podrobnosti Karlo Pesjak .vp? minja v fotografske umetnine. zelo svojstveno življenje New Yorka in spomeniki narave v dolini smrti. Nadvse pa ga je fotografsko vzburilo umirajoče jezero Mono lake v Kaliforniji. Jezero na višini 2.500 metrov, obdano i gorami, visokimi 4.000 metrov, je slano in strokovnjaki pravijo, da je staro najmanj milijon let, nekateri celo trdijo, da tri milijone let. Jezero je izredno hladno, ob njem pa so izviri tople vode. Skratka prava naravna znamenitost. Pred časom pa so zajeli vse bližnje potoke in vodo po ceveh vodijo do Los Angelesa, ki mu manjka vode. Jezerska gladina se je začela zniževati in jezero počasi umira. Na prostem pa grozeče ostajajo apnenčaste jezerske usedline, ki spominjajo na podzemske kapnike. Prav grozeča govorica kapnikov je Karla najbolj prizadela, tako kot številne druge fotografe pred njim, ki so povedali svetu, kakšne neumnosti počne človek. Vendar doslej še nihče ni nič storil, da bi jezero ostalo. Karlo je B fotografskega potovanja po Ameriki pripravil samostojno razstavo fotografij, s katero /anje uspehe po Švedskem, prav sedaj ga vabijo tudi na Norveško. Pri nas je pred leti že razstavljal, v Tržiču. Prav rad pa bi pri nas pokazal svojo »ameriško« razstavo fotografij Fotografija je Karlu postala resnična strast. Ko mu v temnici razvijalec riše na film ujet motiv, podoživlja doživetje in v zadnjem času se mu porajajo celo stihi Ob nekatere svoje najbolj uspele fotografije je napisal pesmi, ki podčrtajo govorico fotografije. Karlo se rad in nenehno vrača domov. Ne le poleti na dopust, tudi med letom. Zelo je vesel, če mu naši objavijo fotografije. Vendar pravi, da zaenkrat ne misli na dokončno vrnitev. Lani se je oženil, s Švedinjo. Žena se poklicno ukvarja s fotografijo, spoznala sva se v temnici, smeje pravi Karlo. Pripeljal jo je na Bled, ia sta se poročila. Prijatelja, navduše- nega planinca, pa na poročno potovanje na vrh Triglava. Hčerkici sta dala ime Nina, lepo se sliši tudi na Švedskem, pravi Karlo. Brez dvoma bo eden najpogosteje fotografiranih otrok na svetu. Da bi se poklicno ukvarjal s fotografijo, o tem Karlo Pesjak ne razmišlja. Rad ima izpovedno, umetniško fotografijo, poklicno fotografsko delo bi mu vzelo čas in veselje zanjo. M. Volčjak Židovski bankir na Manhattetnu — Karlo Pesjak je na filmski trak doživeto ujel pisano ameriško življenje. GLAS 8. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE RUDEČI POLŽI KOT DEVIZE Nas obvešča Jože Ambrožič iz Gorij, koliko neprijetnosti doživljajo vrtičkarji, saj je po vrtovih polno rdečih polžev. Takole pravi: • »Že pred par leti, ko sem se mudil v Spodnjih Gorjah, sem opazil precej rudečih polžev in na to so me opozorili tudi va-ščani. Od tod so se letos pojavili tudi v Zgornjih Gorjah in prodirajo tudi na Poljšico pri Gorjah. Ti polži se zadržujejo največ ob in ob takšnih vaških potokih, ki odvajajo, med drugim fekalne vode. V Zgornjih Gorjah se je zgodilo celo, da je poginila račka, ki je pogoltnila tckšnega polža. Na svoje pohode gredo najraje v jutranjih \irah in napadajo razne solate in drugo zelenjavo, zarije jo pa se prav v osrčje rastlin. Te vrste rudečih polžev se prav hitro množijo na jezo vr-tičkarjev. So rdeče-rjave barve, dolgi pa od šest do deset centimetrov. Ljudje posipajo okoli zeljnikov živo apno in sol, kar jih sicer malo zadržuje, toda ob deževnem vremenu se vse to stopi in uspeh je ničev. Vsekakor si bodo morali odgovorni organi zadevo ogledati in pred pisati učinkujoč strup proti tej nadlogi. Ljudje sami, brez stro kovnih nasvetov so postali nemočni, to golazen pa bo treba vsekakor zatre ti in uničiti, sicer lahko pride do večjih obolenj.« Verjamem, da so huda nadlo ga, a v teh današnjih časih je že tako, da bi lahko poklicali strokovnjake drugačne sorte, tiste, ki bi vedeli povedati, če imajo rudečkarji v sebi kakšno snov, ki bi se dala za devize vnovčiti. Kaj veš, morda pa lazi zdaj po gorjanskih vrtovih devizna be ra, ki nam je tako silno všeč in bi jih z odprtim srcem odkupoval kakšen naš Lek? Ne zameri te, ampak nenehno moram misliti, kaj bi se še dalo iztisniti za devize in morda tudi gorjanski polži niso izjema? Kako krasno bi bilo, če bi se izkazalo, da ste zdaj, namesto ribezove letine odkrili polževo, ki bi šla za med kot nekdaj ribez. Devize, ki le žejo same od sebe, po vrtovih?! Kaj takega se lahko zgodi samo pri nas, a na svoji koži že čuti mo, kako je pri nas v zadnjih le tih resnično vse mogoče. Mednarodno srečanje gasilcev Mojstrana — V nedeljo, 24. julija, je bilo v Mojstrani tradiciaonalno srečanje gasilcev Koroške, Furlani-je-Julijske krajine in Slovenije. Srečanje so združili s proslavljanjem letošnjega praznika jeseniške občine in 90-letnice gasilskih društev Mojstrana ter Jesenice-mesto. Prvi del srečanja so posvetili tekmovanju gasilskih desetin v tridelnem napadu. Tekmovalci so bili po znanju in spretnosti izredno izenačeni, saj je zmagovalna desetina iz Smokuča le za točko prehitela gasilce iz Beljaka, malenkostna razlika pa je bila tudi med rezultati drugih desetin. Med drugimi našimi ekipami je GD Jesenice zasedlo 4. do C. mesto, GD Mojstrana pa 9. mesto. Nastopili so tudi mešana desetina gasilcev vseh treh dežel pa pionirski desetini iz Arnoldsteina in Zabrezni-ce. Ekipno so bili najboljši gasilci Koroške, drugi iz Furlanije-Julijske Krajine, tretji pa iz Slovenije. Popoldan je sledila parada skozi Mojstrano in osrednja proslava pred tamkajšnjim gasilskim domom. Govorniki iz vseh treh dežel so poudarili pomen vsakoletnih srečanj, ki utrjujejo tako medsebojno sodelovanje pri strokovnem usposabljanju in ukrepanju ob morebitnih požarih ter elementarnih nesrečah kot skupno prijateljstvo sosednjega prebivalstva. Na proslavi so zatem podelili več visokih gasilskih odlikovanj. Gasilsko plamenico prve stopnje sta prejela jubilanta, gasilski društvi iz Mojstrane in z Jesenic. Republiško gasilsko odlikovanje prve stopnje so dobili Mara Rekar, Ciril Jalen, Franc Vilman in Alojz Rekar, gasilsko plamenico druge stopnje Ciril Anderle, republiško odlikovanje druge stopnje Viktor Mrak in Franc Sal-berger, republiško odlikovanje tretje stopnje pa Anton Petrič. Gasilsko društvo Mojstrana je predalo priznanja gasilcem veteranom; prejeli so jih Janez Eržen, Jože Čebušek ml. in Franc Zima ml; podelilo je tudi plaketo za uspešno sodelovanje temeljni organizaciji blejskega Lipa v Mojstrani. Letošnje srečanje v Mojstrani, ki je bilo že 9. zapored, so uspešno organizirali člani občins':e gasilske zveze Z Jesenic, kot odlični gostitelji pa so se izkazali člani domačega gasilskega društva. Prihodnje, leto bo jubilejno srečanje v Furianiji-Julij-ski krajini. J. Rabič inovakTŠ POROČILI SO SE V KRANJU Nevenka Jerman in Janez Rezek, Marija Bogataj in Davorin Kranner, Anica Skerjanc in Aleksander Kne, Marta Kovač in Go-razd Uršič, Marija Zupan in Ro-land Jagodic, Marjeta Pekolj in Janez Bukovec, Bojana Krelj in Janez Plahinšek, Bojana Meglic in Darko Mihevc, Magda Debelak in Jurij Tepina, Ksenija Podles-nik in Anton Salmič, Nadica Naj-žar in Viljem Osterman, Djevahi-ra Omeragič in Šefik Dulič, Irena Verčič in Damjan Feher, Tatjana Krč in Jurij Jereb, Zdenka Gogala in Ciril Prša, Mira Kalan in Ivan Stare, Jana Markič in Dušan Re-pič, Marija Delovec in Ivan Novak, Božena Bidovec in Igor Mir-tič, Irena Habjanič in Valentin Balantič, Marija Ropret in Anton Jagodic. V ŠKOFJI LOKI Marija Kacin in Stanko Rudolf Tinauer, Andreja Pegam in Vinko Kavčič, Martinka Markelj in Matjaž Peresciutti. Našel sem delo in prijatelje Škofja Loka — Enver Gashi je doma s Kosova, vendar je Škofja Loka zanj postala pravi dom. Tu si je našel delo, ki ga veseli, prijatelje, stanovanje in ustvaril družino. »Ker doma nisem našel zaposlitve, sem se odpravil iskat delo. Srečo sem iskal tudi v Avstriji, vendar se je moja pot ustavila v Škofji Loki. Pred šestimi leti, ko sem prišel, sem dobil službo v škofjeloški Kmetijski zadrugi in od takrat delam na sprejemu mleka v mlekarni.« Spremenili ste okolje, način življenja. Je bilo težko? »Tu sem se že v začetku dobro počutil, sodelavci so me lepo sprejeli, tudi v Kmetijski zadrugi se mi zdi, da so zadovoljni z mojim delom. Dohodek ni posebno visok, vendar sem zadovoljen, saj sem si končno uredil življenje, dobil sem stanovanje, ženo in sina. Dobil sem tudi veliko prijateljev, vsi so me lepo sprejeli. Ker ste daleč od doma, pomislite kdaj, da bi se vrnil na Kosovo? »Zaenkrat o tem še ne razmišljam. Tukaj mi je všeč, z ženo sva zaposlena in zadovoljna. Vendar' pa vsako leto odidem na dopust v domače kraje.« V. Primožič TOREK. 2. AVGUST V Kranjska noč Kranj, sobota zvečer — Poleti opustelo mesto je za občinski praznik oživelo. Bilo j» jetno in veselo, da so se občani ob sprehajanju po mestu, kjer tokrat ni bilo prometnega ■ ža, ob sedenju in plesanju na Maistrovem in Titovem trgu upravičeno spraševali, kdaj ^ »kranjska noč« ponovila. Seveda so nekateri tudi delali, točili pijačo in pekli na žaru, jali sladoled in spominke... Spet drugače so doživljali »kranjsko noč« bližnji stanovaP juli najbrže vse do jutra niso zatisnili očesa. F. Perdan C. Zaplotnik Čeprav je bilo tudi v poznih večernih urah vroče, je Zora Vukajlovič iz hotela Creina prodala od šeste do enajste ure le štiri kilograme sladoleda. Bolj kot z njim so se občani hladili s pivom .. . Koliko so ga prodali, nismo zvedeli. V soboto se je plesalo na kranjskih trgih in ulicah. Na Titovem trguje igral narodnozabavni ansambel na vem trgu je bila glasba za mlade. »Nabijali« so Argumenti iz Ljubljane. Prospekt Sore Sora — Krajevna skupnost Sora je izdala ličen prospekt kraja z vsemi okoliškimi znamenitostmi, možnostmi športa in rekreacije ter prometnimi povezavami. Posebej dobrodošla je karta, s katero lahko številni popotniki izberejo izlet v Polho-grajske Dolomite. -fr Smledniški avtokamp se polni Dragočajna — V avtokampu Smlednik v Dragočajni, ki so ga odprli 1. maja, se zadnje čase ustavlja vse več gostov. Obiskujejo ga predvsem tujci, ki po vrnitvi z morja za dan, dva ostanejo v kampu in si nabirajo moči za pot domov. Avtokamp je lepo urejen, v njem pa je tudi majhna trgovina, založena z vsemi najnujnejšimi potrebščinami. -fr Z vlakom na morje V zadnjih mesecih pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana ugotavljajo, da se je število potnikov na vseh vrstah vlakov občutno povečalo. Posebno veliko povpraševanje v teh poletnih mesecih je po avtovla-kih, ki tujcem prihranijo živce, našim dopustnikom pa dragocene bencinske bone. Za pot na dopust je primerna kombinacija avtovlaka in spalnika. Letos so zato pri železniškem gospodarstvu nabavili deset novih spalnikov, tako da zdaj vozi proti morju na rednih linijah 22 spalnikov, kar je za šest več kot lani ob enakem času. D. S. Delavci hotela Creina so na Titovem trgu postavili 30 miz. Do eno zvečer so gostom razdelili že 20 kilogramov čevapčičev, ražnjičevinl mesa z žara. Ker imajo v hotelu težave s strežnim osebjem, so na 4 noči« pomagali ostali delavci. Med njimi je bil tudi vodja vzdržev^h Kristane, ki si je nekaj tovrstnih izkušenj pridobil že na šenčunkii Janko Prestor (na sliki) pa je pekel na žaru — in odganjal dim. Na »kranjski noci«, na »kranjski veselici«, kakorkoli jo že poimenm je veselilo več tisoč občanov. Vsi so bili enotnega mnenja, daje.trebo^ šen način še večkrat razgibati večerno in nočno življenje mesta. ) TOREK, 2. AVGUSTA 1983 KRONIKA 9. STRAN GLAS GORENJSKA NOČNA KRONIKA KRANJSKOGORSKI BREZDOMEC Dlje časa je bil Ljubljančan M. D. zaposlen kot natakar v Kranjski gori, zdaj pa je že lep čas brez dela in bivališča. Ker tudi zadnjič ni imel kam položiti trudne glave, je vlomil v Garni hotel, kjer ni bilo receptorja. Kljub vsemu so ga zalotili in mu drugje postlali. ZAPELJEN V KVARTOPIRSTVO V tržiški restavraciji Bučar sta neznanca zapeljala M. J. k prepovedani.igri. Slednjemu pa sreča ni bila mila in namesto da bi mesečno plačo pri kartah nekajkrat pomnožil, jo je do zadnje pare zaigral. Sokvartača, ki sta ga dobro obrala, je javil milici. Oba so izsledili, kaznovali pa vse tri. NOČNI NEMIR MED SAMCI Težko bi trdili, da stanovalci samskih domov na Jesenicah in v Kranju posebno spoštujejo hišni red ter nočni mir. To so nekajkrat dokazali tudi minuli teden — z razbijanjem, glasnim premeščanjem in lomljenjem pohištva, pretepanjem, grožnjami. .. Varuhom javnega redu in miru ni preostalo drugega, kot da kršitelja za nekaj ur odstra nijo z bojišča. IZGON NI ZALEGEL V škofjeloškem Turistu se ga je skupina mož izdatno naložila in nato terjala še dodatne pijače. Natakarica jim kajpada ni ugodila, temveč je poklicala milični-co. Slednja je pijance izgnala iz lokala, a so se prav kmalu vrnili in predstavo ponovili. Tokrat so jih morali zapreti. UTEKEL Z DOMA 12-letni Blejec je ob koncu šolskega leta prinesel domov spričevalo z dvema »cvekoma«. Ko nikogar ni bilo doma, je pustil izkaz o letnem neuspehu na vidnem mestu, v šolsko torbo pa natrpal hrane in dežni plašč ter jo Odkuril od doma. Ubežnika so našli naslednjega dne živega in zdravega, če malce preplašenega, da bo od očeta v dvojni meri prejel pričakovano plačilo. Z GLAVO SKOZI ZID Možakarja, ki se je izkazal za-najbolj nasilnega v pretepu pred kranjskim hotelom Evropo, so krvavega pripeljali na milico. Da ne bi še naprej razgrajal, so ga •vklenili. A je tudi z zvezanima rokama še kljuboval. Kar z glavo se je zagnal v steklo pri loži dežurnega miličnika in ga razbil. Omotičen se je nato dal mimo odvesti v klet. ŽENSKA UGNALA MOŠKA Na avtobusni postaji v Kranju so se stepli ženska in dva moška. Ker je bila dama bojevitejša in bržkone treznejša, je bila obema kos. Enega je hitro ugnala, drugega pa šele, ko ga je treščila s coklo po glavi. BRIDKO RAZOČARAN NAD UKREPI Pred časom je V. T. z Jesenic iz Avstrije prinesel \ iekaj kave, a so jo mu cariniki zaplenili. Nad ukrepom je bil bridko razočaran, saj je zaman plačal depozit, zato je kanil skočiti pod avto. Brezumen samomor so mu komaj preprečili Obveljal je »zdravo« Kranj — Glasilo slovenskih gasilcev Gasilski vestnik je leta 1910 zapisalo, da gasilca ne naredi blesteči kroj uniforme, ampak čut ljubezni bližnjega, do naroda in svoje domovine. Gasilec ne sme povzročati sporov in prerekanj. Kljub temu je v zgodovini našega gasilstva prihajalo do nasprotij med pripadniki Sokola in Orla. Nekateri so se celo spotikali ob gasilski pozdrav Zdravo. Menili so, da je to pozdrav Sokolov, ki je preveč izzivajoč in gasilstvu tuj. Pozdrav Zdravo je bil v naše gasilstvo uveden leta 1906. Ko je 1919. leta nastala Jugoslovanska gasilska zveza, sta bila kot gasilski pozdrav sprejeta »Zdravo«, kot geslo pa »Na pomoč«. I. Petrič Voda je lahko kopalcem nevarna Vsako leto se utopi v naši republiki poprečno 88 oseb, kar je v primerjavi s številom drugih nesreč veliko — Rdeči križ Slovenije se zavzema za reševanje problematike varnosti na vodi in ob njej — Ukrepi tudi v občinskih štabih za civilno zaščito Kranj — Nekaj let nazaj se skladno z dviganjem življenjske ravni prebivalstva večajo tudi človekove potrebe po zdravem in smotrnem izkoriščanju prostega časa, s čimer se širijo vse vrste rekreacije. Nekaterim oblikam te dejavnosti smo v vseh pogledih povečali dovolj pozornosti, pri drugih pa smo delovne ljudi in občane pozabili opozoriti na morebitne nevarnosti oziroma jih seznaniti z njimi, da bi bilo moč .ob nezgodi pravočasno in pravilno ukrepati. To velja tudi za množične oblike rekreacije kot so kopanje, plavanje, potapljanje, veslanje in drugi vodni športi. Rekreativno kopanje in plavanje se iz kopališč širi v razne bazene in na obalo rek, jezer ter morja, kjer niso vedno in povsod na voljo poklicni reševalci iz vode; nevarnost utopitve je za neizkušene plavalce torej toliko večja. Tudi program obveznega učenja plavanja v osnovnih šolah ne uresničujejo vsi dosledno in je zato med utopljenci še vedno veliko otrok. Žrtve terjajo vode prav tako zaradi neizpolnjevanja predpisov pri opravljanju težjih poklicnih del ob vodi in na njej, slabe opremljenosti raznih plov;! pa neznanja plavanja in reševanja iz vode pri njihovih voznikih, nezavarovanih prehodov prek voda, slabe urejenosti obale tekočih in stoječih voda na mestih, kjer je moč pričakovati padec ali zdrs človeka v vodo, pa drugih vzrokov iz malomarnosti. Statistični podatki za zadnjih 10 let kažejo, da se v Sloveniji vsako leto utopi poprečno 88 oseb, kar je v primerjavi z nesrečami pri delu, na cestah in v gorah sorazmerno veliko. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je med utopljenci velik odstotek mladih. Lani je moralo 21 reševalcev iz vode na 18 letnih javni'-, kopališčih in na 6 zimskih kopališčih posredovati kar 163-krat pri različnih fazah utapljanja kopalcev. Razen tega so nad 1100-krat nudili prvo medicinsko pomoč pri raznih poškodbah kopalcev* Pri varovanju kopalcev pred nesrečami smo pri nas še na začetni stopnji urejanja te problematike. Največ smo storili pri urejanju javnih kopališč in spoštovanju temeljnih higiensko tehničnih predpisov, veliko premalo pa za neposredno varnost kopalcev. Le nekatera kopališča imajo pravila kopanja, pa še ta so nepopolna in se premalo spoštujejo. Malo kopališč ima tudi usposobljene reševalce iz vode. Zaradi takšnega stanja je Rdeči križ Slovenije ugotovil potrebo po spodbujanju odgovornih dejavnikov v občinah in krajevnih skupnostih za hitrejše reševanje problematike varnosti ob vodah in na njih. Tako podpira vsa prizadevanja, da se čimveč občanov nauči plavati in se strokovno usposobi čimveč reševalcev iz vode. Že pred leti je kot posebno obliko dela predsedstva skupščine RKS ustanovil komisijo za reševanje vprašanj varnosti na vodi in ob njej, ki sodeluje predvsem s centrom za prvo medicinsko pomoč in prevencijo nesreč ter s centrom za vzgojo in izobraževanje pri reševanju medicinskih in andragoških vprašanj z zagotavljanjem enotne doktrine. Predsedstvo je podprlo prizadevanja komisije za izboljšanje varnosti na vodi in ob njej ter v svoj program letošnjega dela vgradilo več nalog za reševanje te problematike. Problematiko varnosti na vodi in ob njej je že sredi junija obravnaval republiški štab za civilno zaščito^ ki je poslal občinskim uprav nim organom za ljudsko obrambo skupaj s svojimi ugotovitvami in sklepi informacijo o stanju kopališč v Sloveniji, problematiki varnosti na vodi in ob njej ter prizadevanjih RKS za njeno reševanje. Občinskim štabom je priporočil, da po obravnavi gradiva sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje varnosti na kopališčih in drugod, kjer obstaja nevarnost nesreč zaradi utopitve. Ta problematika je aktualna tudi po gorenjskih občinah. V škofjeloški občini, na primer, je štab za civilno zaščito sklenil predlagati upravi inšpekcijskih služb za Gorenjsko poostren nadzor nad uresničevanjem predpisov v zvezi z varnostjo na kopališčih, delavcem milice ugotavljanje nevarnosti ob vodi in opozarjanje na njih, občinski teles-nokulturni skupnosti pa preverjanje uresničevanja programa za učenje plavanja po šolah in organizacijo tečaja za reševalce iz vode. S. Saje Za večjo prometno varnost Prometne nevarnosti najmlajših V modernem času številni umirajo zaradi prometnih nezgod. Tej nevarnosti so izpostaljeni tudi naši najmlajši, kajti človeško življenje je že od ranih nog povezano s prometom. Majhni otroci se prometnih nevarnosti še ne zavedajo, premalo pa se jih zavedajo tudi njihovi starši in varuhi. Opozorilo bomo podkrepili z nekaj primeri otroških nezgod. Malček je šele dobro shodil. Njegova zvedavost je nepopisna in vedno kam ubeži. Najbolj ga mika traktor. Oče ob izpeljavi traktorja ne opazi in otroka povozi. Pod težkimi traktorjevimi kolesi otroku ni več pomoči. Drugi malček iz krošnje na očetovem hrbtu veselo opazuje okolico, ko oče s kolesom brzi po makadamski poti z nedeljskega izleta. Po klancu navzdol se mora oče tesno umikati in z otrokom vred omahne. Otrok ima zlomljeno ključnico in poškodbe na glavi. Tretjega malčka neprivezanega v vozičku pelje babica in spotoma kramlja s prijateljico. Na prehodu za pešce se malčku izmuze iz rok igračka. Otrok se skloni in zvali iz vozička na cesto, ne da bi babica kaj opazila. Šele vozila, ki začenjajo ustavljati ob nezgodi, jo opozorijo na njeno premajhno čuječnost. Malček jo je na srečo odnesel le z bu-ško, babica pa z dobršnjo mero strahu. Zato priporočamo, da se zlasti varuhi malčkov vselej zavedajo nevarnosti, ki prežijo na cesti, in s tem prispevajo k izboljšanju prometne Yarnsoti otrok. Mrak Miličniki na kolesih Hitri, neslišni, učinkoviti Kranj — Letos so začeli v Kranju miličniki patruljirati tudi na kolesih. Naj se zdi ljudem v času razvite prometne tehnike še tako čudno, je to postalo del terenske operative opazovalcev in eden od načinov preventive. Ne gre namreč le za nujno varčevanje z gorivi, zaradi česar so se morali tudi možje postave odreči nenehni dragi vožnji z avtomobili, temveč predvsem za prednosti, ki jih to enostavno prevozno sredstvo prinaša miličnikom. Miličniki kolesarji so pri opazovalni službi hitrejši od miličnikov pešcev, domala neslišni v primerjavi z onimi v avtomobilih, po mestu bolj gibljivi in storilcu lahko pridejo domala neopaženi za hrbet. Občanom so miličniki na kolesih nekaj povsem novega, vsaj mlajšim, saj so imeli starejši s tem pojavom opravka že v letih po vojni. Za miličnika, ki je tedaj predstavljal »oči in ušesa države«, je bilo na kolesu haj-pripravneje. Kako pa današnji svet gleda na ta pojav? na kolesih ali mopedih. Vendar bi lahko bili več na ulicah ponoči, da mladina ne bi toliko razgrajala.« Ana Zagoričnik s Kokrice: »Miličnika na kolesu pa res še nisem videla, vendar se mi to zdi kar pametno. Zaradi današnjega varčevanja in tudi zaradi dela miličnikov je kolo verjetno kar dobrodošlo. Miličnik s kolesom lahko obvozi vse kote, ki mu z avtom ostanejo nedostopni.« Besedo smo dali tudi miličniku. Janezu Ruparju s kranjske postaje milice pri njegovem opazovalnem delu kolo ni neznan pripomoček. Marina Vrhovnik iz Smlednika: »Ko zjutraj kolesarim od doma do Kranja, kjer sem na počitniški praksi, srečujem tudi miličnike na kolesih. Patrulje na kolesih so pametna zamisel, ne le zaradi varčevanja ali zaradi kondicije miličnikov. Zlikovci morajo biti silno presenečeni, ko jih nenadoma zgrabi miličnik, ki ga na kolesu niso pričakovali. Seveda pa je vprašanje, ali so miličniki na kolesih dovolj hitri, da ujamejo morebitne storilce.« Miličniki na kolesih so v Kranju postali že povsem vsakdanja praksa. — Milan Papič iz Kranja: »Miličniki na kolesih? To pa res ni nič čudnega, ponekod patruljirajo tudi na konjih. S kolesi so hitrejši kot peš, včasih tudi hitrejši kot z avtom, zlasti v mestu, prihranijo pa tudi bencin. V prometu se najbrž ne bi obnesli, v mestu pa vidijo več, če so 40* »S kolesi vozimo v glavnem ponoči in mislim, da je idealno nadomestilo za peš hojo. Najprej je zastonj, ni se nam treba mučiti peš, ko nam manjka vozil, na ta način smo agilnejši kot peš, več vidimo, radij gibanja je širši, tudi tišji smo, če hočemo zalotiti storilca. Seveda s kolesom ne moreš privesti storilca na postajo milice. Zato kolesa uporabljamo pretežno v preventivne namene. Kadar gremo na odrejeno nalogo, prej ocenimo, ali ji bomo kos na kolesu ali kako drugače. So namreč še druge razvade — kolesa z motorjem na primer.« Foto: F. Perdan D. Z. Žlebir Neizkušen na viličarju Begunje — V Elanu v Begunjah se je v petek, 29. julija, hudo ranil voznik viličarja, 22-letni Bojan Radej iz Kladij. Čeprav viličarja ni bil vajen, je z njim prevažal ventilacijske cevi. Spričo neizkušenosti se je prevrnil in se pri tem hudo ranil. Tudi odgovorni delavci, ki neizkušenemu delavcu niso preprečili vožnje na delovnem stroju, so krivi njegove nezgode. O LAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 2. m\w Kolesarski praznik v Kranju Navdušenje ob Ropretovi zmagi Kranj — V petnajstih dosedanjih dirkah »Po ulicah Kranja« sta se po trikrat vpisala med zmagovalce le Franc Hvasti, trener kranjske Save, in njegov varovanec Bojan Ropret. V nedeljo je 26-letni Hotemažan prehitel svojega učitelja. V hudi julijski pripeki in ob viharnem navijanju več tisoč ljubiteljev kolesarstva, ki so se zbrali vzdolž 3550 metrov dolge proge, je Ropret z dvominutno prednostjo pred zasledovalci in z dvignjenimi rokami prevozil zadnje metre 30. kroga letošnje dirke po kranjskih ulicah. Sicer pa pojdimo po vrsti. Na startu se je zbralo vse, kar dobrega premore Jugoslavija (manjkal je le Rogovec Žavbi), poleg njih pa še tekmovalci iz Avstrije, Italije in Madž irske. Slabše kolesarje je prireditelj, Kolesarski klub Sava, spustil na progo dve minuti pred najboljšimi, vendar so jih ti do desetega kroga že ujeli in prehiteli. Od .azpotegnjene kolone kolesarjev sta najprej neuspešno bežala Vlado Marn (V. P. Kranj) in letošnji državni prvak Bojan Udovič. Približno na polovici proge je na vzponu po Jelenovem klancu močno »potegnil« Ropret. Sledila sta mu še Novomeščana Novak in Papež ter Avstrijec Hubert. V 20. krogu si je vodilna četverica prigarala že minuto prednosti. Dva kroga zatem se je Ropret prvič poskušal otresti svojih nasprotnikov — neuspešno. Za končni Na olimpijske igre z vlakom Železničarska turistična agencija TTG je že pripravila program za vse tiste, ki bi si radi oglodali zimske olimpijske igre v Sarajevu pri' hodnje leto februarja. Skupaj s Kompasom so se dogovorili, da bodo uvedli dva olimpijska vlaka, z odhodom iz Maribora in iz Ljubljane. V vlaku bo bife vagon, dva sedežna vagona, spalnik in deset ležalnikov. Vlaka bosta v Sarajevo odpeljala v večernih urah. Takšni ogledi so namenjeni predvsem skupinam, cena za izlet ob uporabi ležalnika pa je iz Ljubljane 2.600 dinarjev. V teh cenah pa niso vključene cene vstopnic, ki bodo od 250 do 550 dinarjev. Predvidevajo, da bo lahko dnevno i/. Slovenije potovalo v Sarajevo 1.300 ljudi. D. S. Nočni tek po ulicah Tržiča Tržič — Komisija za šport pri občinski konferenci ZSMS Tržič prireja v soboto, 6. avgusta, ob 20. uri nočni tek po mestnih ulicah. Udeležijo se ga lahko posamezniki in ekipe mladinskih organizacij, osnovnih šol, družbenih organizacij, društev in enot JLA. Moške ekipe štejejo pet članov in ženske tri. Prijave sprejema prireditelj na naslov OK ZSMS Tržič, Trg svobode 18, ali na telefon 50-457 do petka, 5. avgustu, do 14. ure. Kabič in Rudež državna prvaka Kranj — Perspektivna mlada atleta kranjskega Triglavu, Goran Kabič in Simon Rudež, sta nadvse uspešno nastopila na državnem atletskem prvenstvu za starejše mladince v Sarajevu. Rudež se je zanesljivo prebil skozi kvalifikacije in polfinale teka na 100 m in nato v finalu zmagal s časom 10,8 pred Stanisavljevičem (Kragujevac) 10,8 in Bilačem (Postojna) 11,0. Tudi v kvalifikacijah je tekel 10,8, v polfinalu pa 10,9 sek. Kabič, ki je v metu kopja že nekaj časa eden najboljših mladih metalcev pri nas, v svoji disciplini ni dovolil presenečenja. Zmagal je s solidno daljavo 62,20 m, pred Adamljetom (Olimpija) 60,94 in Uičem (Takovo) 58,58 m. Kabič je nastopil tudi v teku na 110 m z ovirami, kjer je zasedel šesto mesto s časom 15,9 sek. Rezultati ostalih zmagovalcev: 21)0 m: Stanisa ljevič (Radnički —Beograd) 22,1; 400 m: Šikonja (Novo mesto) 49,5; 800 m: Šikonja (Novo mesto) 1:51,4; 1500 m: Junuzi (Kumanovo) 3:59,1; 5000 m: Naraks (Kladivar) 15:19,4; 3000 m: Maričevič (SI. Požega 8:39,0; 110 m ovire: Kolar (Olimpija) 14,3; 400 m ovire: Žimbrek (Mladost-Zg) 55,1; 2000 m zapreke: Lotrič (Kladivar) 5:56,0; 4 x 100 m: AK Postojna 43,0; 4 x 400 m: AK Mladost-Zg 3:25,0; hoja 10 km: Palalič (Sloboda -Tuzla) 50:33,2; daljina: Martič (Radnički-Krag.) 691; višina: Lapajne (Novo mesto) 206; troskok: Obradovič (Rad.— Krag.) 14,51; palica: Čepon (Maribor) 471; krogla: Peric (Sl.-Tuzla) 16,04; disk: Peric (SI. Tuzla) 45,16; kladivo: Pavlinič (Ml-Zg) 54,05. I. Kavčič obračun se je odločil štiri kroge pred koncem. Silovito je pritiskal na pedala in iz minute v minuto povečeval prednost. Kolesarski navdušenci, ki vedo, da je kranjska dirka ena najtežjih, so takrat že pričeli s slavjem. »Predlansko dirko po kranjskih ulicah sem si zapomnii zaradi negotovosti, kdo — Čerin ali jaz — bo hitrejši v šprintu. Današnje se bom spominjal zaradi vročine, silovitega tempa in naporov, ki sem jih vložil v dirko. Želel sem si zmage, vseskozi sem pazil na najbolj nevarne nasprotnike. Splačalo se je. Zmagati v Kranju, pred domačimi navijači, ki znajo ceniti litre prelite-.ga znoja, je enako dirkanju na svetovnem prvenstvu,« je na cilju utrujen, a vendarle nadvse zadovoljen pripovedoval junak Jelenovega klanca in kranjskih ulic, ki je progo prevozil s povprečno hitrostjo blizu 41 kilometrov na uro. V pisanem nedeljskem kolesarskem sporedu so najprej nastopili pionirji. V A skupini je zmagal Sedej iz Kobarida in v B skupini Fink in Novega mesta. Med mlajšimi mladinci — vozili so osem krogov — je slavil Berden iz Po-murja; najboljši Kranjčan je bil Aleš Kalan na šestem mestu Pri starejših mladincih je bil najhitrejši Ugrenovič iz Astre, kot peti pa je pripeljal v cilj Savčan Alež Pagon. Rezultati - pionirji B (3,5 km): 1. Fink (Novo,mesto), 7. G. Stojanovič, 9. Dežtnan, 11. Hudoklin (Vsi Kokrica); Junaka kolesarskega praznika v Kranju — Vlado Mam (V. P. Kranj), zmagovalec 3. mednarodnega ^nočnega kriterija, in Bojan Ropret (Sava Kranj), prvouvrščeni na nedeljski krožni dirki po kranjskih ulicah. — Foto: F. PerdOh* pionirji A (7 km): 1. Sedej (Kobarid), 3. Galof, 6. Cemažar (oba Sava); mlajši mladinci (28 km): 1. Berden (Pomurje), 6. Kalan, 7. Ziherl (oba Sava); starejši mladinci (42 km): 1. Ugrenovič (Astra), 6. Pagon, 7. Bitenc, 11. Kregar, H.Ore-hek (vsi Sava); člani (106 km): 1. Ropret (Sava) 2.35,55, 2. Huber (Avstrija) 2.37,44, 3. Papež (Novo mesto) 2.37,52, ll.Cuderman 2.40,20, 16. Kavaš (oba Sava) 2.40,56, 17. Lampič (V. P. Kranj) 2.41,12. Na kriteriju zmaga vojakov Za uvod v nedeljski kolesarski praznik je KK Sava priredil v soboto 3. mednarodni nočni kriterij. Mladinci so prevozili tridesetkrat 600 metrov dolgo pot okrog Trga revolucije. Od starta do cilja je vodil Avstrijec Froh-lih. Zbral je vseh 30 možnih točk in prevozil progo s hitrostjo skoraj 47 kilometrov na uro. Med člani je osvojilo točke 12 kolesarjev, največ med njimi pa vojaka Vlado Marn in Janez Lampič (V. P. Kranj), ki sta se za taktiko dogovorila že pred dirko. Kasneje se je izkazalo, da je bila tudi uspešna, saj jima je bil kos le Ropret. Rezultati — mladinci (18 km): 1. Frohlih (Avstrija) 30 točk, 2. Pagon (Sava) 18, 8. Robič (Bled) 3, 10. Pirih (Sava) 1; člani (24 km): 1. Marn 37, 2. Lampič (oba V. P. Kranj) 30, 3. Ropret 29, 4. Tunič (oba Sava) 10. C. Zaplotnik V soboto in nedeljo je bil Kranj v znamenju kolesarstva. — Foto: F. Perdan šah \ aupetičeva prvak, Erjavčeva mojstrska kandidatka Kranj — V hotelu Creina v Kranju se je v nedeljo končalo 37. slovensko prvenstvo v šahu za ženske, na katerem je sodelovalo 20 igralk iz vseh pomembnejših društev in klubov. Naslov prvaka je osvojila 21-letna Tatjana Vaupotič iz Ptuja. V devetih kolih je štirikrat zmagala, petkrat igrala neodločeno in ostala edina neporažena igralka na turnirju. Drugo in tretje mesto sta zasedli predstavnici starejšega rodu slovenskih šahistk — Pavla Košir iz Domžal in Herma Švarcer iz Maribora. Od gorenjskih šahistk je na prvenstvu najbolje zaigrala Andreja Erjavec (ŠD Kranj). Skupaj z Lapovo (Komenda) in Krežetovo (Iskra Ljubljana) je delila četrto do šesto mesto. Ror*i točk ji je zadostovala za osvojitev SKOKI Zmagovalca Tepeš in Škerjanc Kranj Skakalni stadion na Gorenji Savi je bil spet prizorišče kvalitetnega tekmovanja smučarskih skakalcev, ki so se tokrat že dvanajstič pomerili za Pokal Kranja ob občinskem prazniku kranjske občine. Letošnja prireditev pa je bila hkrati v spomin na lani preminulega Francija Thalerja, ki je bil znan družbenopolitični delavec v Kranju in je vrsto let aktivno deloval tudi v skakalni sekcij; smučarskega kluba Triglav. Ob udeležbi skakalcev iz Avstrije, Italija, Madžarske in Jugoslavije pa je bil med člani najboljši naš državni re-prezentant Miran Tepeš, ki pa ni imel lahkega dela z ostalimi našimi skakal ci in reprezentanti iz Madžarske. Po prvi seriji je vodil Ljubljančan Vasja Baje, ki pa si je visoko uvrstitev zapravil zaradi padca v drugi seriji. Odličen pa je bil med člani Kranjčan Globoč-nik, ki je malo zaostal za Tepešem. Odlična sta bila madžarska skakalca Geller in Fischer, ki sta osvojila tretje in peto mesto. Najdaljši skok med vsemi pa je imel zmagovalec Tepeš in sicer 54 m. Za rekordno dolžino Benedi-ka je tako zaostal za poldrugi meter. Zaradi hude pripeke je »smučina« tokrat nekoliko slabše drsela. V mladinski konkurenci pa so v glavnem prevladovali kranjski skakalci, saj se je kar sedem Triglavanov uvrstilo med deset najboljših. Triglav je s naslova mojstrske kandidatke. To pa ni uspelo drugi igralki kranjskega društva Simoni Orel. V zadnjem kolu bi morala premagati Skuljevo iz ljubljanske Iskre, vendar je naredila preveč napak in izgubila. 13-letna Viki Maru-šič in leto starejša Irena Ravnik z Jesenic sta se uvrstili v spodnji del razpredelnice. Dokazali pa sta, da se razvijata v dobri šabistki. Edina mojstrica na prvenstvu Dušanka Bosanac-Sekulovič je povsem razočarala ljubitelje šaha, saj je v devetih kolih zbrala le polovico možnih točk in zasedla deseto mesto. Še beseda, dve o prireditelju, Šahovskemu društvu Kranj. Izkazal se je kot uspešen in spreten organizator. C. Zaplotnik tem ponovno dokazal, da i^ daleč najboljši mladinski A' nesljivo pa je zmagal Marw ki bi se z mladinskim zj^tf /ul tatom uvrstil na tretje V člani. Nedvomno lep uspeh iV in prizadevnega skakaj kelj. \ Priznanja in pokale ^ tekmovanje so prispevale ja), 11. Česen (Triglav 14. it i Tj Prvič v zgodovini skakalnih prireditev na Gorenji Savi ob občini niku Kranja so prva tri mesta v mladinski konkurenci zastdluj Foto: France Perdan Ob priliki mednarjdnega tekmovanja smučarskih skakalcev nafti vije bila tudi proglasitev najboljšega jugoslovanskega smučanQ\ nega kolektiva. Jože Kavčič, predsednik komisije za skoke itf\f kombinacijo Smučarske zveze Jugoslavije, je podelil pokal predi! Triglava. Pokal so sprejeli Jože Javornik, podpredsednik sekcijt«i\l Triglav, Sandi Čimžar, profesionalni trener kluba in Bogdan A?orr\| sezoni 1982/83 zaključil tekmovalno kariero in se je sedej posvetilom v Smučarski zvezi Slovenije. Foto: France Perdan Predsednik Šahovskega društva Kranj Zdenko Renko Vaupotičevi pokal mesta Kranja. — Foto: F. Perdan rOREK, 2. AVGUSTA 1983 ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA 11. STRAN G 5 6 • . ta ZNAN SOVJ CIRKUSKI KLOVN OKRAS KO PtCENJF BE SCO ENAKE OA POMENA GLAS ZE PREJEMA REDNO DVAKRAT TEDENSKO 21.000 GORENJCEV. POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM! Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din, 3. nagrada 120 din, 7 nagrad po 100 din. Rešitve pošljite do 17. avgusta do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA -5. avgust. Edo Torkar#popotna povest Plovba In sem podpisal tisti papir; Trije neopravičeni izostanki. Negativen odnos do predpostavljenih. Ne prihaja točno na delo. Odklanja nadurno delo, če je ladja v pristanišču. Kvaliteta opravljenega dela nezadovoljiva. S svojim odnosom do dela negativno vpliva na sodelavce ... »Kdo mi je to napisal?« »Kapo.« »No, saj sem vedel, da se boš prišel prito zevat,« me je kapo prestregel na vratih svojega salona. »Sploh ne. Rad pa bi vedel, od kod si jemal vse to?« »Od tu in tam.« »Nekaj pa si si tudi izmislil, kaj?« »Mogoče. Mogoče pa sem tudi kaj izpustil.« »Toliko grehov mi pripisuješ, da bom še v nebesa težko prišel.« »Ne vem, kako bo z nebesi, vem pa, da boš letel iz službe. Zapomni si: ladja ni umetniško društvo. Na ladji se ne razpravlja o tem, ali je kakšno delo potrebno ali ne — ampak se dela. Noštromo se mi je že od vsega začetka pritoževal čezte, čif pa te je zagovarjal. In vse do Tajvana sem verjel čifu in ne noštromu. S tistim štrajkom v Kaohsiungu pa si si do kraja odrezal vejo, na kateri si sedel.« Tako. Zjutraj bo prišel naš agent in me odpeljal na letališče. Že zgodaj bom vstal, pripravil kovčke, se obril in oblekel sveže perlo. S fanti se bom fotografiral za spomin in se od vseh prijazno poslovil — tudi od noštroma in od kapa; prav tako kot se je v Madrasu asistent Jožo brez zle misli v srcu poslovil od ra-diotelegrafista Brunca, ki ga je izkrcal, češ, da je brez njegove vednosti in privoljenja vzpostavljal radijske zveze z Jugoslavijo, v resnici pa zato, ker se je bil spozabil z njegovo, Brunčevo ženo. Najini prestopki so sicer različni, a predznak je isti. Tako zame kot Joža planet Zemlja ni znojno polje, v katerega si rojen, da bi v potu svojega obraza plačeval za izvirni greh Adama in Eve, pač pa hazardna miza, ki nudi tisočere možnosti dobička in izgube — predvsem pa zabave. Taki pa na ladji nimajo kaj iskati. KONEC Črtomir Zoreč POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (23. zapis) »Našli so popolnoma zaraslo pokrajino, vendar lepo in sončno. Na Groharjevem biglnu je nekaj mož splezalo na lipo, da poskusijo veter: če bo rodovitno ali ne. Veter jim je ugajal. Lipo so posekali, obžagali in iz nje stesali mizo. Prav stari Soriča-ni so to mizo menda še videli. Nato so se vrli Tirolci lotili obdelovanja zemlje, ki so jo iztržili iz gozdnatih pustot. Šele kasneje so šli po svoje družine.« (Po dr. P. Blazniku) Dolga stoletja so tiroski priseljenci živeli precej osamljeni. Le vsaka tri leta je odšlo odposlanstvo v njihove stare domače kraje in darovalo cerkvi v Innichnu veliko svečo in denarni znesek kot prošnjo za varstvo pred poljskimi škodljivci. Šele po koncu prve svetovne vojne je to romanje bilo opuščeno — pač zaradi novo nastalih državnih meja. Prejšnji zapis sem skoraj v celoti posvetil prišlekom, ki jih je naselil brižinski škof na področju današnje Sorice in drugih vasi pod Ratitovcem. Beseda o tujcih, četudi še kar simpatičnih Tirolcih, pa mi je brž zastala. Mar' so bili to zares hara tako tuji in daljni kraji tam okrog Innichena? Ko zgodovina Slovencev (Zgodovina Slovencev, poglavje o naseljevanju Slovencev v vzhodnih Alpah, str. l().r) in 100) vendar- govori, da so se naši slovenski predniki naselili tudi v krajih ob izviru Drave. No, mestece Innichen pa leži skoro no posredno oh izviru Drave! Tam blizu je tudiToblaško polje (ime po mestu Toblach, italij. Dobiacio), kjer so se Slovenci bojevali z Bavarci, žal ob koncu neuspešno. Mar bi zato mogli reči Toblaškemu polju — slovensko Kosovo polje? Sicer pa velja — vsaj v domoljubnem zanosu — še dodati, da je takrat, to je v letu .r>90, slovensko ozemlje obsegalo okrog 701)00 km'; vse do 9. stoletja. Potem pa se je v teku stoletij močno skrčilo in merilo le še okrog 24.000 km'. Danes jo v mejah SR Slovenije le še nekaj prek 20.000 km*, ostalo ozemlje s slovenskim prebivalstvom je pripadlo Avstriji. Italiji in manjši del Madžarski. TUJA KRAJEVNA, LKDINSKA, GORSKA IN OSEBNA IMENA Nad Sorico, tja proti zahodu, se vleče vrsta vrhov z nenavadnimi imeni: Altenmaver (1678 m), Štounkopf, Kremant (1654 m), Žbajnik in He (1456 m). Tik nad Sorico se vzdiguje Tanderškofel ulo Donnerskogel (1326 m), potem sta tu še Dravh (1547 m) in Lajnar (1549 m). Ni mi znano, če je kdo kdaj sploh poskušal ta tuja, očitno nemška imena, posloveniti. Strpni, kot smo bili v vsej svoji zgodovini* smo se imenom, ki so jih dali tujerodni priseljenci nekaterim vrhovom naših gora, kar sprijaznili, prav v današnji čas. Iskalec bi utegnil najti v okolici obeh Soric in obeh Danj še celo vr- sto tujih oznak za vrhove, kraje in ledine: Štonah, Žbajnek, Štoment, Gožel, Košta, Lajdnik, Bintek, Ge-blar, Didržan, Sorta, Varžet, Rošt itd. Nič drugače ni z osebnimi (družinskimi) imeni: Frelih, Kejžar, Gaser, Drol, Čufer, Pfajfer, Grohar, Štraus, Thaler, Jenštrle ipd. Sicer pa se tudi na nagrobnikih soriškega vaškega pokopališča da prepričati o tujerodnem izvoru Soričanov. Zdaj, seveda trdnih Slovencih, ki so se tudi v času osvobodilnega boja častno zadržali. — Skalnat pomnik NOB, postavljen v spomin žrtvam pri soriškem Zadružnem domu govori: OMAHNILI SREDI ŽIVLJENJSKE STE POTI, SPOMIN NA VAS NAJ NIKOLI NE ZBLEDI. Celo govorica Soričanov je nekaj posebnega. »V padajoči intonaciji poudarjenih zlogov, natrganom govornem ritmu in hreščeči izgovorjavi se še pozna njihov tuji izvor.« (Po Fr. Planini) SLIKAR IVAN GROHAR O njem je bila napisana že vrsta življenjepisov in ocen, celo samostojna knjiga (monografija) je izšla med obema vojnama (napisal jo je pesnik Anton Podbevšek). Vendar bo gotovo prav, če v ta zapis uvrstim vsaj strnjen prikaz življenja in dela soriškega slikarja, ki je skoraj kot samo-rastnik postal slovit slovenski umetnik. Svežimi poletne vročine — Foto: F. Perdan »Idilična gorska vas je dala Slovencem nežno čutečega slikarja Ivana Groharja, ki je z novimi figuralnimi kompozicijami in čudovito barvno simfonijo ter učinkovito razdelitvijo svetlobe močno zablestel v naši umetnosti. Vse življenje mu je bilo prepreženo s trnjem, vendar se je ta preprosti hribovec povzpel s svojo naravno nadarjenostjo tako visoko, da pomeni enega od stebrov slovenske kulturne zgradbe. Kot gostačev sin je moral služiti za pastirja in za malega hlapca. Živo nagnjenje k umetnosti ga je zvabilo, da se je šel učit slikarstva k preprostemu mojstru Brada.ški v Kranj, od tam pa v Zagreb. Ker mu je služenje triletnega vojaškega roka pretrgalo šolanje in ga iz sveta umetnosti neusmiljeno pahnilo v grobo, zanj nesmiselno stvarnost, je pobegnil od vojakov v Italijo. Toda brez denarja mu ni bilo obstanka, zato se je vrnil in moral osem mesecev presedeti v zaporu, potem pa služiti vojake leto dni dalj kot sicer. Pozneje se je Grohar šolal na risarski šoli v Gradcu in Miinch-nu; po povratku si je naredil svoj atelje v Skofji Loki. Najhujša nesreča je slikarja zadela, ko si je v potrebi izposodil denar iz blagajne društva umetnikov in bil zato obsojen na tri mesece težke ječe. Osamljen in izvržen iz družbe je prišel v Loko. Po novih udarcih, ko mu oblast ni hotela spregledati posledic kazni, da bi našel službo in se oženil, ko so mu odrekli že obljubljeno podporo za študijsko potovanje v Italijo, ga je pritisnila k tlom še jetika, posledica neprestanega pomanjkanja. Umrl je 19. aprila 1911 v ljubljanski bolnišnici. Čeprav je bil vse življenje reven, nam je vendar zapustil veliko bogastvo — svoje umetnine. Njegove slike Macesen, Seja)ec, Loka v snegu, Delo na polju, Ajda v cvetju, Pot v gozdu so barvne pesmi slovenski zemlji in spadajo med najdragocenejše zaklade galerijskih zbirk.« (Po Fr. Planini.) OLA8 12. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 2. AVGUSTA Gostilna LECTAR Linhartov trg 2 Radovljica Čestitamo za občinski praznik in vas vabimo, da se ohladite na našem senčnem vrtu. Nudimo vam domačo hrano in veliko izbiro sladoleda. Gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojim/ storitvami KARTONAŽNA TOVARNA LJUBIC n. sol. o. TOZD »JELPLAST« Kamna Gorica Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinsk\\ praznik Radovljice \ VEZENINE BLED tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n.sol.o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telefon (064) 75 036 izdelujemo opremo za hotel* in bolnice ter stavbno pohištvo in strešna okn^ po naročij Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik ŠPECERIJA BLED Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice in se priporočamo! SLOVENSKE ŽELEZARNE plamen to VI Za občinski praznik Radovljice čestitam, vsem poslovnim prijateljem in občanorl ter jim želimo veliko de/ovnih uspehov Živilski kombinat »ŽITO« n.sol.o. Ljubljana TOZD proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov n.sub.o. LESCE ROŽNA DOLINA 8 Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča, ter priporočamo svoje izdelke, kruh, pecivo, slaščičarske proizvode, čokolado in obisk naših trgovin in slaščičarn Kobla v Bohinju, Vrba v Radovljici in Magušarju v Lescah (h Filbo FILBO delovna organizacija za projektiranje, proizvodnjo in montažo filterskih in ventilacijskih naprav za industrijo Bohinjska Bistrica Izdelujemo, montiramo in projektiramo stroje in naprave za industrijsko ventilacijo, filtracijo, klimatizacijo in zračno hlajenje. Nudimo tudi ključavničarske in kleparske usluge. Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik GOZDNO GOSPODARSTVO Bled n. sol. o. Ljubljanska 19 tri.: dir. 77-257, h. c. 77-361-364 telegram: GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n.sub.o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n.sub.o. Bled, Triglavska cesta 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n.sub.o. Jesenice. Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED n.sub.o. Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTO PREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n.sub.o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n.sub.o. Bled, Ljubljanska cesta 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n.sub.o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okrogfe lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih; pripravij rezonančni les, nudijo prevozn ške usluge za prevoz lesa in popra; gozdarske stroje in naprave Vsem delavcem in kmetom in poslovnim prijateljem tamo za občinski praznik Radovljice IREK, 2. AVGUSTA 1983 PRAZNIČNE ČESTITKE 13. STRAN O Mercator 71 Mercator Rožnik TOZD PRESKRBA TRŽIČ Cenjen/m potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob prazniku občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič in jim želimo še'veliko delovnih uspehov. Vabimo vas v naše specializirane prodajalne: v Tržiču: salon pohištva, železnino, športno prodajalno in blagovnico. )I1Q Obiščite naše razstavne prostore od 5. do 15. avgusta 1983 na Gorenjskem sejmu v Kranju. Nasvidenje pri Mercatorju OPTIČKA INDUSTRIJA -GMETALDOS- ZAGREB TEMELJNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA OČESNA OPTIKA MARIBOR O000 MARIBOR. JURČIČEVA l TELEFON V OS OČESNA OPTIKA MARIBOR Optični servis Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez Bogata izbira okvirov in sončnih očal PREGLED VIDA: v ponedeljek, torek in sredo od 14. do 15. ure v četrtek od 8. do 10. ure V ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za praznike gorenjskih občin /£v metalka Smm n. sol. o., Ljubljana TOZD triglav Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Bistrica 132 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! rrjc—asU^1 izolacijska sidra in zvezde v različnih velikostih za izolacijske obloge od 3 pa do 10 cm Proizvajamo tudi: pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. 0. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite Ob občinskem prazniku čestita delovna skupnost TRIO vsem občanom in poslovnim prijateljem Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporočamo s svojimi storitvami Slovenske železarne VERIGA LESCE n. sol. o. Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnavmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril Vsem delovnim kolektivom družbeno-političnim organizacijam in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veliko delovnih uspehov KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA TOZD LEPENKA TRŽlC Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg 16 Radovljica Vabimo vas, da nas obiščete Vsem Gorenjcem čestitamo za občinske praznike! t A pIRO «$GPTRŽIČ IMOS SGP p. O. čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič L GLASU STRAN. PRAZNIČNE ČESTITKE TOREK, 2. AVGUSTk r KEMIČNA TOVARNA PODNART Delovni kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Za občinski praznik Radovljice čestitamo lito Vsem delovnim ljudem in jim želimo obilo uspehov, cenjenim kupcem pa priporočamo obisk in nakup naših izdelkov TIKO TRZIC Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme Delovna organizacija specializirana za preoblikovanje pločevine v: univerzalno gerderobno opremo prezračevalno.garderobno opremo omarice za ključe omare za prekajevanje in shranjevanje mesa in razne druge industrijske izdelke Čestitamo vsem občanom in poslovnim sodelavcem za občinski praznik Obiščite nas na gorenjskem sejmu od 5. do 15. avgusta v'Kranju, kjer bomo razstavljali in prodajali omare za prekajevanje in shranjevanje mesa Restavracija CENTER • Lesce - tel. 75-507 Vabimo vas na srbske specialitete na žaru, tople pogače, gibanice, sir in kajmak ter ostale domače jedi. Lokal je primeren za zaključene družbe, poroke, obletnice in druga praznovanja. Občanom radovljiške občine čestitamo za njihov praznik. r J MAM m m ji S z KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. PRISTAVA 80 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem čestitamo za praznike gorenjskih občin vodnega programa. nK>lvu m STENSKE OBLOGE .z našega proiz Sukno — industrija volnenih izdelkov sol. o. Zapuže z n SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvg vse vrste blaga za ženske iz 100% čiste ovčje volne tj* odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in k* Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorv ženskega.in moškega volnenega blaga ter volnene oder vseh vrst in kvalitet. ^ Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zas^ Vsem delovnim ljudem in poslovnim prifa tel jem čestitamo za občinski praznik \ dovljice Al* • o * V Alpskem letalskem centru v Lescah že precej let ob tuje tudi AEROTAXI. V lepem vremenu se lahko popelji in iz zraka občudujete lepote Gorenjske. Na letališču so pripravili tri različne polete: 1 5 minutni polet do Bleda stane 30 minutni polet do Bohinja stane 50 minutni polet do Triglava pa 1.500 di| 2.850 i 4.800 di Vse cene veljajo za tri osebe. Če pa se boste odločili 1-urni polet, pa ga bodo z veseljem prilagodili vašim željah Za vse informacije lahko povprašate tudi po telefr 75-581! Za občinski praznik čestitamo vsem delovnim ljudem! SUKNO ZAPUŽE »SUKNO« Industrija volnenih izdelkov Zapuže z n. sol. o. 1. Delavski svet SUKNO TOZD Tekstilna tovarna ponovno razpisuje prosta dela DIREKTORJA TOZD Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še nask I posebne pogoje: \| — da ima višješolsko izobrazbo tekstilno oz. ekonomske srednješolsko izobrazbo tekstilne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oz. 2 leti navod* nih delih, — da ima organizacijske sposobnsoti. Omenjena dela se razpisujejo za dobo 4 let. Od kandidatov^ dalje zahteva, da izpolnjujejo pogoje določene v Družbenem;* voru o uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica ;ta predložijo program razvoja TOZD 1 2. Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta j, in naloge: VZDRŽEVALCA PREDILNICE ČESANE PREJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebni pogoj: — dokončana kovinarska šola. Delovno razmerje so sklene za nedoločen čas, polnim de! vnint, som in 3 mesečnim poskusnim delom. 3. Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb SI Zapuže razpisuje prosta dela: VODJE PLANS KO - RAZ VOJN EGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še nasl^ pogoje: — da ima višješolsko izobrazbo tekstilne ali ustrezne smetj 3 leta delovnih izkušenj na področju dela, — ali da ima srednješolsko izobrazbo tekstilne smeri in 5 let lovnih izkušenj na področju dela. Dela se razpisujejo za dobo 4 let. Kandidati pod št. 1 naj pošljejo svoje vloge v 8 dneh po objavi naslov: SUKNO Zapuže, Zapuže l()/a, 04 275 Begunje, z p'ipk\ za razpisno komisijo pri TOZD. Vloge pod št. 2 sprejema n| kadrovski sektor SUKNA Zapuže 8 dni po objavi. Kandidat: }\ št. 3 naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi na naslov SUKNO že, Razpisna komisija pri DS DSSS. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 30 dneh Opravljeni izbiri. , V. V. V A V, MALI OGLASI teh: 27-960 I PRODAM i Prodam 100 kv. metrov KOMBI PLOŠČ, debeline 5 cm. Kličite po tel.: »-039. Naslov: Košir, Gorice 51 7390 |_Ugodno prodam skoraj nov ELEK-StRICNI RADIATOR. Držaj, Kidričeva |t 19, Kranj 7391 I Prodam 3.000 kg cementa. Britof 34 7392 Ugodno prodam rabljen črno-beli !Va| IELEVIZOR. Kosec, Trata 31, Škofja e tj toka 7393 n \ Prodam najboljšemu ponudniku: n\ SPALNICO MEBLO, KUHINJSKE °\elemente s HLADILNIKOM in der ItLEKTRIČNIM ŠTEDILNIKOM -^gtupna dolžina 2,5 m, TROSED -|AVČ, PRALNI STROJ SUPERAVTO-T, črno-beli TELEVIZOR, RADIJ I APARAT in drugo pohištvo. Vse ■vOro ohranjeno. Ogled vsak dan od 7^ ».-12. in od 16.-20. ure. Kondojani, Q* Eadovljica, Gradnikova 125 (I. blok "bospan) 7394 I Prodam 2000 kom. modularne OPE-l£ BH 6 6. Potoče 5, Preddvor 7216 |Prodam TERMOAKUMULACIJ--.SkO PFČ 3kW. Garancija do maja vl984 Breda Lelja, Sv. Duh 95, Šk. Loka \; ■ 7407 I Prodam rabljeno, IMV KAMP PRIKOLICO z baldahinom. Posavec 144, Btular Majda) 7408 I KOSILNICO BCS - 20.000. MOTOR ■CME, brezhibno, prodam. Jenko, Tra-fcll.Šk. Loku 1 7409 1 Prodam KAMP PRIKOLICO IMV teO. Šubic, Groharjevo naselji- 14, % Sk - Ix)ka. tel.:60-911 7410 DEŽURNI VETERINARJI od 29. 7. do 5. 8. za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. spec. Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-944 SOKLIC DRAGO, dipl. vet,. Strahinj 11«, tel.: 47-192 za občino Škofja Ix>ka VOJ30PIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBIAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Prodani rabljena OKNA 70 x 100 cm z roletami in ELEKTRIČNO OMARICO s trofaznim števcem. Bergant, Pod ljubclj 91 7411 Prodam brejo KRAVO »Gorenjska cika«, dobra rnlekarica. Vinko Korošec, Koprivnik 61, p. Boh. Bistrica 7412 Prodam večjo količino ČESNA. Vo-rovlje 19, Sp. Brnik. Tel.: 42-304 7413 VOZILA Prodam KOMBI Zastava 850, letnik 1980. Ivan Zupan, Hudo 10, Tržič 7224 Prodam MOTOR APN 4, Planina 1 Kranj, 2. nadstr., 11. stan. 7225 Prodam OPEL - avtomatic 75 KM (12 M). Štular, Šorlijeva 18, Tel.: 28-427 7229 KADET C, letnik 1976, 1200 prodam. Potoče 5, Preddvor 7234 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Pajer Milan, Kranj, Kokrški log 19, tel.: 26-047 • 7280 Prodam avto BMW 320/60, Kranj, Jezerska c. 78/A, tel.: 24-035 7290 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Langerholc, Sv. Duh 100, Šk. Loka 7395 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, celega ali po delih. Pranjič, Lesce, Vodnikova 4 7396 Prodam MOTOR od Tomos 88 TO Junior. Žiček, Cerklje 271, Gorenjska 7397 Prodam ZASTAVO 750 Zupan, Cerklje 312 Prodam ZASTAVO 750, Rupa 21, Kranj Prodam FTAT 750, letnik 1976 ževec Franc, tel. 70-425, popoldne Prodam FIAT 750, letnik 1977, potreben manjšega popravila. Valjavec Marija, Leše 36, p. Tržič 7414 FORD CORTINO brezhibno, registrirano do junija 1984, staro 20 let, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Janko Bevk, Podjelovo brdo 6, p. Sovodenj 7415 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, lahko tudi na gradbeno posojilo. Begunje 34 7416 Prodani ŠKODO, nova 120 LS. Šuška c. 26 A, Šk. Loka, tel.: 62-366 7417 ZASTAVO 750, letnik 1980, odlično ohranjeno, prodam. Mirko Finžgar, Firižgarjeva 8, Bled 7418 STANOVANJA Eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju iščem za dobo enega leta. Ponudbe pod: Možnost predplačila 6893 Iščem enosobno STANOVANJE za krajše obdobje v Škofji Loki. Plačilo vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 7325 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v centru Kranja za dobo dveh let. Pripravljena sem plačati v naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 7400 IZGUBLJENO Izgubil se je papagajček sive barve s čopko. Kdor ga najde naj, prosimo obvesti naslov: Marija Grmovšek, Kidričeva 31, Kranj 7403 POSESTI DL Marjan 7398 letnik 1977, 7399 Jan- Prodam staro HIŠO z vodo in elektriko, 3800 kv. metrov zemlje, 2 km izven Umaga. Alesio Josip, Murine 21, Umag 7401 Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali Kranju. Tel.: 064-62-270 7402 Prostor, 40 kv. metrov s telefonom, 2 km iz Radovljice, oddam v najem. Lahko tudi ostale kletne prostore. Ponudbe pod: Dogovor 7406 ZAPOSLITVE Takoj zaposlim KOVINOSTRUGAR-JA. Plača po dogovoru. Cerklje 231 7404 OBVESTILA Obveščam obrtnike, da sprejmem delo na domu. V poštev pridejo razna tinomehanska — sestavljalna montažna oziroma podobna dela. Delo opravim solidno. Ponudbe na šifro: Vesten in sposoben 7405 ELEKTRO GORENJSKA DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. sub. o. KRANJ, Cesta JLA 6 TOZD ELEKTRO SAVA, KRANJ n. sub. o. KRANJ, Stara cesta 3 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja dela oz. naloge: VODENJE ODDELKA ZA OBRATOVANJE Pogoji: — elektro ing., — 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave oglasa. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: TOZD ELEKTRO SAVA KRANJ n. sub. o., KRANJ, Stara cesta 3 64000 KRANJ Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED BLED, PREŠERNOVA 32 i objavlja razpis za vpis v 1. letnike za šol. leto 1983/84 — študij ob delu: — 1. letnik Hotelske fakultete Opatija — dislocirani oddelek Bled Študij ob delu na I. stopnji traja dve leti. Pogoji za vpis: — končana srednja šola, — redno delovno razmerje. Ob vpisu je potrebno predložiti: — spričevalo o zaključnem izpitu srednje šole (originalno ali overjeno fotokopijo) — izpisek iz rojstne matične knjige (originalen ali overjeno fotokopijo) — dve novi fotografiji velikosti 4x6 cm ^ — potrdilo o zaposlitvi — kolek za 4.— din — šolnina znaša 19.000 — din in jo prijavljeni vplačajo v 2 obrokih: ob vpisu 10.000.— din na žiro račun Srednje šole za gostinstvo in turizem Bled štev. 51540-603-31413 z oznako za hotelsko fakulteto — 1. letnik — če Šolnino plača delovna organizacija, prijavljeni predloži ob vpisu izjavo ali pogodbo delovne organizacije — potrebne obrazce za vpis boste prejeli na Bledu pri samem vpisu. Prijave sprejema SŠGT Bled, Prešernova 32 do 31. avgusta 1983. Vse informacije dobite lahko po telefonu (064) 77331 ali (051) 712633. — 1. letnik VIP kuharstva in strežbe — smer kuhar in natakar Pogoji za vpis: — končana osnovna šola - psihofizične sposobnosti — 1. letnik VIP turistična dela — smer gostinski tehnik Pogoj za vpis: končana gostinska šola — smer kuhar ali natakar Prijave sprejema Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32 do 31. avgusta 1983. Informacije dobite po telefonu (064) 77331. Sporočamo žalostno vest, da je preminil naš dolgoletni sodelavec anton mihelcic voznik viličarja Pogreb pokojnika bo v torek, 2. avgusta 1983, ob 16.30 na pokopališču v Kranju. DELAVCI KEMIČNE TOVARNE EXOTERM KRANJ ZAHVALA ■P«} ZAHVALA """"" _' ^_^" Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tete ^^Hj|^ ^ m'naC'ni in l)°'<>(' 'zguD' dra8eSa očka, moža, sina, ane klemenčič Jeromove mame i/ Rovt pri Podnartu B£jH rudija šolarja mi. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in so-vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in vence. Sindikalni organizaciji Gorenjski tisk zahvala za venec. Iskrena hvala govorniku tovarišu Rozmanu za ganljive besede slovesa, gospodu žup-! niku za lepo opravljen obred in pevcem za žulostinke. se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja, podarjeno cvetje in za številno spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mihi Sa-jevicu za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se kolektivu ISKRA — Kibernetika, TOZD Prevoz, gasilcem iz Olševka, gospodu župniku za lep pogrebni obred in govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobni. Še enkrat iskrena hvala-vsem, ki ste nam stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, ata, brat Brane z družino ter ostalo sorodstvo. Žalujoči vsi njeni Olševek, 25. julija 1983 Mfj S m At ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega možu, očeta, sina, brata, strica in svaka rudija šolarja mi." se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, za iskreno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Rozku, hčerka Veronika in ostalo sorodstvo Visoko, Olševek, 25 julija 1983 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete PAVLE JENKO roj. Bernard iz Reteč pri Škofji Loki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, hčerkinim sodelavcem, nekdanjim dobrim sosedom iz Hoste in vsem, ki so z nami sočustvovali, ji darovali cvetje'ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Albinu Bernardu in njegovi ženi Majd' za njuno nesebično veliko pomoč. g. župniku iz Suhe za lep pogrebni obred. Iskrena hvala g, župniku Blaju Francu iz Olševka za ganljiv in prisrčen poslovilni govor, pevcem iz Reteč za žalostinke, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, znali ceniti njeno dobrota in se je s spoštovanjem spominjate — iskrena hvala. Vsi njeni. Reteče, 2. avgusta 1983 Vloga delovne organizacije Triglavski narodni park Varovanje znamenitosti pred človekom in za človeka BLED — Zavodu za gojitev divjadi z Bleda so po razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park 1961. leta zaupali skrb za varovanje parka. Ko so po dveh desetletjih sprejeli v republiški skupščini zakon o Triglavskem narodnem parku, je republiški izvršni svet pooblastil zavod tudi za opravljanje vseh nalog, predpisanih z zakonom. V naslednjih dveh letih se je zavod organizacijsko preoblikoval v delovno organizacijo Triglavski narodni park, da bi lahko izpolnjeval nove obveze. Kakšne so te naloge in kako jih uresničujejo, smo skušali zvedeti v pogovoru s pomočnikom direktorja delovne organizacije Triglavski narodni park Mladenom Bergincem. Za uvod predstavitve vaš kolektiv in glavne usmeritve njegovega dela! »Trenutno imamo zaposlenih 23 delavcev, kar je celo manj kot v prejšnjem zavodu. Na terenu dela v 4 varstvenih oddelkih 14 poklicnih naravovarstvenih nadzornikov, potrebovali pa bi jih še 4 več. Center povezovanja varstvenih oddelkov s samostojnimi vodji je uprava TNP na Bledu, kjer je 5 delavcev. Poklicnim nadzornikom je v pomoč 23 prostovoljnih nadzornikov iz vrst gozdarjev, lovcev, planincev, tabornikov in drugih ljubiteljev narave. Med naše poglavitne naloge sodi varstvo parka, predvsem kontrola izvajanja določb zakona. Nadalje izdelujemo strokovne podlage za pripravo planov in skupnega programa delovne organizacije. Kot organizator raziskovalnega dela spodbujamo predvsem ugotavljanje stanja rastlinstva in živalstva, njihovih biotopov ter nežive narave. Varujemo in gojimo divjad, zlasti ogrožene vrste. Opravljamo še številne operativne naloge, kot so postavitev in vzdrževanje označb, informativno propagandna dejavnost in podobno. Naša prva prizadevanja so bila usmerjena v preoblikovanje ustanove in postavitev organizacijskih temeljev. Sedaj dajemo poudarek dejavnostim, ki bi pokazale kvalitete zavarovanega prostora. Druga- Pomočnik direktorja delovne organizacije TNP Mladen Bergine če povedano, znamenitosti parka skušamo z osveščanjem zavarovati pred človekom in za človeka.« Park, ki se razprostira na 82 tisoč hektarih ozemlja v občinah Jesenice, Radovljica in Tolmin, je največji v Jugoslaviji. Ima nekaj posebnosti znotraj njegovih meja; v približno 25 naseljih stalno živi med 1500 do 2000 prebivalcev, na tem območju pa se še naprej ohranjajo nekatere dejavnosti, kot so kmetijska, gozdarska in podobno. Kakšna je glede na to vloga vaše delovne organizacije pri varstvu parka in posebej pri reševanju mo-rebitnbih problemov? »Zavzemamo se za aktivno varstvo parka; podpiramo torej vse, kar je v skladu z naravnimi danostmi v njem. Prizadevamo si za pospeševanje kmetijstva in s tem za izboljšanje delovnih ter življenjskih razmer prebivalstva v parku. Tako načrtujemo naložbe v izboljšavo izkoriščanja planin Konjščica in Trstelj na bohinjskem območju pa Duplje in Za skalo na tolminskem območju. Seveda se srečujemo tudi s kon-fliktnimi situacijami kot so vse intenzivnejše izkoriščanje gozdov pa izgradnja cest in vlak zaradi tega, nameravano razširjanje industrijske dejavnosti — gre za delovno organizacijo Kreda v Radovni, ki je edina industrija v parku, poveče- vanje smučišč na račun tveganih Dosegov v naravo — tak primer je Žagarjev graben na pobočju Vogla, pa druga ne dovolj pretehtana dejanja. Ker je na terenu veliko dezinformacij o parku, je naša skrb pojasnjevanje vloge varstva prebivalstvu, saj je nemogoče varovati tako bogato področje po naravni in kulturni plati samo z malim številom nadzornikov. Ob tem smo v stalnih stikih z občinami zaradi usklajevanja določenih razvojnih vprašanj v smislu določb zakona o TNP.« Katere naloge uresničujete v sedanjosti? »Velika naloga je priprava skupnega programa razvoja parka, pri kateri sodeluje prek 20 republiških institucij. Osnutek programa bomo predložili v javno razpravo jeseni, da bi ga lahko skupščine sprejele do konca leta. Gre za plan razvoja do 1985. leta, vzporedno pa pripravljamo osnove za dolgoročno planiranje do leta 2000. Razen tega opravljamo vrsto dejavnosti v zvezi s problematiko urbanističnega urejanja prostora. Pripravljamo tudi 40-stransko brošuro o parku in zemljevid, ki bosta kmalu v prodaji, še prej pa bomo dali v uporabo brezplačen prospekt. Veliko dela imamo letos prav tako na terenu, kjer s tablami označujemo meje parka, njegovo osrednje območje in znamenitosti na posameznih točkah.« In kaj lahko poveste o ciljih bodočega dela? »Glavni cilj bo uveljavitev parka prek zavesti delovnih ljudi in občanov, da je to skupna in koristna stvar. Ob tem si bomo prizadevali omiliti trše življenjske razmere prebivalstvu, obiskovalcem pa ohraniti vrednote parka. V bodoče bomo skušali tudi postaviti na noge turistično ponudbo v parku, s čimer bi ustvarjali lastni dohodek in pomagali družbi pri napredku turističnega gospodarstva; v mislih nimamo masovnega turizma, ampak ' organizirano izletniško dejavnost v gore, kjer bi manjšim skupinam strokovno prikazovali posebnosti parka.« Besedilo in slika: Stojan Saje Veliko denarja za vodo iz Radovne Suho in vroče poletje je v radovljiški občini le še bolj izpostavilo problematično oskrbo s pitno vodo, saj z izjemo Bohinja in Krope vsepovsod vode primanjkuje — Trajno rešitev pomeni le izgradnja zajetja in vodovoda iz Radovne, čimprej pa se bodo morali dogovoriti o zajetju Kroparice — Po današnjih ocenah bodo za vodo jz Radovne morali zbrati 320 milijonov dinarjev, kar komunalci sami ne bodo zmogli Radovljica — Priprte vodovodne pipe so v teh vročih in suhih poletnih dneh le še bolj opozorile, da so zmogljivosti vodovoda v radovljiški občini premajhne, da niso sledile stanovanjski gradnji in vse večji porabi vode. Z izjemo Bohinja in Krope vsepovsod vode primanjkuje, seveda so na slabšem nekatera naselja. Problemi, ki jih je zaostrilo vroče poletje, niso novi. Oskrba s pitno vodo dolgo vrsto let pač ni bila deležna ustrezne pozornosti in sedaj so se znašli v položaju, da na primer v Lescah ne bo moč graditi novih stanovanjskih sosesk, če ne bodo zagotovili več vode. Ne le izgradnja novega, temveč tudi vzdrževanje obstoječega vodovodnega omrežja ni bilo deležno zadostne skrbi, zato je marsikje zastarelo. Vsa voda iz zajetij tako ne pride do potrošnikov, veliko jo steče v zemljo, pravijo, da celo od 30 do 40 odstotkov. Veliko pitne vode v Lescah pobere tovarna Veriga, ki jo uporablja za hlajenje v proizvodnji. Računajo, da Veriga pobere kar 15 do 18 odstotkov pitne vode. Seveda je to pravo razmetavanje in v Verigi bodo namestili posebne čistilne naprave, ki bodo prečiščeno vodo vračale nazaj v proizvodnjo, s čimer bo leski vodovod krepko razbremenjen. Ocenjujejo, da bo to zahtevalo 40 milijonov dinarjev, Veriga pa je v današnjem trenutku sposobna sama zbrati le polovico denarja. Že nekaj časa so na mrtvi točki dogovori glede dodatnega zajetja Kroparice v Kropi. Oskrbovalo naj bi poleg Krope tudi Kamno gorico in Do- bravo, kar pa Kroparjev ne navdušuje, saj se boje, da bo potem vode zanje primanjkovalo. V Bohinju sedaj vode sicer ne pri-' manjkuje, toda tudi tam ni vse tako kot bi moralo biti. Pred leti je plaz pretrgal dvesto metrov cevovoda na izredno težko dostopnem terenu in potegnili so novega iz Voj z novim površinskim zajetjem vode, kar seveda predstavlja nenehno nevarnost onesnaževanja vode. Trajno rešitev za blejsko in leško-radovljiško območje pa pomeni izgradnja novega zajetja v Radovni in vodovoda do Bleda in Hraš. Študija je izdelana in naložbeni program pripravljen. Po današnjih ocenah bo' naložba veljala 320 milijonov dinarjev, s čimer bo po letu 1986 dolgoročno rešena oskrba s pitno vodo na tem območju. Seveda je to veliko denarja, ki ga komunalci sami ne bodo mogli zagotoviti. Zato nameravajo program predložiti v obravnavo širši skupnosti, ki naj bi se dogovorila tudi o združevanju sredstev. Raziskave so pokazale, da je vode v Radovni dovolj in da jo kaže zajeti v Ovčjih jamah. Zajeli bodo 400 sekundnih litrov podtalnice, saj so izračunali, da morajo za blejsko območje zagotoviti 220 sekundnih litrov vode in za leško-radovljiško območje 180 sekundnih litrov vode. Pri izdelavi drenaže so merili pretok in ugotovili, da bo zajetje lahke zagotovilo toliko vode. Izdelava študij in drenaže sodi že v prvo fazo načrtovane izgradnje zajetja in vodovoda. 36 milijonov dinarjev so veljala pripravljalna dela. Naslednja stopnja je doRončna zgraditev zajetja in cevovoda od Krnice do črpališča s prevezavo na obstoječi cevovod Zmrzlek — Spodnje Gorje. Trasa cevovoda poteka po izredno težavnem terenu in prečka reko Ra-dovno. Druga faza bo izboljšala oskrbo s pitno vodo na blejskem območju. Računajo, da bo to že prihodnje leto, potrebovali pa bodo 64 milijonov dinarjev. Naslednje etape pa obsegajo izgradnjo vodovoda, ki bo pripeljal vodo za leško-radovljiško območje. Lesce bodo torej šele po letu 1985 bolje oskrbljene s pitno vodo. M. Volčjak Padel z odra Kranj — V lakirnici kranjske Iskre se je minuli teden, 27. julija, pri delu poškodoval vzdrževalec Janez Sajovic, star 17 let, doma iz Olševka. Skupaj s tremi tovariši je opravljal remont v Iskri Telematiki. Na višini kakih štirih metrov so delavci montirali odsesovalno cev la-kirne kabine, nato pa so se po končanem delu po lestvi spustili na tla. Le Sajovic je splezal z odra po ceveh, iz katerih je sestavljen oder. Pri tem se je ena od deska dvignila in Sajovic je padel na betonska tla. Ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Nepazljivemu delavcu prerezalo roko Jesenice — 25-letni Nazif Buljevič, delavec jeseniške Železarne, se je v četrtek, 28. julija, hudo ranil pri delu. Na liniji rezanja pločevine je od strani urejal podložni les. Nenadoma je opazil, da je les premaknjen in hitro ga je popravil. Vendar ne dovolj hitro, kajti tisti hip se je po transportnem traku pripeljala prva raz-rezna plošča in delavcu s stranskim robom prerezala desno roko. Nova polnilna linija v Tozdu Oljarica bo zelo olajšala delo. V dveh i: bodo poslej lahko napolnili 60 tisoč steklenic in 16 tisoč plastenki Cekin. — Foto: F. Perdan Nova polnilna linija v Oljarici Izboljšani delovni pogoji zaposlenih v Tozdu Oljarica ir, f membna pridobitev k boljši preskrbi — Ob 80-letnici obstokj lika plaketa občine Kranj stočlanskemu kolektivu — Prhy delavcem Britof — Okrog stočlanski kolektiv temeljne organizacije združenega dela Oljarica KIT KŽK Gorenjske Kranj praznuje letos 80-letnico obstoja. Ta jubilej pa so v soboto dopoldne proslavili s pomembno delovno zmago: v tovarni so odprli novo polnilno linijo olja in nova skladišča. Ob tej priliki jim je čestital ter zaželel kolektivu tudi v prihodnje veliko delovnih uspehov predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. Na svečanosti je kolektivu izročil veliko plaketo občine Kranj, ki mu jo je podelila občinska skupščina ob letošnjem občinskem prazniku za dolgoletno uspešno delovanje in dosežene uspehe. Nova polnilna linija pomeni tako za kolektiv kot za preskrbo z oljem veliko pridobitev. Stara polnilna linija, kupljena pred 18 leti (in že takrat je bila rabljena), je bila tehnološko zastarela. V zadnjih letih so se zato v kolektivu odločili za izgradnjo nove polnilnice, skladišč in čistilne naprave. Z gradnjo so začeli v začetku leta. Izvajalec del je bilo Splošno gradbeno podjetje Gradbinec Kranj s kooperanti. Celotna investicija znaša 95 milijonov dinarjev. Polnilnico in skladišča je v soboto odprl predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep, med- tem ko bodo čistilno napravo, k vrednost bo znašala 14,3 milijoni narjev (in bo tako rešeno oner vanje Kokre), odprli oktobra le) novo polnilnico bodo v tovarni \ ukinili tretjo oziroma nočno aj odpadlo bo težko fizično delo, v'" izmenah pa bodo poslej napoi; oljem Cekin 60 tisoč litrskih ^ nic in 16 tisoč plastenk. Z rezef ji, ki sprejemajo okrog 6000 V rovega ali rafiniranega olja in v polnilno linijo se tako zdaj ■ Oljarica uvršča med najsockv opremljene tovrstne obrate pif' »To pa je izredno pomembn^ je ob otvoritvi poudaril predVJ medobčinske gospodarske zbf* Bojan Urlep, »za boljšo presWi ga s tem prehrambenim izdeV kakor tudi za Kmetijsko #j kombinat, ki je nosilec dru)1; agroživilske proizvodnje na Gf skem.« Dolgoletnim in zaslužnim cem so na svečanosti podelili pij nja. Posebno priznanje Tozdu (V ca je za sodelovanje podeli^ krajevna skupnost Britof. 1\" ja krajevne organizacije zveaV ženj borcev NOV Britof pa spomeniku padlim delavcem ce med vojno položila venec. NESREČE NA PLOČNIKU POVOZIL PEŠAKINJO Radovljica — 40-letni Maksimi-ljan Korbar je v sredo, 27. julija, vozil po Linhartovem trgu v Radovljici in nenadoma zapeljal na pločnik. Tam je zadel pešakinjo Metko Bijol, staro 40 let, doma s Trate. Ne da bi se prepričal, ali je ženski kaj hudega, je po nezgodi odpeljal. Bijolovi tisti hip ni bilo nič, šele naslednjega dne je začutila bolečine in odšla k zdravniku. Tudi pobeglega voznika so kmalu izsledili. MOTORISTA ZANESLO V AVTO Zgornji Brnik — Neprimerna hitrost je bila kriva prometne nezgode, ki se je v petek, 29. julija, zgodila na Zgornjem Brniku. Voznik kolesa z motorjem, 17-letni Karol Ahčin iz Vopovelj, je prehitro peljal iz Cer-kelj na Brnike, zato ga je v ostrem desnem ovinku zaneslo v levo. Tam je trčil v osebni avto 51-letnega Edvarda Raša iz Kranja. Motorist je v nesreči utrpel hude poškodbe. NENADOMA PRED AVTO Lesce — Voznik osebnega avtomobila nemške registracije, 53-letni Grk Stavros Dagos, je v petek, 29. julija, peljal z Jesenic proti Kranju. Na ravni cesti nasproti leškega letališča mu je pred avto nenadoma pritekel 7-letni Sebastjan Koselj iz Radovljice. Kljub zaviranju je voznik otroka zadel in zbil po cesti. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolniš- NEIZKUŠEN TRAKTORIST POVZROČIL SMRTNO NESREČO Ribno - V petek, 29. julija, je Tomaž Mužan, star 18 let, doma iz Rib-nega, po cesti Bodešče—Ribno vozil neregistriran traktor s priklopnikom. Voznik je bil brez vozniškega dovoljenja. Na priklopniku je imel naložen lesen sod s 400 litri vode, ki ga je držala 16-letna Marica Mužan. Pri menjavi prestav je prišlo do tako močnega sunka, da je dekle » priklopnika, za njo pa še 4(KHW sod. Le-ta je padel nanjo in jo'' hudo ranil, da je na kraju iuv umrla. Rdeči petelin požir^ gozdove Že v prejšnji številki smo poa o številnih požarih, ki jih MM gozdovih bodisi človeška maka nost bodisi višja sila. Tudi zaiM tedna s požari ni bilo prizanese Gorelo je v Srednji vasi pri KiC ob Sori, na Tegoški planini, kjtf strela nedavno ubila deset glava* je živine, pa je tokrat do tal ~ koča. • V petek, 29. julija, je n ogenj na ostrešju planšarske na Tegoški planini, kjer pase Ribnikar iz Kranja. Požar je. čil bržkone veter, ki je iskre iz nika zanesel v suhe skodle, s ta£t mi sta krita koča in hlev. OgenjsJ' raznesel tudi na okoliški srniC gozd. Koča je pogorela do tal, ti tako hlev, v katerem sta poginila prašiča. Pri gašenju se je pastir nikar močno opekel. Za zdaj na škoda znaša 500.000 dinarjev • Naslednjega dne se je \ trava na obronku gozda v Srv\ vasi pri Kranju. Čeprav je poM precej smrek na stotih kvadra metrih, škoda vendarle ne dosegi like številke kot na Tegoški plar Požar, ki je povzročil za kakihM dinarjev gmotne škode, so zac-okoliški gasilci in vaščani. Voofcl raziskujejo, domnevajo pa, da 4 žara krivo tudi kurjenje, ki so tega dne na obronku gozda prittS Gradbinčevi delavci. • V nedeljo, 31. julija, so ko; ob Sori zapazili ogenj pod vasjo, ga. Na kakih osmih mestih je |tf grmičevje na desnem bregu N Domnevajo, da gre za namerni žig, kajti na kraju so našli steklenico, iz katere je močno darjalo po petroleju. Požar, ki* lokalizirali kopalci ob Sori, jen vil za 20.000 dinarjev škode. Za, rilcem še poizvedujejo.