nnRODm gospodar GLRSILO ZflDRUŽnE ZVEZE V UUBUflm. Člani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posa-mezne številke 20 vin. :: Telefon šteu. ZIB. :: C. kr. poštne tiran. št. 64.846 Kr. oflrske „ „ „ 16.649 -J* ' ® O ® ® * Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. — Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega ine-seca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru. Vsebina: Izseljevanje in zadružništvo. Kronika živinorejskih zadrug. Kmetijski pouk v Avstriji. Kmetijske stanovske organizacije. Poučna zgodba. Trgovina z mesom. Gospodarski pregled. Poročilo Gospodarske zveze, v Ljubljani. Zadružni pregled. Občni zbori, llilancc. Izseljevanje in zadružništvo. O izseljevanju morajo imeti besedo t,udi kmečke zadruge. Naš list zvršuje samo svojo važno nalogo, če tudi v tem vprašanju nastopi z vsestranskimi pojasnili in tako našim zadružnikom začrta smer, ki se je morajo držati. V tem zmislu je zadnjič priobčil zanimiv članek izpod peresa M. Obuljena. Ne gre samo za to, da se tudi zadružništvo oglasi glede na izseljevanje, ker je to važno gospodarsko vprašanje, ni torej samo splošni pomen izseljevanja, ki daje pravico zadrugarju, da pove o njem svoje mnenje, nego gre prav za podrobne reči, ki je ž njimi zvezano zadružništvo in pojav izseljevanja. Na svojih lastnih, zadružnih tleli smo, za svoje posebne zadružne namene skrbimo, ko se pečamo z izseljevanjem. To hočemo načelno pojasniti in dokazati v nastopnem članku. Bilo bi pač zanimivo ogledati si boj, ki ga imata pool nemških pa-robrodnih družb in kanadska družba, kateri je zadnji čas napravil toliko šuma, in o katerem otročiči mislijo, da je v njem kaj skrbi za izseljence. Naš list je strokoven in prepušča opis dnevnih dogodkov drugim listom; še le ko se ta boj konča, pride čas, da izpregovo-rimo o tem. Za danes pa rečemo: Pri vsi ti reči, ko je policija zapirala najprej agente kanadske družbe, potem pa tudi druge, ko je pod pritiskom vojne uprave vlada začela migati, kakor bi se ji res izseljevanje jelo zdeti važno, ne gre za nič druzega, nego za konkurenco med karteliranimi parobrodnimi družbami in med kanadsko. Kanadska družba je bogata in se je čutila dovolj močno, da je pričela boj s poolom. Razpredla je silno reklamo, znižala cene, šla na lov za izseljenci z vsemi silami. Pool se je zbal za svoj zaslužek in je jel streljati nazaj. Poleg drugih sredstev je jel tožariti kanadsko družbo pri vladi, opisovati njeno nevarnost za armado, dasi je sam ravno tako delal kakor Kanadci in s tem je odprl brezdno, ki iz njega dan za dnem vstajajo novi škandali. Pool dobro ve, da kanadske družbe z navadno konkurenco ne more ubiti; zato jo hoče prisiliti, da se pridruži podu, da bodo potem angleški in nemški kapitalisti v lepi slogi, v varstvu ne-predornega monopola drli izseljence in se norčevali iz vseh izseljeniških zakonov, policijskih naporov in vladnih odredb. Tak bo konec! Kdor misli, da bodo odkritja o izseljevanju kaj bistvenega izpremenila v tem oziru, se moti. Predloga izseljeniškega zakona kaže jasno sveti strah, ki ga ima vlada pred podom. Obstoječe potovalne pisarne imajo živeti še dalje in s tem tudi vse zlo, ki ga povzroča agentska špekulacija. Razloček bo samo ta, da bo v poolu zvezana tudi kanadska družba in da bodo vse skupaj složno, neodvisno lovile izseljence in služile pri njih ogromne dobičke. Tudi o predloženem zakonu ne nameravamo danes pisati. Preteklo bo še precej časa, preden stopi v veljavo. Pridržimo si pa razpravo o tem zakonu za kasneje. Danes hočemo, kakor smo rekli pokazati na zvezo med zadružništvom in med izseljevanjem. Središče kmečkega zađi’užništva so posojilnice. Z njimi se je začelo, ob njih se krepi, izpopolnjuje in dalje razvija. Namen posojilnicam je zbirati kmečke prihranke za kmečke potrebe. Kmetov denar za kmeta; tako slovi geslo naših posojilnic. Brez njih bi ostalo mnogo denarja ne naloženega, skritega v zasebnem varstvu. Kar bi se ga pa naložilo, bi šel v mestne zavode, kjer bi služil predvsem mestnim koristim, posojilo na mestne stavbe, v prid obrtnemu delu. Kmetijski napredek je nemogoč brez lahkega, dobro urejenega in cenega melioracijskega kredita. Kar preostane kmečkega denarja od tega namena, naj služi drugim gospodarskim koristim, toda najprej je kmet, in to, kar vse potrebuje. Važnejši nego denar so pa ljudje. Kmečki denar najprej za kmeta, — prav in potrebno! Potrebnejše pa: Kmečki ljudje najprej za kmete! Naše posojilništvo je prvo načelo v velikem obsegu že izvršilo; drugo je pa še glas vpijočega v puščavi. In vendar je drugo zvezano s prvim najožje, najtesnejše, Ljudje, ki se selijo s kmetov, so najprej taki, ki trajno ostanejo drugod — po mestih in obrtnih krajih. Ti se selijo z namenom, da se ne vrnejo več. Ne morem jih šteti med izseljence v tistem pomenu, ki ga ima ta beseda splošno pri nas. Izseljenec, kakor ga poznamo mi, gre z doma preko državnih mej navadno čez ocean, z namenom, da si kaj prisluži in se zopet vrne domu. V prihranku, ki ga upa dobiti, priča- kuje povračila za škodo, ki je zvezana z njegovim odhodom, in še več. Ta račun velikrat unese; popolnoma drži le malokdaj, toda prezreti pa vendarle ne smemo, da pride precejšna svota denarja od izseljencev domu. Ta denar je po svojem bistvu kmečki denar. Kmečkemu delu so vzete moči, ki gredo črez morje in za to bi morali prihranki izseljencev priti kmečkemu stanu v korist. Naše hranilnice in posojilnice bi morale biti središča, kjer bi se zbirale izseljeniške pošiljatve; v njih bi morali izseljenci nalagati svoje prihranke. Reč je pa čisto narobe urejena. Naših slovenskih Ame-rikancev je, hvala Bogu, precej prepojenih z duhom naših organizacij; ti pošiljajo denar svojini posojilnicam. Mnogo jih pa je, ki se dajo preslepiti zvitim agitatorjem, kateri agitirajo za mestne hranilnice in banke. Med Hrvati pa še več, nego med nami. Izseljeniški, našemu kmetijstvu vzeti denar gre v mestne zavode. Tam služi predvsem mestnemu hipotekarnemu kreditu, deloma pa tudi bančnim špekulacijam in velikemu obrtu. Dobiček delajo ž njim mestni zavodi in banke. To ni zdravo, to tudi ni pravično. Zato je umljivo, da ima kmečko zadružništvo dolžnost v zmislu svojih najvažnejših namenov brigati se za izseljevanje in po svojih močeh poizkušati, da pride izseljeniški denar tja, kamor spada, namreč v kmečke hranilnice in posojilnice. Vsak naš izseljenec bi se moral zavedati tega in v daljni Ameriki delati v tem zmislu. Hrvaški zadružniki sodijo, da bi zadružne zveze morale vzeti v roke posle sedanjih potovalnih pisaren, češ da bi s tem lahko v redu držale izseljevanje, poskrbeli, da bi prihranki prišli kmečkemu zadružništvu v prid in obenem s provizijami dobile velike svote, ki bi jih potem obračale kmetijstvu svojega okrožja v korist. Mi nismo teh misli. Agentskega dela zadružništvo ne more opravljati; združene so ž njim prevelike nevarnosti. Priznavamo, da imajo hrvaški tovariši v Zagrebu in Splitu najboljši namen, priznavamo pa tudi, da so tam drugačne razmere, nego pri nas, toda aktivno so- delovanje pri izseljevanju s prodajanjem raznih listkov se nam zdi nezdružljivo z zadružništvom. Pač pa opozarjamo na drugo važno nalogo, ki jo ima zadružništvo v tem oziru. Uredimo posredovanje kmečkih poslov in delavcev po zadružnih zvezah in krajevnih zadrugah! Po ti poti bomo pomagali zvrševati načelo: Kmečko ljudstvo predvsem za kmete! Na Kranjskem lahko pričakujemo, da ustanovi dežela tako posredovalnico, toda če se to zgodi, ne bo vspehov, če se za posredovanje ne urede krajevna zastopstva; za ta posel so pa poleg občin najbolj sposobne zadruge. Za Štajersko, Hrvaško in Istro pa imamo samo zadružništvo, ki se mora lotiti tega posla. Dr. Krek. Kronika živinorejskih zadrug. Ako živinorejske zadruge pridno in živahno delujejo, so velikega pomena za napredek živinoreje. Toda njih delovanje se ne spozna iz računskega zaključka, kakor n. pr. se spozna iz računskega zaključka delovanje hranilnic in posojilnic. Da se delovanje živinorejskih zadrug more presoditi, je na vsak način potrebno, da vodijo kroniko t. j. posebno knjigo, v katero se zapiše vse, kar stori zadruga v korist živinoreje, ali sploh vse, kar se zgodi za napredek živinoreje pod vplivom živinorejske zadruge. Ako pride revizor, naj se pouči o delovanju zadruge iz kronike. Toda kaj se naj vpiše v kroniko? Kupi se naj knjiga s praznimi stranmi. Razdeli se v več oddelkov. Vpisujejo se naj sledeče stvari: 1. Ustroj zadruge. Pove se naj, kdaj se je ustanovila zadruga, kdo jo je ustanovil, kdaj je bila registrirana. Kateri so bili izvoljeni v odbor in v nadzorstvo. Vpiše se naj vsaka izprememba pri upravi zadruge itd. 2. Poduk. V ta oddelek naj se vpiše, kdaj se je vršilo živinorejsko predavanje, kdo je predaval, koliko je bilo udeležencev. Isto-tako se naj zabeleži, ako se je vršil dvodnevni ali tridnevni živinorejski tečaj, kateri so predavali, o čem so predavali, kolika je bila udeležba, kakšen je bil uspeh. Prav tako se naj natančno popiše, ako je zadruga priredila daljši živinorejski tečaj, ali če je zadruga vplivala, da se je vršil gospodinjski tečaj. Ako so se šli iz zadružnega okoliša posestniški sinovi izšolat na kmetijsko šolo na Grm, naj se to zabeleži. Zabeleži se naj tudi, koliko kmetijskih listov in katere bero živinorejci. 3. Skrb za dobre plemenjake. V to rubriko se naj zapiše, kateri posestniki imajo licencovane bike. Kateri biki so zadružni, ali so jih zadružniki dobili po posredovanju zadruge? Kako se z biki ravna? Kako se krmijo? Kateri bikorejci vozijo z biki? Koliko se računa junčevine? Kako se vodijo spuščalni zapisniki? 4. Rodovnik. V tem oddelku naj se popiše, koliko glav živine, koliko bikov (izmed teh koliko licencovanih) je v zadružnem okolišu, koliko krav, volov, junic in telet. Podatki se lahko dobe v začetku vsakega leta pri županstvu ali pri glavarstvu. Pove se naj, koliko glav je vpisanih v rodovnik. Kakšni uspehi so se dosegli na podlagi rodovnika? Kakšna teleta potekajo od tega ali onega bika? 5. Poizkusna molža. Na vsak način morajo živinorejske zadruge delati na to, da vpeljejo poizkusno molžo. V to rubriko se naj vpišejo imena onih živinorejcev, ki vodijo zapisnike o poizkusni molži. Popiše se naj, kakšni uspehi so se s tem dosegli? 6. Vzreja telet. Tu se naj popiše, kako se teleta vzrejajo? Ali se napajajo. Kako se krmijo? 7. Pašniki in paša. Pove se naj, ali se živina pase? Ali imajo živinorejci zasebne pašnike? Kateri? V kolikem obsegu? Ako si je zadruga nabavila zadružni pašnik? Koliko glav se pase? Kakšna živina? Kakšen je paš-niški red? Kakšen uspeh? 8. Izboljšanje in obdelovanje trav-nikov. Živinorejske zadruge morajo vplivati, da bodo živinorejci izboljšavah travnike in jih znali pravilno obdelovati. V kroniko naj se vpiše, kateri posestniki so izboljšali svoje travnike? Y kolikem obsegu? Kakšne so bile te melioracije? Ali so se travniki osušili ali namakali, kako pognojili? Kako posejali? 9. Krmljenje. Priporoča se živinorejskim zadrugam, da poučujejo zadružnike o krmljenju. V to rubriko se naj zapiše, kolikrat na dan se krmi poleti, pozimi? Kakšna krma se poklada? Koliko rabijo močnih krmil in katera? Kakšni so uspehi. 10. Zidanje in poprava hlevov. Živinorejske zadruge morajo delati na to, da posestniki zboljšajo svoje hleve. Popiše se naj, kateri živinorejci so zboljšali svoje Ideve? Kako? Ali živinorejci belijo vsako leto svoje hleve? Ali se poslužujejo belilnega stroja? 11. R a v n a n je z gnojnic o. Tu se naj pove, kateri posestniki so si napravili betoni-rane gnojnične jame? Kako ravnajo z gnojnico ? 12. Prašičereja. Pove se naj pod to točko, kateri posestniki so si napravili zračne snažne in svetle svinjake? Kdo ima postajo za mrjasce? Kake pasme so mrjasci? Ali se pazi na to, da se prašiči v sorodstvu ne križajo? Da se svinje prezgodaj ne pripuščajo? 13. Ovčjereja in kozo rej a. Kako se ti dve panogi kmetijstva pospešujeta? 14. Živinozdravstvo. V to rubriko naj se popišejo bolezni, ki so se pri živini pojavile. Dalje, kaj se je storilo, da so se nalezljive bolezni omejile? Ali ima zadruga ži-vinozdravniško lekarno? Kakšen je njen uspeh? Koliko se je živinorejci poslužujejo? Ali je zadruga dala kakega fanta izobrazit za prvo pomoč pri živini? 15. Skupno nakupovanje živinorejskih potrebščin. Pove se naj, koliko umetnih gnojil, močnih krmil in drugih živinorejskih potrebščin je zadruga nabavila svojim članom ? 16. V n ovce vanj e živine. Popiše se naj, v kolikih slučajih je zadruga posredovala pri nakupu ali prodaji živine? 17. Razno. Pod to točko naj pride vse, kar se ni moglo spraviti v prejšnje rubrike, n. pr. v kolikih slučajih je zadruga izposlovala živinorejcem kako podporo? Ali je napravila kako pritožbo v prid živinorejcem? itd. Ako živinorejske zadruge živahno in smotreno delujejo, so res pravi blagor za naše živinorejce. Nihče ne more reči, da niso velikega kulturnega pomena. Da pa morejo zadruge pokazati, kaj so storile, naj vse lepo zapišejo v kroniko. Ta knjiga je neobhodno potrebna. Zato jo naj prav gotovo vsaka zadruga prav marljivo in vestno vodi. Na zborovanju gorenjskega živinorejskega okrožja dne 16. avgusta 1913 se je soglasno sklenilo: „Vsaka živinorejska zadruga mora natančno in vestno voditi kroniko“. Živinorejske zadruge, zlasti gorenjske naj ta sklep upoštevajo in naj gotovo prično spisovati kroniko. Ant. Mrkun. Kmetijski pouk v Avstriji. Kmetijski pouk se vrši v Avstriji po strokovnih kmetijskih šolah in poučnih tečajih. Začetek kmetijskih šol v Avstriji sega nazaj v 18. stoletje. Prve šole so se ustanovile po prizadevanju posameznih veleposestnikov, ki so spoznali pomen kmetijskega pouka. Ko se je začela razvijati kmetijska strokovna organizacija, so posamezne kmetijske družbe in manjša kmetijska društva ustanavljala kmetijske šole. V začetku si kmetje o nalogah in obsegu kmetijskih šol niso bili popolnoma na jasnem. Šele pozneje so se začele šole deliti z ozirom na namene in cilje, nastajale so šole za posamezne panoge gospodarstva. Po ustanovitvi poljedelskega ministrstva (1868) je to posvetilo svojo pozornost kmetijskemu šolstvu. L. 1873. je izšlo več odredb, ki so vsaj nekoliko uredile kmetijsko šolstvo. Od takrat se dele kmetijske šole v visoke, srednje in nižje. Po tej ostri delitvi se loči avstrijsko kmetijsko šolstvo od kmetijskega šolstva po drugih kulturnih državah, ker drugod večinoma manjka taka stroga razdelitev. Med visoke kmetijske šole se prištevajo oni zavodi, ki zahtevajo od slušateljev kot podlago srednješolsko izobrazbo in nudijo same naj višjo znanstveno izobrazbo v vseh panogah poljedelske kulture. Pouk se deli v posamezne panoge kmetijstva in obsega tudi vse druge znanstvene predmete, ki so potrebni za visokošolsko izobrazbo. Učna doba traja štiri leta. Slušatelje skuša usposobiti strokovno za gospodarstvo velikih posestev in za pouk na akademijah ali srednjih kmetijskih šolah, pa tudi za znanstveno delo na polju kmetijskih ved. Ob enem nudijo tudi slušateljem drugih strok priliko za izobrazbo na enem ali drugem polju kmetijske strokovne vede. Za dokaz usposobljenosti se morajo napraviti trije državni izpiti in znanstvena razprava je potrebna za dosego doktorata kmetijske kulture. V Avstriji so zdaj 3 take visoke šole, namreč poljedelska visoka šola na Dunaja (Hochschule für Bodenkultur), ki je razdeljena na poljedelski, gozdarski in kulturno-tehnični oddelek (nemški učni jezik), kmetijski študij na c. kr. vseučilišču v Krakovu (poljski učni jezik) in kmetijski strokovni oddelek na c. kr. češki tehnični visoki šoli v Pragi s češkim učnim jezikom. Yse tri so podrejene minister-stvu za uk in bogočastje. Poleg tega so posamezne poljedelske stolice na tehnikah na Dunaja, v Pragi, Gradcu, Brnu in Lvovu. V začetku so bile poleg visokih šol samo srednje in nižje kmetijske šole. Proti konca prejšnjega stoletja pa so se uvrstile med srednje in visoke šole še kmetijske akademije, to so strokovne šole, ki nudijo poljedelski pouk v visokošolski obliki, ki se pa ločijo od visokih šol po tem, da traja pouk samo dve ali tri leta in da se sprejemajo slušatelji, ki so dovršili splošne ali kmetijske srednje šole. Sedaj obstojajo 3 poljedelske visoke šole, ki so, kakor vse sledeče strokovne šole podre- jene poljedelskemu ministerstvu. Poljedelske akademije so združene z večjimi gospodarstvi. Tudi poljedelske akademije pripravljajo slušatelje za upravljanje večjih gospodarstev in sicer teoretično in praktično. Enak namen imajo druge srednje poljedelske šole, ki vsprejemajo učence, ki so dovršili štiri nižje razrede kake splošne srednje šole ali celo meščansko šolo. Pouk na teh šolah je predvsem teoretičen, vendar se po možnosti upošteva tudi praksa, kar je tem lažje, ker so zvezane šole z vzorno urejenimi gospodarstvi. Sedaj je v Avstriji 9 srednjih kmetijskih šol in sicer 4 z nemškim, 4 s češkim in 1 s poljskim učnim jezikom. Razun ene so vse deželni zavodi. Poleg njih sta še dve špecijalni srednji šoli, namreč višja šola za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu (državna) in višja šola za sadjarstvo in vrtnarstvo v Eisgrubu, ki jo tudi država podpira. Veliko večje je število nižjih kmetijskih šol, ki imajo namen širiti kmetijsko izobrazbo med kmečkim prebivalstvom. V začetku smo imeli kmetijske šole samo za fante, sedaj so tudi za dekleta. Dele se v kmetijske šole, ki imajo dveletno učno dobo in v zimske šole, ki trajajo eno ali dve zimi. Starejše so kmetijske šole. Kmetijski pouk se vrši na podlagi ljudskošolskega znanja. Nižjih kmetijskih šol je v Avstriji 42, 13 nemških, 14 čeških, 7 poljskih, 2 slovenski, 2 italijanski in 4 utra-kvistične. V zadnjem času silno naraščajo zimske šole, ki so se kot prave kmečke šole dobro obnesle. V teh se vrši v prvi vrsti teoretičen pouk, učna doba traja 5—6 mescev. V poletju učenci lahko delajo doma na posestvu starišev, kjer tudi po dovršeni šoli ostanejo. Pridobljeno teoretično znanje lahko porabijo praktično in izboljšajo domače gospodarstvo. V 1. 1913 so dosegle zimske šole število 91. Nižjih šol za posamezne stroke, kakor vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo itd. je sedaj 24. V zadnjih letih vedno bolj zmaguje prepričanje, da se samo z izobrazbo moške mla- dine ne pride do pravih vspehov. Kmečko gospodarstvo sloni v veliki meri na ramah gospodinje, zato je tudi za žensko mladino potrebna izobrazba. Nastale so gospodinjske šole za pouk v kmečkem gospodinjstvu in tudi šola za izobrazbo učnih moči za take kmetijske šole. Na gospodinjskih šolah se vrši pouk eno leto, na nekaterih tudi samo 5—6 mesečni tečaji. Vseh je 22, polovica od teh v čeških deželah. Izobrazba po kmetijskih šolah je pa dostopna samo bodočim gospodarjem, pouka so pa potrebni tudi sedanji gospodarji. Za te je poskrbljeno s poučnimi tečaji in predavanji, ki jih vodijo nalašč zato nastavljeni potovalni učitelji in strokovni učitelji na kmetijskih šolah. Potovalni učitelji ne poučujejo samo na tečajih, ampak tudi zasledujejo gospodarski napredek v svojem poslovnem okolišu. Vseh zavodov za kmetijski pouk v Avstriji je 206. Ker stroške nosijo deloma država, deloma dežele, razne korporacije in celo zasebniki, je nemogoče dognati, koliko se žrtvuje za kmetijski pouk. V državnem proračunu za 1. 1913 je določenih za te namene 1,963.105 K. Tudi Kranjska dežela z veliko skrbnostjo goji kmetijski pouk. Kmetijska šola na Grmu, živinorejski tečaji, gospodinjski tečaji, nastav-Ijenje sadjarskega in živinorejskega nadzornika in Gospodarska šola pričajo, da v domači deželi razumemo pomen kmetijskega pouka. Značilna poteza tozadevnega delovanja deželnega odbora se kaže v tem, da se skuša ves kmetijski pouk organizirati tako, da bo služil res mladini, ki bo na kmetih ostala. Na vsak način se skuša preprečiti, da bi šole vzbujale v kmečkih mladeničih ljubezen do pisarniških služb mesto do kmečkega dela. Kmetijske stanovske organizacije. (Uri soc. ustavnem odseku zadnjega kat. shoda referiral poslanec 1’ovše.) Kaj naravnejšega in razumljivega, kakor dejstvo, da je katoliški shod stavil na dnevni red svojih posvetovanj vprašanje kmetskih organizacij. Saj je dejstvo, da pod krovom kmetskili domov je imela sv. vera pa tudi narodna ljubezen še vedno najzanesljivejše, največje zavetišče. Ogromna večina slovenskega in hrvatskega naroda je poljedelska, kmetski stan je opora naša, iz tega stanu izhajajo najboljše delavne moči pa tudi naša narodna inteligenca izhaja večinoma iz kmetskih domov. S hvaležnostjo moramo priznati, da so domoljubni možje že precej storili za stanovsko organizacijo našega poljedelskega ljudstva. Pa še je mnogo dopolniti in ker je naš katoliški shod vseslovensk in tudi hrvatsk in ker prav na periferijah slovenske domovine osobito pa po hrvaških pokrajinah treba še veliko storiti v dosego to toliko važne pa tudi prepotrebne organizacije, mora veljati kot velika naloga, katero moramo spolniti, da povsod po celej širni naši slovenski in hrvatski zemlji spopol-nimo stanovsko organizacijo kmetskega ljudstva. Kar posameznik zaman skuša izvršiti, je z združenimi močmi dosegljivo. To vidimo pri drugih narodih, ki so skupno zbrali svoje kmetovalce, jih učili zadružništva ter jih vsposobili za skupno delo, ne le za umno pridelovanje ampak tudi za vspešno razpečavanje pridelkov in jim tako pomogli do boljšega stanja. Saj vidimo doma sad našega združevanja n. pr. v mlekarskih zadrugah, v strojnih zadrugah, v živinorejskih itd. Ko so vsi drugi stanovi umeli ceniti skupno združevanje, je kmetsko ljudstvo bilo razpršeno, nezdruženo. Toda sila uči, in skrajni čas je bil, da se je tudi kmetovalce organiziralo, da se družijo v svoje kmetijske družbe, v gospodarske zveze, koder imajo možnost skupno varovati in zahtevati svoje pravice, skupno skrbeti za boljšo svojo eksistenco in bodočnost. Neverjetno širno polje dela je v kmetijskem zadružništvu in po zgledu tujih držav, moramo tudi pri nas priti do tega, da bomo skupno po naših kmetijskih zadrugah zalagali z živili, živino, žitom, senom in slamo vojaštvo. Po Češkem je veliko zadrug, katere večinoma ves svoj pridelek naravnost dobavijo vojaštvu. Neovrgljivo je dejstvo, da takozvanemu prekupcu pogostoma odpade znaten del dobička, od katerega bi imel lahko pridelovalec precejšen znesek, pa tudi odjemalec bi ceneje dobival potrebno blago. Spominjamo se še bogatih vinskih letin, ko so osobito naši bratje na Primorskem in v Dalmaciji zaman iskali in pričakovali kupcev za vino in takrat se je dognalo, da je naša mor-narica dobavila si potrebno vino iz Italije. Ce že nosimo krvne in denarne žrtve, naj se vsaj davkoplačevalcem prepusti dobavanje za armado potrebnih živil! Pa tudi v tem je želeti, da produktivne zadruge stopijo v direktni stik s konsumenti, ker je gotovo, da konsumenti, ki tožijo o neznosni draginji živil, bi dobivali živila po dokaj nižji ceni, kakor če kupujejo od prekupcev. Dejstvo je, da konsumna društva so dokaj pripomogla, da člani zadruge dobijo živila po vgodnejsih cenah. Zato je zame vedno veljalo načelo vse storiti v to, da stopita pridelovalec in konsument v direktni stik. Prepičel čas mi je dovoljen, da bi o tem smel obširneje govoriti, le toliko naj dostavim, da mora umen gospodar na vse misliti, kjer more več izkupiti, kje kaj prištediti; v tem razumu pravzaprav obstoji modro gospodarstvo. Kakor razvidno vsebuje predlagana resolucija le to, kar je za sedanji položaj naše kmetijske obrti najpotrebnejše in najnujnejše. Zato se omejujem na vtemeljevanje le onih predlogov, katere sem smatral sedaj za potrebne. Gotovo pa trpi naše kmetijstvo sedaj najhujše vsled pomanjkanja delavnih moči. Vse kar je čvrsto in mlado, zapušča dom in hiti ali v mesta, ali v tovarne, rudnike, ali celo v daljno Ameriko. Star pregovor veli od zemlje, da ta pravi obdelovalcu: obdelaj ti mene, če ne, te zdelam jaz. Kaj pomaga imeti veliko zemlje, če je pa ne morem dobro obdelovati. Iz prilično malega, pa povsem dobro in umno obdelanega vinograda zamore vinogradnik dokaj več vina pridelati, kakor iz veliko večjega vinograda, pa slabo obdelanega. Oe katera obrt, je gotovo kmetijska, katera ima računati z neb rojem ovir, z vremenskimi razmerami in vendar mora biti pridelek n. pr. seno, otava pravočasno pospravljena. Komaj zasije solnce, lepo vreme — in delavcev pa tudi za drag denar ni dobiti. Koliko se pozgubi na kmetskih prihodkih prav zaradi tega, ker se pridelki niso mogli spraviti pravodobno domov. Zato pa moramo pomagati si s stroji, ki nam omogočijo naglo delo. Res je, da vporabljati marsikateri stroj ni povsod zaradi lege zemlje i. dr. mogoče, a gotovo je, da tudi pri nas v goratih krajih zamoremo vendar le izkoristiti marsikateri stroj in si tako pomagati, delo hitreje in tudi ceneje opraviti. Hvala Bogu, da je naš slovenski kmetovalec razumen in napreden, ter z veseljem moram reči, da po Kranjskem se že nahaja neb roj kmetij, na katerih se opravljajo razni kmetijski stroji, tako slamorezni, mlatilni in drugi, katere goni ali gepelj, ali celo stroj s parom ali bencinom. Kako zamudno in drago je mlatenje in v naprednih krajih imajo že velike mlatilne stroje, s katerimi tudi večji del kmetovalcev v enem dnevu opravi vse mlatenje, ko bi sicer mlatiči s cepci par tednov razbijali na podih. Mlatev je kmalu pri kraju, in gospodar se more takoj lotiti drugih opravil, katerih se na kmetiji do pozne jeseni nikdar ne zmanjka. Očividno je torej, da je kmetijstvu vporaba strojev zelo potrebna in koristna. A vprašanje stroškov za nakup priznanih koristnih strojev razbije še tako dobro navdušenje za stroje. Kar pa posamezen ne zmore, to zmorejo združeni gospodarji. Zato je z vso skrbnostjo in vnemo delovati na to, da se kolikor le možno, osnujejo strojne zadruge. Imamo jih že nekaj — naj omenjam vzorno urejeno in plodonosno delujočo v St. Vidu nad Ljubljano. Ker pa kmetovalcem zaradi slabih letin, zaradi prevelikih obremenjenj z davki, obresti i. dr. ne dostaje za nakup strojev potrebnih denarnih sredstev, je nujno delati na to, da državna vlada zdatno podpiraj snovanje in delovanje kmetijskih strojnih zadrug. Kmetijsko mini- sterstvo jo nekaj let precej radodarno podpiralo te zadruge, žal pa, ker so se vršili neredi v nekaterih deželah pri takih zadrugah, je mini-sterstvo zelo poostrilo naredbe, po katerih je zadrugam mogoče dobiti državne podpore za nakup strojev. Vlada imej dovolj funkcijonarjev, ki zamorejo nadzorovati pravilno ravnanje strojnih zadrug in v vidiku naj ima vedno glavni namen teh zadrug, da le z nakupom strojev je odpomoči velikemu pomanjkanju delavnih moči v kmetijstvu. Pa tudi deželni zastopi naj vpoštevajo velik pomen strojnih zadrug, saj znajo o velikem pomanjkanju delavcev ter da se le po strojnih zadrugah zamore temu pomanjkanju v vsaj deloma odpomoči. Ce pa kaj, je gotovo javna podpora za nakup kmetijskih strojev na mestu in koristna. Resolucija navaja nadalje nujno potrebo, da se razširi kmetijski strokovni poduk, da se nudi kmetovalcem, ne le mladini, tudi odraslim kmetovalcem prilika priučiti se v tej stroki. Zato je delovati na to, da se ne le ustanavljajo celolebie popolne kmetijske šole, ampak da se povsod prirejajo začasni, dalje ali krajše trajajoči podučni kurzi, kakor to razmere in predmeti poduka zahtevajo. V tem oziru deluje Kranjski deželni odbor v vzgled vsem drugim in želeti je le in zahtevati od onih javnih zastopstev, v katerih živijo v manjšinah naši bratje — kmetovalci, da dobe potrebni poduk v kmetijski vedi, ker trd je boj, katerega ima prebiti dandanes kmetijski stan in le kdor umno gospodari, sme računati, da ga rodna gruda dovolj redi ter da zamore na rodnih tleh vstrajati. Izseljevanje je vendar le žalostna pomoč in narodi, ki morajo tako priskrbeti si nekaj imetja, niso srečni. Zato naj vlada deluje na to, da se bodo ustvarili pogoji, ugodni za naše ljudstvo, da bo na domači zemlji našlo dovolj kruha, ter da mu ne bo treba v daljni tuji svet iti iskat kruha. Že sem omenjal, da pomanjkuje našemu ljudstvu sploh denarja, katerega potrebuje za vršitev kmetijskega obrata za nakup dobre plemene živine, za nakup strojev, umetnih gnojil. A denar, če ga tudi najde je tako drag, da mu kmetija nikakor ne nosi toliko, da bi zmogel visoke obresti plačevati od najetega denarja. Zato naj naši poslanci v drž. zboru delujejo na to, da se že ustanovi pred leti obljubljena državna centralna zadružna blagajna, iz katere bi mogle gospodarske zadruge dobivati po nizkih obrestih posojila, potrebna za zadruž-niško delovanje. Žal, da so prav češki zastopniki krivi vsled ugovora, da ni še prišlo do te ustanovitve. A taka blagajna bi bila pravi blagoslov za naše zadružništvo, osobito pa za Istro, Dalmacijo. Zato zahtevaj naš shod, da vsi poslanci zastavijo vse svoje delo za to, da se ustanovi ta denarni zavod, ki bo omogočil našemu zadružništvu zalagati potrebščine kmetijstva s nizkoobrestnimi posojili in neopo-rekljiva resnica je, da kmetijstvo ni v stanu prenašati visokih obresti. Komur je torej res mar, da se naše kmetijstvo opomore, mora delovati na to da se mu omogoči dobiti za obrat nizkoobrestnih posojil. Iz teh razlogov predlagam v imenu pripravljalnega odbora sledečo resolucijo: „Da se ohrani naš kmetski stan, ki je temelj države, treba je izpopolniti njegovo organizacijo in delovati na to, da se stanovsko oganizira v društvih oziroma v zadrugah, v katerih zamorejo kmetovalci svoje stanovske potrebe in pravice razpravljati in zagovarjati. Osobito je izpopolnjevati zadružništvo za skupno razpečavanje pridelkov in naj se deluje na stik pridelovalcev s konsumenti, ker le stem je zagotovljen pridelovalcu primeren dohodek, kon-sumentu pa primerna nakupna cena. Z ozirom na od leta do leta naraščajoče pomanjkanje delavnih moči v kmetijskem gospodarstvu vsled silnega izseljevanja naših najboljših delavnih moči in vpoštevaje, da zamore le intenzivno obdelana zemlja še donašati gospodarju pičel dohodek in ker so cene za posle in delavce osobito ob času velikega dela, košnje, žetve, izredno visoke, je delovati z vso silo na ustanovitev strojskih zadrug, ker le z uporabo primernih kmetijskih strojev je mogoče gospodarju obdelovati polje intenzivno in pravočasno. Zato naj kmetijske družbe in gospodarske zadruge posvetijo posebno skrb tej organizaciji in v to poklicani možje naj z vso skrbnostjo pri državi in deželi izposlujejo v to potrebne denarne podpore. Ker mora tudi kmetovalec v svoji obrti napredovati, razširiti se mora strokovni poduk o raznih panogah kmetijske vede in zato povsod nuditi kmetijskemu stanu prilika za stanovsko izobrazbo. Zahvalno se mora tu navesti res intenzivnega ter plodonosnega delovanja Kranjskega deželnega odbora, ki v tem oziru z obilnimi prirejevanji zadružnih kurzov skrbi za širno vsestransko strokovno izobrazbo kmetijskega stanu in je delati na to, da se tudi po drugih slovenskih in hrvatskih deželah enako intenzivno skrbi za strokovno izobrazbo kmetijskega stanu. Vsled draginje denarja na svetovnem denarnem trgu sploh in ker kmetijstvo ne more obstati pri tako dragem obrestovanju in ker je kmetovalcu za obrat potreben denar za vspešno gospodarstvo, delovati je našim poslancem na to, da se čimpreje ustanovi državna centralna zadružna blagajna, ki bo gospodarskim zadrugam dajala posojila po zmerni obrestni meri. Po želji tržaškega pododbora pa predlagam še: Naprositi je slovenske in hrvatske škofe, da omogočijo bogoslovcem izdaten poduk v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu, da dobimo tako dovolj voditeljev in sotrudnikov za izvršitev velike naloge, to je vsestranske za-družniške organizacije.“ Poučna zgodba. Pri mali češki posojilnici so imeli prvi občni zbor. Vršile so sc volitve načelstva in nadzorstva in novoizvoljeni načelnik je razlagal članom in novoizvoljenim funkcijonarjem nove naloge in dolžnosti. Novoizvoljeni načelnik je bil namreč že v prejšnjih službah kot župnik in kaplan pri več posojilnicah v načelstvu. „Kdo bi si mislil“, se oglasi nekdo izmed članov, „da je treba toliko predpisov in komedij pri posojilnici. Podpisovanje, načelstvo in še nadzorstvo, poroki, priče, potrdilo za vsako malenkost in Bog ve, kaj še vse. Kaj pa je tega treba, saj smo sosedje in prijatelji, malo se moramo vendar tudi zanesti drug na drugega.“ Gospod predsednik: „Kar na obrazih vam vidim, da se vam vsem tako zdi, no pa, saj sem bil tudi jaz pred leti popolnoma vaših misli. Tudi meni se je zdelo, da je vse to samo nepotrebna sitnost. Pa sem bil kmalu temeljito ozdravljen. Vam moram povedati, kako. Ko smo pred leti ustanavljali posojilnico v L., smo vsi mislili, da ne smemo ljudi oplašiti s preveliko strogostjo, zato smo delali vse sosedsko. Jaz sem imel ene ključe, gospod predsednik duplikate in ljudem smo postregli, kadar je kdo prišel. Kadar mene ni bilo doma, je sprejemal in izplačeval denar predsednik in pustil knjižico v blagajni. Ljudje so kmalu prihajali bolj izven uradnih ur kakor ob nedeljah, ko se je uradovalo, toda mi smo potrpeli, ker smo se bali, da ne bi ljudje začeli nositi denar nalagat v mestne zavode. Potrdila smo sicer imeli, pa nam ni bilo zanje, ker smo poznali svoje ljudi in vedeli, da ne bo nihče nič utajil. Nazadnje sem izplačeval celo brez knjižice in nič se ni pripetilo, vlagatelj je v nedeljo prinesel knjižico, pa seje naknadno vpisalo. Enkrat je neki vlagatelj prišel po denar v pondeljek za rana ob šesti uri, ko je odhajal na kolodvor in se je izgovarjal, da ni hotel imeti doma toliko denarja čez noč. Kakor rečeno, smo vsi mislili, da z neredom podpiramo ugoden razvoj posojilnice. Tako je šlo vse dobro, takoj prvo leto smo imeli nad 20.000 K vlog in skoro 70.000 K prometa. Občni zbor mi je določil GO K nagrade, neka otroška bolezen mi je povzročila kot katehetu teden dni počitnic in vesel sem odšel domu h starišem. 360 Kdo popiše moje začudenje, ko pridem nazaj in mi načelnik pove, da v blagajni manjka 200 K. „Ni mogoče.“ Vendar je bila resnica. Manjkalo je toliko in še nekaj vinarjev. „Jaz sem mislil“, mi je rekel načelnik, „da ste si toliko izposodili za pot, ker je ravno proti koncu meseca.“ „Se nikoli si nisem izposodil niti vinarja, odkar imamo posojilnico. Mora biti kaka pomota.“ In spet sem začel skrbno pregledovati vloge, dvige, tudi za prejšnje mesece, čeprav se je prej vedno vse vjemalo. Premislil sem natančno, kje som vse bil, s kom sem govoril ta čas, računal sem, kje bi mogla biti pomota, vrnil sem se spet domu zvečer, če bi se bil morda le zmotil, pa nič in nič. Potem sem dobil mesečno plačo za pouk na oddaljeni šoli in sem primankljaj poravnal iz svojega. Tako sem trpel nad dva meseca. Proti ljudem sem moral molčati, da se mi ne bi še posmehovali povrhu. Nazadnje me je rešil slučaj. Prišel je k meni neki človek in ko mi je pravil svojo prošnjo, je tako nekam čudno pomcžikaval z levim očesom. Naenkrat se mi je posvetilo v glavi, pustil sem ga in tekel k načelniku. „Ga že imam, taje bil! Pred počitnicami sem mu izplačal 200 K. Srečal sem ga na poti v šolo in ko mi je rekel, da nujno rabi, sem se vrnil in mu izplačal. V naglici sem pozabil zapisati in pozneje sem popolnoma pozabil na to.“ „Ce ima le v hranilni knjižici kaj zapisano.“ Toda tudi tam ni bilo nič zapisano in dobri vlagatelj je odločno tajil, da bi bil kdaj kaj dvignil. Rotil se je in celo priseči je bil pripravljen, da takrat ni potreboval nobenega denarja. Jaz sem čisto gotovo vedel, toda dokaza nisem imel nobenega in nisem mogel iti pred sodišče. Vsak sodnik bi bil zasmehoval moje uradovanje. Cisto gotovo bi ga ne bil smatral za postrežljivost ampak za neumnost. Križ sem naredil nad stotakoma in sem bil zelo poparjen. v Se celo malo bal som se, da me vlagatelj ne bi tožil zaradi obdolžitve. Na srečo je njegova korajža malo časa trpela. Gospod načelnik je namreč o celi stvari povedal gospodu županu, ki je bil izvrsten mož. Že popoldne sem bil poklican v občinsko pisarno, kjer me je že čakal moj prijatelj. Predsednik je čudovito razumel celo stvar. Prosil me je, naj vse še enkrat povem, potem je dal besedo nasprotniku, ki je zopet vse trdovratno tajil, da ta mesec ni rabil nobenega denarja, ker ni imel nobenih izdatkov in da ima še doma nad 20 K denarja. Komaj je to izrekel, se odpro stranska vrata in prikaže se gospod župan. „Tako, kje si pa vzel tistih 200 K, ki si jih vrnil zadnjič ubožni blagajni?“ Moj nasprotnik je bil premagan, nič več ni tajil. Začel je prositi. Pošteno smo ga ošteli, toda hujšega mu nismo storili. Prinesel je knjižico in podpisal potrdilo o sprejemu 200 K. Prihodnjo nedeljo je načelstvo sklenilo, da bo poslovalo samo ob uradnih dnevih in urah in natančno po poslovnem redu. In šlo je dobro. Ljudje so se navadili na red in v kratkem ni niti na misel več prišlo nikomur, da bi prišel po denar ali z denarjem kak drug dan. Brez potrdila bi pozneje niti sebi ne bil izplačal nobene vsote. In to svetujem tudi našemu blagajniku. Na lastne skušnje v tem oziru ne čakajte, naj vam moja zadostuje. „Ja, ja, ljudje so nepošteni“, je vzkliknil nekdo. „So“, se je nasmehnil načelnik, „pa bi bili manj, če bi vsled nereda ne dobili tako lepe priložnosti“. Trgovina z mesom. V vseh kulturnih državah raste stalno poraba mesa in temu primerno zadobiva trgovina z mesom vedno večji pomen. Ta trgovina se je dandanašnji tako razvila, da le malo zaostaja za žitno trgovino. 361 Nekateri podatki iz mednarodnega prometa bodo pokazali, koliko važnost ima trgovina z mesom. Na Angleškem je v letih 1856—1862 znašala vrednost porabljenega mesa povprečno na enega človeka in na eno leto K 3*—, dočim jo v letih 1905—1911 poskočila na K 25’96. Vrednost uvoženega mesa je v tej dobi poskočila od 86'38 na llöS'l? milijonov kron. Leta 1897 je bil uvoz živine še dokaj večji nego uvoz mesa, kajti tega leta se je uvozilo 2,032.080 meterskih stotov žive živine, mesa pa le 1,778.070 stotov. Od tedaj naprej se je razmerje znatno izpremenilo. Uvoz živine je padel na 660.426 stotov, dočim je uvoz mesa narasel na več nego 4 milijone stotov. Omenjena izprememba je nastala poglavitno iz naslednjih dveh vzrokov. Uvoz živine ima to slabo stran, da je prav nestalen, ker se dostikrat meje zapro vsled živinske kuge, ali da tuje države prepovedo živino izvažati. Zato so se odločili raje uvažati meso, nego živino, ker pri mesu odpadejo te zapreke. Da so začeli raje uvažati kar naravnost meso, je bilo gotovo merodajno tudi to, da so prevozni stroški za meso mnogo nižji, kakor za živino. Nadaljno korist so videli v tem, da daje mesna industrija priliko, iz odpadkov ustvarjati razne druge potrebščine in tako dajati zaslužka tudi drugim industrijam, n. pr. stro-jarnicam, milarnicam, tvornicam za margarin, lep, rožene glavnike, za nekatere vrste umetnih gnojil itd., kar ima precejšen narodnogospodarski pomen. Največje tržišče za meso na Angleškem in sploh na svetu je v Smithfieldu. Njega poslopja pokrivajo ploskev 4 hektarov in obsegajo 344 skladišč in prodajalcu, v katerih je nastavljenih nad 4000 oseb. Leta 1907 je bilo tu prodanega mesa 4'2 milijona meterskih stotov, 1. 1911 pa že 4'4 milijona stotov. Od te množine dobavljajo kolonije in tujina 77,2 odstotka. Največ govejega mesa prihaja iz Ar-gentinije, ovčjega mesa pa iz Nove Zelandije in Avstralije. Slanina in posušeno meso prihaja največ iz Zjedinjenih držav in iz Danskega, dočim daje Nizozemska največ svežega prašičjega mesa. Od mesa, ki ga dobavljajo kolonije in tuje države, prihaja na trg največ zmrznjenega (okoli 80 odstotkov). Izmed domačih angleških dobaviteljev pride najbolj v poštev Škotska, ki zalaga ta trg z najboljšim govejim in ovčjim mesom. Na Nizozemskem imajo velike klavnice, ki delajo za izvoz in so vse postavljene blizu pristanišč. Zaklane prašiče obesijo na kljuke v vrstah v velike zaboje in tako pošiljajo po železnici in po ladjah do kraja, kamor so namenjeni. Vlada je pri vsaki klavnici nastavila živinozdravnike, ki preiskujejo meso, če je uporabno. Iz Nizozemskih klavnic izvažajo tudi odpadke na Angleško. Za Pariz je merodajen trg za klavno živino v La Villete, ki leži ob križišču glavnih železnic med pokrajinami srednje in zapadne Francije, kjer je največ živine. Trg je odprt vsakemu, ki hoče živino prodati ali kupiti. Ako kmetovalci svoje živine ne prodado doma po kakem prekupcu, se jih zbere več in iz-roče svojo živino kakemu zaupniku, ki ga pošljejo v La Villete, da jo ondi proda. Odkar je na Francoskem v veljavi sedanji carinski tarif, je število živine močno poskočilo. Leta 1890 so našteli 13,562.815 glav goveje živine, 1. 1911 pa že 14,552.440. Istočasno se je pomnožila tudi zemlja za pridelovanje krme za dva in pol miljona hektarjev. Število ovac se je sicer znižalo, kakor v vseh kulturnih državah, ker se zemlja vedno bolj intenzivno obdeluje, število prašičev pa je ostalo približno na isti stopnji. Večjega pomena kakor to, da se je število živine pomnožilo, je pa dejstvo, da živino sedaj mnogo bolj skrbno rede, tako da je znatno pridobila na svoji teži. Strokovni poročevalec avstrijskega poljedelskega mini-sterstva, ki proučuje kmetijske razmere na Francoskem, navaja v svojem poročilu, da je po podatkih tržne policije pariške poskočila povprečna teža od leta 1903 do leta 1906 volom za 19, kravam za 25, ovcam za 30 in prašičem za 25 odstotkov. To znači veliko po-množitev mesa, kar omogočuje, da more francoska trgovina z uspehom meso celo izvažati. Ne upoštevajoč Algira bi bil promet z živino sicer nekoliko pasiven, če pa se vzame v poštev omenjena kolonija, je dokaj aktiven. Na (Švicarskem se vedno bolj čuti pomanjkanje pitane živine. Iz raznih računov, ki so jih napravili o rentabiliteti, sledi, da se dobro izplača pitati teleta, pitanje volov pa se ne rentira. Posledica je, da se čimdalje bolj uvaža meso, zlasti v poslednjih letih. V dobi 1904/1905 do 1911/1912 se je pomnožila vrednost uvoženega mesa, živine ter perutnino od 76 milijonov na 123 milijonov frankov. Poprej so iz tujine dobili 25, sedaj pa 30 odstotkov vsega porabljenega mesa. Iz sosednih držav uvaža velik del le Francija, približno eno tretjino vsega uvoza; ostale množine prihajajo iz bolj oddaljenih dežel, iz Holandskega, Danskega in Argentinije. Uvažati zmrznjeno meso je bilo v Švici dovoljeno, vendar so se smela uvažati (kakor na Nemškem in Francoskem) le cela trupla z notranjimi organi vred. To omejitev so kasneje opustili, ker je zvezna vlada pričakovala, da bo s tem ustregla konsumentom. Kakor je pa pokazala izkušnja, so bili švicarski konsu-mentjc ravno tako malo navdušeni za zmrznjeno meso kakor naši avstrijski in so bili vladi za njeno prizadevanje malo hvaležni. Vsled tega se je moglo uvažati meso le v skromnih množinah, dasi se je bila carina znižala. Vkljub nizki ceni se je 1. 1912 uvozilo samo 2500 ton zmrznjenega mesa, povprečno torej 100 ton na mesec. Različna poročila pravijo, da so posebno oni sloji prebivalstva, katerim je bila ta odredba v prvi vrsti namenjena, namreč delavci, odklanjali zmrznjeno meso, dočim so ga kupovali restavranti, penzijoni in hoteli. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da primanjkuje v Švici čimdalje bolj mesa zaradi tega, ker je nazadovalo pridelovanje žita, kar je zopet v zvezi s tem, da manjka varstvene carine. Ako pogledamo na Nemško in preiščemo, koliko od porabljenega mesa ondi pridobe sami doma, vidimo, da nemško kmetijstvo skoraj popolnoma pokriva domače potrebe. Poslednje odredbe vlade glede olajšav pri uvozu mesa, ki so bile izdane pod pritiskom visokih mesnih cen, so le v malem obsegu dosegle svoj cilj, kakor se je sedaj naknadno pokazalo. Nasprotno je bilo slišati glasove, da bi utegnila domača produkcija nazadovati vzpričo takega omahljivega stališča vlade, kateri se je očitalo, da no varuje zadosti lastnih živinorejcev. Produkcija je res padla, čeprav ne morda samo iz teh vzrokov. / živo živino, zlasti z boljšim blagom, zalaga Nemčijo največ naša monarhija, vendar je namenjen naš izvoz večinoma le v južno Nemčijo. Pri uvozu mesa pride v prvi vrsti v poštev Rusija. Rusija ne more posebno mnogo izvažati. V zadnjem času se vedno bolj množe glasovi, da naša velika soseda na vzhodu ni bogvekaj preskrbljena z mesom, /ato tudi ne more na svetovnem trgu glede mesa igrati tiste vloge, ki bi ji jo kdo prisodil na prvi pogled. Na Balkanu so zadnje vojske in še danes trajajoče negotovo stanje v vseh panogah prometa deloma zavrle trgovine z mesom. Nekatere države so bile celo prisiljene začasno prepovedati izvoz živine. V Italiji se omejujejo živinorejci poglavitno na to, da oskrbujejo z mesom domače konsumente. Izvaža se le sem in tja in še tedaj v majhnih množinah. Italija je sama prisiljena za pokritje svojih potreb uvažati tujo živino in meso. K. Gospodarski pregled. Kletarski tečaji. V primeri z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo šc na jako nizki stopnji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da sc naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakoršno se dandanes po svetu zahteva? Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobbodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnusnejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko, sc v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor sc misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba sc je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pri- četkom tečaja obveščen. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem. Kmetijska šola na Grmu priredi za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, v cepljenju in gojitvi dreves v drevesnici i. t. d., praktični sadjarski tečaj, ki bo trajal od 15. januarja do 15. maja 1914. V ta tečaj se sprejme 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Sadjarski vajenci dobe brez- plačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K nagrade na mesec. Nekolekovanc prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole, krstni list ali pa domovnico je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu (pošta Kandija, Kranjsko) do 14. decembra 1913. Česa nam manjka? Zavednosti in krepke gospodarske organizacije! Drugače se ne bi dogajali taki slučaji, kakor je sledeči, ki nam dosti živo kaže, da ima pri naših malih gospodarjih tuj agent v družbi nepoklicanega domačina več veljave, kakor je imajo naše kmetijske organizacije in več kakor domači prijatelji kmeta, ki zanj radi in požrtvovalno delujejo. Neki agent je prodal v zadnjem času po Dolenjskem baje 40 vagonov umetnega gnoja v okrogli vrednosti 46.000 K in je zaslužil na ta način, kakor se govori, 4000 K ali pri vsakem vagonu 100 K. Ta kupčija se je po naših vaseh gladko in lahko izvršila. Zadostovalo je, da se je tuj agent podal v eno in drugo kmetsko hišo, da je prodal po več sto kil umetnega gnojila. Baje je pridobival naše gospodarje najlažje s tem, da jim je dal dolgotrajni rok za plačevanje. Kakor se sliši, bo čakala dotična tvornica na plačilo do 1. julija prihodnjega leta, pri nekaterih celo do 1. decembra prihodnjega leta. Ljudje so baje pri teh pogojih kupovali gnojila, da je bilo veselje. Celo naše Podgorje se je na ta način preskrbelo s superfosfatom in ravno tako velik del naše Belokrajine. Kako bo to gnojilo učinkovalo, koliko ima gnojilo dejanske vrednosti v sebi, zato se ni dosti prašalo. Kdor pozna naše razmere, si bo to tudi lahko tolmačil. Glavna stvar je bila, da se je prodajalo in kupovalo. Ta vtis mora vsak dobiti, kajti dotični agent se je ogibal strokovnjakov in zastopnikov kmetijskih organizacij. Za hrbtom poklicanih faktorjev je delal kupčije po naših vaseh od enega kmeta do drugega. Ko je bilo te kupčije že konec in ko so gnojila že došla, še le potem se je raznesla govorica o tej obsežni kupčiji z umetnimi gnojili po naši dolenjski strani. Mi želimo našemu kmetu, da bi ne bil v nobenem oziru prikrajšan s to svojo kupčijo, ker vemo kako težka je za denar. Odločno pa moramo grajati njegovo zaupljivost nasproti tujim agentom in besedam tistih malopoklicanih domačinov, ki so iskali tudi le svojo korist pri tej stvari. Zal pa, da sc že sedaj sliši, da so ljudje kupovali vreče po 5 K 85 h v dobri veri, da držijo po 100 kg in da so sedaj razočarani, ker drže vreče samo 50 kg. Seveda, za 5 K 85 h ni mogoče prodajati 100 kg kostnega superfostata, ceneje kakor za dvojno ceno bi se ga bilo pa tudi doma dobilo in sicer v povsem zanesljivi kakovosti in dobroti. Želimo našim gospodarjem da ne pride do nobenega drugega razočaranja pri tej kupčiji! To pa moramo danes pribiti, da so take kupčije mogoče edino le v krajih, kjer je ljudstvo nezavedno in premalo organizirano, edino le po takih krajih, kakor so naši. To bodi pa obenem tudi opomin, da je treba med našim ljudstvom še mnogo dela, še mnogo pouka, in da mu je treba potrebno zavednost vzgojiti s krepko gospodarsko organizacijo. Tako, kakor po drugih krajih! (Dolenjske Novice.) Novi (Ivrtjsetkronski bankovci so izšli dne 29. p. ra. in bodo imeli datum 2. januarja 1913. Sedanji 20 kronski bankovci z datumom 2. januarja 1907 se bodo vzeli iz prometa in izgube zadnji dan leta 1915 sploh svojo veljavo. Poročilo Gospodarsko zueze u Ljubljani. Umetna gnojila: Rudninski superfosfat. Gospodarska zveza ima superfosfat vedno v zalogi in ga prodaja na drobno iz svojega skladišča po K 7-— za 100 kg. Zadrugam priporočamo, da naročajo skupno v celih vagonih, ker s tem si prihranijo veliko izdatkov na voznini. Pri odjemu celega vagona ponudimo superfosfat s 14°/o v vodi razstopne fosforove kisline po K 6-70 za 100 kg franko vsaka postaja na Kranjskem. To m asova žlindra 18% stane K T— franko naše skladišče, višje ali nižjeodstotna 34 vinarjev dražje ali cenejše. Pri odjemu celega vagona se zaračuni 18% po K 5'70 franko kolodvor Trst. Kalijeva sol stane 12‘60 za 100 kg. Kdor gnoji z rudninskim superfoslatom ali tomasovo žlindro, ta mora gnojiti tudi s kalijem, bodisi s kalijevo soljo, ki vsebuje 42% kalija ali paskaj-nitom, ki vsebuje 12—14% kalija. Samo ob sebi umevno priporočamo kalijevo sol, ki vsebuje trikrat toliko kalija kakor kajnit. Kajnit stane K 5‘50 za za 100 kg. Kostno moko prodaja Gospodarska zveza po K 10 za 100 kg. Čilski s o lit ar stane K 34’— za 100 kg franko postaja Ljubljana. A m o n i j e v sulfat stane K 38-— za 100 kg. Krmila: Tropine podzemskega oreha vsebujejo 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe, vsled česar jih zadrugam, kakor tudi posameznim živinorejcem toplo priporočamo kot vspešno močno krmilo. Stanejo K 21.— za 100 kg; pri odjemu celega vagona dovolimo znaten popust. Lanene tropine, ki so pri kranjskih živinorejcih že splošno znane oddaja Zveza po K 22.— za 100 kg. K1 aj n o a p n o je potreben dodatek h krmi zlasti, kjer nimajo krmila dovolj rudninskih snovi v sehi. Klajno apno stane v pošiljatvah od 5 kg do 50 kg po 24 vinarjev nad 50 kg po 22 vinar- jev. Pri manjših pošiljatvah se računi zavoj in vozni list 20 vinarjev. Koruzo ima Zveza vedno v zalogi. Ker pa ima napravljene velike sklepe od največjih dobaviteljev, svetuje se, da zadruge naročajo koruzo skupno vsaj en vagon. Na drobno prodaja koruzo po K 19.50 franko Ljubljana; pri naročilih v celih vagonih pa bode mogla dovoliti veliko popusta. Vino. Gospodarska zveza ima v zalogi le pristna vina. Vino se bo odslej računilo po sledečih cenah: Rudcči bizeljcc K 60 za 100 I. Beli bizeljcc K 56 za 100 1. Opolo (izvrstno dalmatinsko) K 64 za 100 1. Istrijansko belo, lepo, čisto milega okusa K 50 za 100 1. Stroji: Skladišče za poljedelske stroje je sezidano in stroji so že razstavljeni. Na to skladišče prav posebno opozarjamo zadruge kakor tudi posamezne člane. Razstave sc udeleže največje avstrijske tovarne, katere bodo imele celo leto svoje stroje razstavljene, tako da Zvezi ne bode treba priporočati strojev le na podlagi cenikov, ampak bode vsak lahko sam videl, kar si hoče naročiti. Zadruge prosimo, da naj tudi svojim članom priporočajo, da si naše skladišče ogledajo. Nakupi. Kmetovalce kakor tudi zadruge opozarjamo, da najbolj zanesljive podatke o cenah poljskih pridelkov dobe pri Gospodarski zvezi. Zveza nakupuje vse poljske pridelke, vsled česar vabimo člane, da takoj priglase ktere pridelke in koliko morejo prodati. Zlasti pa prosimo da nam ponudijo: Glavni eksportni predmet naših poljskih pridelkov je fižol „ribničan“. Zadruge kakor tudi posamezne člane prosimo, da ponudijo Gospodarski zvezi ves njihov pridelek. Zaradi ugodnih trgovskih zvez plačuje Gospodarska zveza fižol po naj višjih dnevnih cenah. Krompir letos nima dobre cene. Dobra letina na Goriškem in Ogrskem je vzrok, da se more prodajati krompir tako v Trstu kakor v Reki okroglo po 5 K za 100 kg, kar odgovarja ceni K 4 do K 4-20 za 100 kg franko Ljubljana. Seno in slamo kupuje Gospodarska zveza za vojaštvo. Člani naj prijavijo razpoložljivo množino. Jabolka za mošt nakupuje Gospodarska zveza v vseh množinah, vendar ne manj kakor 1 vagon. Smrekovi storži sc še veliko premalo izvažajo. Tudi ta predmet more prinesti lepe novce. Storži so zreli meseca novembra in odsvetujemo, da bi se prezgodaj trgali, dokler ni še seme dovolj zrelo za kaljivost. Tudi storže moremo kupovati le v celili vagonih. Zadruge prosimo, da nam sporoče, koliko nam morejo preskrbeti storžev. Cene se določijo šele pozneje. Vino na prodaj. Kdor želi po ceni nakupiti dobrega, nepokvarjenega, naravnega vina, naj se obrne na sledeče zadruge: I s t e r s k a vina: 1. Društvo za štednju i zajmove v Bademi, ima vino samo v zalogi. Zadnja pošta Badema, Istra. 2. Kaštelsko društvo za štednju i zajmove, nasvetuje zanesljive prodajalce in posreduje pri kupčiji. Zadnja pošta Buje, Istra. 3. Oprtaljsko društvo za štednju i zajmove, Livade, Istra, posreduje. Vipavska vina prodaja kmetijsko društvo v Vipavi. Dalmatinska vina prodaja Hrvatska radnička blagajna, Bol na Braču. Zadružni pregled. Zadružne novice iz Srbije. Ministerski svet je na predlog ministra narodnega gospodarstva sklenil, da ima v novoosvobojenili krajih stopiti v veljavo srbski zakon o kmetijskih in obrtnih zadrugah, kakor tudi naredba v vodstvu zadružnega registra. Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Belemgradu je v seji svojega upravnega in nadzornega odbora odločila, da naj se v čim skoraj-šnem času osnuje v Skoplju odsek Glavne zveze. Za nove kraje je namreč potreben čim bližji in neposredni pouk in zato se je Glavna zveza odločila za ta korak. V isti seji se je sklenilo prirediti vsako leto tečaj za nadzorstvo zadrug. Tečaj bo trajal mesec dnij. Sprejemali se bodo v tečaj po en učitelj ali duhovnik iz vsakega okraja in po en dijak, ki je dovršil zadružno šolo. Vse stroške za vzdrževanje in stroške za potovanje na tečaj in nazaj bo nosila Glavna zveza. Glavni zvezi srbskih kmetijskih zadrug je mi-nisterstvo narodnega gospodarstva dalo na razpolago 10.000 kg pšenice za seme, da ga neposredno razda svojim zadrugarjem. Fond za zgradbo zadružnih domov je sklenila osnovati za narodov blagor vneta skupščina užič-kega okraja. V teh domovih naj bi imele svoj prostor poleg zadrug tudi Čitalnice. V ta zaklad se ima vsako leto djati po 2000 dinarjev iz okra-jevih dohodkov. Ta pažnja naptam zadružni organizaciji zasluži tem večje priznanje, ker je užički okraj precej reven. Vabilo na izredni občni zbor Prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovnno zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. decembra 1913 ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: Volitev načelstva. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se osem dni kasneje na istem prostoru ob isti uri in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število zastopanih deležev. Vabilo na izvanredni občni zbor Elektro-stroj n e zadruge v Sorici, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bode vršil dne 14. novembra 1913 ob 3. uri popoldan v stari šoli v Sorici. Dnevni red: 1. Volitev novega člana v načelstvo. 2 Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Živinorejske zadruge v Tomišlju, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 7. decembra 1913 ob pol 11. uri dopoldne v šoli v Tomišlju. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1912. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Popravek. V zadnji številki objavljeno vabilo na obe. zbor‘posojilnice v Marnbergn naj se v toliko popravi, da se občni zbor vrši 11. decembra, ne pa 10. decembra t. 1. Bilanca Posoj iluice , v Makol a h, reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. A k tiva. K Posojila 391.709 90 Zaostale obresti . . 6.657-18 Naložen denar: a) pri „Zvezi“ .... 96.007"— b) pri posojilnicah. . . 65.382-86 c) v poštni hranilnici . . 145 09 Delež pri „Zvezi“ . • • 1.000 — Prehodni izdatki .... 1.743-64 inventar 1.359-54 Nerabljene knjižice . . . 233-60 Vrednost posestva: a) poslopij 27.723-40 b) zemljišč 13.470 — Gotovina 17 808-80 Skupaj . . 623.241 01 Pasiva. K Deleži .3.718'— Obresti deležev .... 25-50 Hranilne vloge 520.396.90 Kapitalizovane obresti . . 21.286-59 Predplačane obresti . . . 2.695-40 Posebna zaloga .... 45.904-63 Splošna zaloga 26.568.06 Čisti dobiček 2 645 93 Skupaj . . 623.241 01 Denarni promet . . • . 498.270-78 Stanje elanov začetkom 1. 1912 . 1366 Pristopilo Odpadlo . . 46 Stanje koncem 1. 1912. . . . . 1349 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Pollioveni Gradcu, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 130.441-24 Tekoči račun z Zvezo . . 187.662 — Inventar premični .... 379-90 Zaostale obresti posojil . . 382-83 Deleži pri „Zadružni zvezi“ 1.000 — Delež pri Unionu .... 1 000 — Delež pri Zadružni tiskarni 500 — Delež pri Ljudski posojilnici 4*— Gotovina 31. decembra 1912 7.990-81 Skupaj . . 329-360-84 Pasi v a. K Deleži 306-— Hranilne vloge s kapitniizo- vanimi obrestmi . . . 316.480 23 Rezervni zaklad .... 11 6430.') Čisti dobiček 871-56 Skupaj . . 329.300-84 Denarni promet ... K 262.467-51 Stanje članov začetkom 1. 1912 . . 176 Prirastlo . . . 7 Odpadlo . . . Stanje koncem 1. 1912 . . . 183 Bilanca Posojilnice na Žili, reg. zadruge v neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K 1’osojila............. 55.053 19 Inventar premični .... 109 80 Zaostale obresti posojil . . 368'52 Delež pri Zadružni zvezi . 600.— Gotovina 31. decembra 1912 387'05 Skupaj . • 57.118-50 Pasiv a. K Deleži............................ 595'— Hranilne vloge z kapitalizo- vanimi obrestmi. . . . 50.380 72 Tekoči račun z Zvezo . . 1.593'— Predplačane obresti posojil 27801 Rezervni zaklad s pristop. 3.719 30 Čisti dobiček . . . ■ .________552 53 Skupaj . . 57.118-56 Denarni promet .... 65.882 05 Stanje članov začetkom I. 1912 . 98 Pristopilo...................... 5 Odpadlo......................... 2 Stapje koncem 1. 1912 .... 101 Bilanca Hranilnice in posojilnice v Metliki, reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiva. K Posojila 403-461-22 Terjatev na Gozdu . . 12.289-- Inventar premični .... 356-29 Inventar nepremični . . . 30.725-65 Zaostale obresti posojil . . 17.456-28 Zaostale obresti posojil na gozdu 893-87 Zaostale obresti od posojil na zemljišču 47-76 Delež pri Zadružni zvezi . 1.000-— Delež pri Zvezi slov. zadrug 1.000-— Delnico 1.500-— Terjatve na odprod. zemlj. 429 — Dolžna zavarovalnina . . 30 20 Gotovina 31. decembra 1912 6.682-80 Skupaj . . 474.862-07 Pasiv a. K Deleži 1.942-— Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi . . . 254.244-32 Tekoči račun z Zvezo . . 177-423-— Predplačane obresti posojil 230-49 Rezervni zaklad .... 40.775-92 Čisti dobiček 246-34 Skupaj . . 474 862 07 Denarni promet .... 463 240-24 Stanje članov začetkom 1. 1912. . 986 Pristopilo . . . 18 Izstopilo Stanje koncem 1. 1912 . . . . . 971 Bilanca Mlekarske zadruge v Šenčurju, reg. zadruge z omejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiv a. K Terjatve na blagu pri nezadr. 16 360 49 Vrednost nepremie. invent. . 29.134 52 Vrednost premic, inventarja 32-839-75 Delež pri Zadružni zvezi . 10- — Delež pri Mlekarski zvezi . 400-— Delež pri H. p. v Šenčurju 2- — Kavcija na železnici . . . 100 — Zguba 1. 1911 465 15 Skupi\j . . 79.311-91 Pasiva. K Deleži 2.013-84 Izposojila 12.368 81 Začasno izposbjiio. . . . 1.615-79 Dolg na nepremie. inventar. 18 000-— Dolg na premičnem inventar. 27.974-50 Čisti dobiček 17.338-97 Skupaj . . 79.311-91 Denarni promet ... K 207-961-34 Stanje članov začetkom 1. 1912 . 158 Pristopilo . . 50 Odpadlo Stanje koncem 1. 1912 . . . . 208 — — Bilanca Hranilnico in posojilnice v Podravljah reg. zadruge z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1912. Aktiv a. K Posojila 342.958.09 Inventar premični .... 270-— Zaostale obresti posojil . . 8.742 18 Delež pri Zadružni zr ezi . 600 — Vrednost kolkov in menic . 32 40 Gotovina 31. decembra 1912 1.877-35 Skup;y . . 354.480-62 Pasiva. K Deleži 2.632 — Hranilne vloge, s kapitalizo- vanimi obrestmi . . . 287.337.28 Tekoči račun z Zvezo . . 50.102 — Predplačane obresti posojil 1.389-88 Prehodni 4 I5-— Rezervni zaklad .... 10.645-31 Cisti dobiček 1.959-15 Skupaj . . 354.480-62 Denarni promet . . . K 293 941-11 Stanje članov začetkom I. 1912. . 495 Pristopilo Odpadlo Stanje, koncem 1. 1912 . . . . 496 Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Dr. Jakob Mohorič. Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.