Bo| profl Merikalfzmu = boj kafoliškl verl. Predsednik Zedinjenih držav Seterne Amerike, Coolidge (Kulič), je imel v septembru lanskega leta t Washingtonu govor, v katerem je poudarjal naslednje: »Vsi napori vlade so obsojeni na neuspeh, ako jih ne podpira vera. Jaz jemljem besedo »vera« r ožjem po- menu. Če tudi smatram duhovščino kot najpriprafnej-šo, da propoveda verski nauk, vendar tukaj nje nimam Y mislih. Jaz sem prepričan, da dober zgled krepostnih mož in žen, neki ^ocialni sliki, zlasti pa upliv dobre, krenienite družine: vse to so moialni faktorji, ki so naj- večje važnosti. Ne najdem drugje nikjer ozbiljnega leka za moralne težave, ki pritiskajo moderno družjbo, kakor samo v veri. Brez nje gre vsaka vrsla vzgoje in vsaka oblika vladavine sigurnemu neuspehu nasproti. RešiteTnam ne more priti kakor po požrtvovalnosti, požrtvo-valnost sama pa j« bistvo vere. Ako bo javnost vedno boljše raziimela to resnico in ako jo bo dubovščina daljf propovedovala, bo iz tega prišlo nebrojno koristi za nas vse. Edino na ta način: z obnovljenjem in pojačenjem naše vere, bomo mogli razširiti in poboljšati moralno in duhovno življenje našega narcKla. Brez vere bo naša civilizacija (omika), če tudi bi bila najsi- jajncjša, sigurno propadla.« Tako je govoril predsednik države, v koji prebiva 110 milijonov ljudi. Tako je go- voril držnvnik, ki si je v svesli svoje velike naloge in ki je prepričan, da svoje naloge ne more izvršili, ako njega in državno vlasl ne podpira v javnosti vera, verska moralna načela. Drugačno pa je sfališče slovenskih liberalcev.Ljudje, ki se zbirajo okoli »Jutra«, »Narodnega Dnevnika«, »Kmetskega lista« in r;iznih soc;alnodemokratskih glasil, hočejo veri zabranili pravico, da bi imela kakšno besedo v javnem in političnem življenju. Njihovo stališče je: vera v cerkev, javnost in politika pa pripada nam svobodomislecem. Vera se naj briga za življenje onstran groba. na tera svefu pa si bomo življenje uredili sami, in sicer tako, kakor mi iiočeir.o. To je pagansko stališče, ki vodi v propast poedince in države. Naša slranka, ki hoče dobro posameznikom in celi državi, propoveda veljavnosl krščanskih načel na javno in politično življenje. To je dosledno katoliško in to tudi odgovarja zdrari, s strastmi nepokvarjeni pa-^ m€ti, kakor dokazujejo zgoraj navedene besede predsednika Zedinjenih držar. Lilšeralci in socialni demokratje pa to imenujejo in psujejo klerikalizem. Nedavno je poslanec dr. Hohnjec na kratfcor ugotovil in raztolmačil važnost in veljavo krščanskih rerskih in moralnih načel za program in delo naše stranke t članku, ki ga je tudi naš list objavil t zadnjem svojem broju. Članek je liberalce in svobodomislece hudo spravil pokonci. To je dokaz, da je zadel v črno. Za liberalce so katoliška načela t javnosti, uporaba teb/ načel za državno ureditev in za politiko grozota in strahota. Za nje je država molzna krava, in zato zabtevaje za sebe popolno komando nad državo. Kdor pa je proti njim, njega proglašajo za sovražnika države. Tako d«la »Jutro«, ki t vsakem broju klerikalce proglaša kot protidržavne elemente. Pri tem niti ne po>mišlja na škodo, ki jo v svoji sebični strasti dela državi, ako jo hoče spraviti v nasprotje z ogromno Tečinst> katoliškega ljudstva. Pa kaj je Hberalcem za državo ia za zadovoljnost državljanov! Država smo mi: tako kričijo liberalci, mi hočemo v njej voditi glavno besedo, mi bočemo od nje imeti glavno korist. Kdor je protii nam, ta je p-roli državi! Iz tega se vidi, da so y istini pri^ti držari, proti pravi njeni ideji in pravemu njeneinu cilju raznobarvni naši liberalci in socialisti. S svojo strastno borbo proti klerikalizmu, to je: proti uveljavljenju krščanskih načel v javnetn in državnem življenju, booejo pokriti svoje grd« samopašne namene. So tudi proti veri, če tudi se tega očitka krčevito branijo. V dokaz za to hočcmo danes samo še navesti članek »Narodnega dnevnika« z dne 22. januarja. V, tem članku se je omejeni list, ki boče delati »Jutrut konkurenco v poveličanju centralizma, zaletel ne samo v programalično izjavo dr. Hohnjeca, ma^več tudi v rimskega papeža. Ni mu prav, da je papež upeljal praznik na čast Krislusu Kralju, ter napada papeževo okrožnico, v koji Pij XI. versko resnico o Kristusu Kralj-u ugota"lja, dokazuje in tohnači ter iz nje izvaja nauk m javno življenje. Kar se tiče javnega življenja, nima papež ničesar predpisovati, lu so gospodarji gospodje liLeralci in svobodmisleci, ki nočejo ničesar slišati o Kristusu kot Kralju na tem svetu. Za vse posvelne stva** ri, tako piše »Narodni dnevnik«, je odločilna ter bo tudi ostala volja naroda (to je volja gospodov liberalcev). To mora Gerkev spoštovati, ali pa bo tudi država uveljavila svojo avtoriteto (oblast) tudi na drugili poljih. Kakor je razvidno iz teh besed!, preti »Narodni duevnik« Cerkvi z državno vlastjo, in to v zadevi, ki je strogo cerkvencga in rerskega značaja. Ali je treba bolj-žega in jačjega dokaza, da je liberalizem proti veri in Cerkvi ter da njegova borba proti klerikalizmu ni nič drugega nego borba proti katolicizmu v javnem iiy-Ijeuju?