Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin della Liber ti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 49 lir '{AROCNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi pc dogovoru voedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 527 TRST, ČETRTEK 10. DECEMBRA 1964, GORICA LET. XIII. 2akaj miSka f Na slovesni otvoritvi osrednjega Kulturnega doma v Trstu je v imenu italijanske vlade spregovoril vladni komisar dr. Libero Mazza. Popolnoma razumljivo je, da je za njegove besede vladalo med slovensko javnostjo veliko pričakovanje in zanimanje, saj se je prvič zgodilo, da je bila visokemu italijanskemu oblastniku dana priložnost, da se neposredno obrne na veliko število pripadnikov slovenske manjšine v Italiji. Ko pa smo poslušali njegova izvajanja in zlasti njihov ton, nikakor ne moremo reči1, da so izpolnila naša pričakovanja in pričakovanja slovenskih udeležencev sobotnega svečanega večera. Res je sicer, da je vladni komisar v svojem govoru poudaril nekaj točk, ki so za Slovence v Italiji bistvene važnosti. Tako je na primer dejal, da vlada zavrača vsakršno diskriminacijo med državljani in da je raznarodovalna politika ne samo v nasprotju s pravnim redom, ki veljai v Italiji, temveč je tudi »nezdružljiva z etično-politično usmerjenostjo« države. Toda poleg nekaterih dragocenih priznanj je komisarjev govor vseboval kopico trditev, ki niso bile v skladu s prazničnim razpoloženjem v dvorani. 2e ton celotnega govora je bil težak in duhamoren. Govornik je poudarjal odstavke, ki se absolutno ne tičejo slovenske manjšine. Uporabljal je izraze, kot so »vitimi-zem«, nezakonita početja in nas primerjal s katalonsko, grško in albansko jezikovno skupino, s čimer se nikakor ne moremo strinjati. Če Slovenci postavljamo zahteve, ki so v skladu z deklaracijo o človečanskih svoboščinah, z ustavo, z deželnim statutom, londonskim sporazumom in drugimi mednarodnimi dogovori, zlasti pa z načeli krščanske etike, mora biti vsakomur, kdor je nepri-stranski, jasno, da to ni nikak »vitimizem«. Če po tolikih letih naše pravice še niso bile uresničene, nismo mi krivi, temveč pada odgovornost na vse tiste oblastnike, ki ne izpolnjujejo krščanskih in demokratičnih načel ter zapovedi. Spomnimo se samo našega ljudstva v Beneški Sloveniji, kjer so mu vse italijanske vlade doslej zanikale pravico do šolske vzgoje v materinem jeziku. S katerim ljudstvom v Evropi se danes tako krivično ravna kot z Beneškimi Slovenci? Glede omenjanja nezakonitih početij bi radi vprašali vladngea komisarja, naj pove in dokaže, kdaj smo Slovenci zagrešili dejanja, ki bi bila nezakonita in protidržavna. G. Mazza nas primerja z albansko, katalonsko in grško manjšino v Italiji. Tu moramo pribiti, da bi bolje držala (če že hočemo primerjati) primerjava s Francozi v Dolini Aosta ter z Južnimi Tirolci, in sicer zaradi naslednjih dejstev: 1. Slovensko prebivalstvo na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini predstavlja etnično kontinuiteto večine naroda, ki biva v Sloveniji; 2. Naša manjšina ima visoko razvito narodno individualnost. Ima že dolga stoletja BESEDE KRITIKE NA KONGRESU ZKJ V ponedeljek, 7. t. m., se je začel v veliki dvorani Doma sindikatov v Beograd.i osmi (kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Na njem se je zbralo 1302 komunistična delegata in 29 tujih delegacij, ki zastopajo komunistične ali levo-soci ali stičn c partije svojih držav. Med njimi je tudi sovjetska delegacija, ki jo vodii kandidat za člana prezidija CK sovjetske partije P. N. Demičev, v njej pa je tudi glavni urednik »Pravde* A. M. Ruimjancev. Iz vzhodnega komunističnega tabora so zastopane še partije Bolgarije, Češkoslovaške, Madžarske, Mongolije, Vzhodne Nemčije, Poljske in Romanije. Zastopani pa nista niti kitajska niti albanska partija. Iz zahodne Evrope so zastopane vse pomembnejše partije, iz Italije pa poleg KPI tudi Sooialistična stranka in Stranka proletarske enotnosti Zastopane so tudi enotne stranke raznih afriških in clrugih nevezanih držav. Iz Azije sta poslali poleg Mongolije delegaciji samo komunistični partiji Ind.ije in Japonske. TITO ZAGOVARJA HRUŠCOVOVO POLITIKO Kongres se je začel ob 9. uri. Odprl ga je generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito, ki je najprej pozdravil tuje delegacije, nakar so opravili razne formalnosti, počastili umrle zaslužne komuniste, izvolili razne komisije, določili dnevni red itd. Tito je začel potem brati svoj dolgi referat o vlogi ZKJ v notranjem življenju Jugoslavije in svoj književni jezik in kulturo na evropski ravni. Na tej zemlji so nastali prvi slovenski rokopisi v 9. in 11. stoletju (v Čedadu in Štivanu). Tu se je rodila cela vrsta kulturnih ustvarjalcev; tu so doma pisatelji in pesniki, kot Gregorčič, Kosovel, Pregelj, Gruden, Trin-ko, Pahor, Rebula, glasbeniki kot Kogoj, Mirk, Vrabec, Merku, umetniki kot Debenjak, Spacal, Černigoj itd., itd.; 3. Naše ljudstvo ima dolgo politično tradicijo. Slovenci v Trstu in drugod smo imeli svoje politične organizacije in predstavnike že v prejšnjih stoletjih pod Avstrijo in Ita lijo. Slovenščina je bila uradno priznan jezik pod Avstrijo. V vsej dosedanji zgodovini smo Slovenci pod Italijo vedno pokazali odločenost, da hočemo ohraniti svojo narodno individualnost in jo izpopolniti. Vse to smo dolžni še ponovno poudariti, potem ko smo slišali določena metternichov-sko-paternalistična izvajanja dr. Mazze. V našem listu smo si vedno prizadevali in si bomo tudi v bodočnosti prizadevali, da se med obema narodnostima, ki tu prebivata, okrepita prijateljsko sožitje in vzajemno sodelovanje. Bolj kot pisanih zakonov je namreč takšno naše prizadevanje odraz in imperativ našega krščanskega svetovnega nazora in krščanske etike, ki je za nas vrhovni zakon. Zakaj torej tako zviška, g. vladni komisar? o stališča ZKJ do raznih mednarodnih problemov. S posebnim zanimanjem so tako delegati kot vsa javnost sprejeli na znanje tisti odlomek njegovega poročila, ki se je nanašal na zadnje spremembe v Rusiji. Na splošno presenečenje se je Tito v navzočnosti sovjetske delegacije zavzel za politiko Hruščova v polemiki s Kitajsko. Rekel je med drugim: »Kitajski voditelji, ki očitno precenjujejo svojo vlogo na svetu, so pričakovali, da bodo dolgoletna intenzivna gonja, ki so ji dodali poskus z atomsko bombo, in nadaljnji njihovi napori, da diskreditirajo politiko miroljubne in aktivne koeksistence, vplivali na to, da bosta sovjetska vlada in partija zdaj spremenili svojo celotno notranjo in zunanjo politiko in se vrnili k tisti iz stalinskega obdobja. Ko se ta pričakovanja niso uresničila, so kitajski vaditelji v svojem ti-slku okrepili napade tudi na sedanje voditelje komunistične partije Sovjetske zveze in vlade. Res je, da so ti napadi za zdaj posredni, toda vendarle dovolj jasni, da vidimo, komu so namenjeni. Poglavitni cilj teh napadov je zdaj še vedno bivši prvi sekretar CK KP SZ in predsednik ministrskega sveta tovariš Niikita Sergejevič Hruščov, čigar ostavko sta prezidaj in plenum CK KP SZ sprejela. V kitajskem listu »Hung či« je izšel znani sramotilni spis proti Hruščovu, ki je poln žaljivih izrazov, s katerimi žalijo ne samo Hruščova, ki je bil več kot deset let na čelu vlade in partije Sovjetske zveze, marveč tudi CK KP SZ in vse sovjetsko ljudstvo. Čeprav je v zadnjih letih tovariš Hrjščov imel nekatere neuspehe in napravil napake, je imel, dokler je bil na čelu partije in vlade, veliko vlogo pri destalini-zaciji im za svobodnejše izražanje državljanov in velike zasluge za ohranitev miru na svetu, kakor tudi za obrzdan je raznih imperialističnih dejanj — npr. za časa sueške krize, krize v zvezi s Kubo itd. Ob tej priložnosti moram poudariti, da je Hruščov zelo zaslužen za normalizacijo in zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Jasno je, da pri tem ni bil sam, da so za to bili tudi centralni komite komunistične partije Sovjetske zveze, prezidij vrhovnega sovjeta in sovjetska vlada, toda njemu niti vodstvo niti sovjetsko ljudstvo ie odrekata zaslug o teh vprašanjih.« MEDNARODNI PROBLEMI Tito je potem orisal stališče jugoslovanskih komunistov do kitajske partije in poudaril, da si bo ZKJ »še naprej prizadevala, da ne bi dala kitajskim voditeljem povoda za nenačelne napade nase in na Jugoslavijo, vedno pa bo pripravljena na načelno polemiko z njimi.« Rekel je tudi, da se bo Jugoslavija še naprej najaktivneje zavzemala za tesno sodelovanje s Sovjetsko zvezo in z drugimi socialističnimi d,ržava- (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 13. decembra, ob: 8.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 »CeciLijanka«, revija slovenskih gori škili ipevskih zborov; 10.00 Prenos sv. maše iiz stolmice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Beli ki:t Moby Dick«, povest, ki jo je napisal Herman Melville. Prevod in dramatizacija Dušan Pertot. 6. in zadnji del. »Usoda«. Igra RO., vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 Znani pevci: Petula Clark in Fred Bongusto; 18.00 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Barkovlje«; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za drugo polovico decembra«; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, 14. decembra, ob: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Iz slovenske folklore - Nilko Kuret: »Pratika za drugo polovico decembra«; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Naši mladi koncertisti, pianist Gabriele Pisani; 19.15 Plošče za vas: 9. quiz oddaja — pripravil Danilo Lovrečič; 20 35 Richard Strauss: Arabella, opera v treh dejanjih. Orkester in zbor dunajske Državne opere, vodi Georg Solti. • TOREK, 15. decembra, ob: 11.45 Beneški motivi; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Sodobna jugoslovanska glasba; 19.15 Pisarni balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja S:moniti; 21.30 Slovenske novele 19. stoletia - Fran Jaklič: »Petelin«; 21.55 Solisti naše dežele. Pojaivnist Itao Desilla, pri klavirju Niino Rosso. Georg Friedrich Haendel: Koncert za pozavno in klavir. • SREDA, 16. decembra, ob: 12.15 Brali smo za vas; 18.00 Radijska univerza - Branko Pegan - Ga lileo Galilei: »Njegova zadnja leta«; 18.30 Iz programske glasbe, pripravil Gojmir DemSa’*; 19.15 Higiena in zdravic, pripravil dr. Rafko Dolhar; .■H).35 Simfonični koncert komornega orketra Mestnega glasbenega liceja »Jacopo Tornadi,ni« v Vidmu. Vodi AJadar Janes. Sodeluje pianist Luigi Ga'-vani. Po koncertu (približno ob 21.40) Knjižne novosti - Vinko Beličič: »Ruda Jurčec in njegova knjiga ,.Skozi luči in sečne”«. • ČETRTEK. 17. decembra, ob: 11 4S Ameriški odmevi; 12.15 Po društvih in krožkih: »Prosvetno društvo Barkovlje«, pripravil Saša Martelanc; 17.20 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim; 18.00 Italijanščina no radiu; 19.15 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravil Martin Jevnikar; 20.35 »Zadeva je končana«. Radijska drama, ki jo je napisal Franc Jeza. Prva nagrada RAI-Italijan-skc Radiotelevizije za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku. Tgra RO., režira Jože Peterlin. o PETEK, 18. decembra, ob: 11.45 Naš jukebox; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Bilo je nekoč... Venec pravljic, pripovedk, legend- »Deklica in pasjeglavci«. pripravil Jurij Slama; 18.30 Jugo-slovainski solisti. Pianist Marijan Lipovšek - Marij Kogoj: Tri fuge; 19.15 Pog'avja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Nove pesniške oblike in prispodobe« 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Obletnica meseca - Alojz Rebula: »Pcsn:.k Robert Browni.ni; ob 7" obletnici smrti«, e SOBOTA, 19. decembra, ob: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Znani sodobniki; 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste; 15.20 »Zadeva je končana«. Radijska drama, ki jo :e napisal Franc Jeza. Prva nagrada RAT-Italijanske Radio televizije za izvirna radijska dramska dela v slo venskem jeziku; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji; 18.00 Radijska univerza -Tone Penko: Kraška flora: »Dren«; 18.30 Glasbena oddaja za mlndino. pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Družinski obzornik. Urednik Tvan Theuer-schub: 2.0.35 Teden v Italiji: 20.45 Zbor j/ fitever-jana. ki gn vodi Herman Srebrnič; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Veliki tuji simfonični orkestri. TEDENSKI KO&EDABfEK | 13. decembra, nedelja: Lucija, Lučka 14. decembra, ponedeljek: Vojmir, Sniridi jon 15. decembra, torek: Kristina, Jernej 16. decembra, sreda: Albina, Danica 17. decembra, četrtek: Lazar, Živko 18. decembra, petek: Radko, Gracijan 19. decembra, sobota: Urban, Darko (Nadaljevanje s 1. strani) mi. Sc prej pa je zagotovil podporo ZKJ mednarodni politiki, neangažiranosti in o-men.il, da predstavljajo neangažirane države zdaj že približno polovico č'anic Združenih narodov. Udaril je tudi po »neokolonializmu, ki nastopa ikot zamenjava za klasični kolonializem«. Omenil je razna gibanja itn boje proti neokolonializmu in kolonializmu v južni in jugozahodni Afriiki, v Južni Rodeziji, Angolii, Mozambiku in Portugalski Gvineji, na jugu Arabskega polotoka, v Britanski Gvineji in drugod. »V , Konga se ljudstvo krvavo in težko bojuje proti neljudskemu režimu Čombeja in agresiji iz nekaterih zahodnih držav, ki z vsemi sredstvi podpirajo ta režim,« je rekel. Krivdo za to je pripisal vplivnim mo-nopo'ističnim krogom v metropolah, ki si prizadevajo, da bi zaivrli proces dekolonizacije. Potem je prešel Tito na notranje jugoslovanske probleme in razpravljal > razvoju delavskega in družbenega samoupravljanja in zahteval še doslednejši razvoj samoupravljanja. Velik del svojega govora pa je posvetil mednacionalnim odnosom v jugoslvansiki federaciji in obsodil »nacionalistične deformacije in zapiranje v »svoje meje, pa tudi »birokratsko-centralistične težnje in unitaristično ignoriranje družbeno- ekonomske funkcije republik.« Refkel je tudi: TITO O NACIONALISTIČNIH POJAVIM »V vseh naših republikah oziroma na nacionalnih območjih posamezniki včasih izražajo zaskrbljenost zaradi nelkaikšnc ogroženosti nacionalnih interesov. Takšni ljudje vidijo le negativne posledice različnih ukrepov naše ekonomske politike za »svoja« območja, in na drugi strani samo korist te politike za druga območja. Niso sposobni, d,a bi vsestransko in objektivno ocenili naš eikonomski razvoj v celoti, se pravi, gibanje našega ekonomskega sistema pogojeno«! tega gibanja z objektivnimi faik-torji. Takšni ljudje si pogosto jemljejo pravico samozvanih »zaščitni,kov.< nacionalnih interesov tega ali onega našega naroda. Ko pa si je treba prizadevati za kar najpopolnejši razvoj družbenega samoupravljanja in za pravice delovnega človeka, da bi resnični nacionalni interes prišel popolnoma do neposrednega izraza, oni pogostokrat znajo pokazati resničen odpor do tega nadaljnjega progresivnega razvoja sistema družbenega samoupravljanja.« Potem je govoril še o nacionalističnih p< •• javih v zgodovinopisju pri posameznih jugoslovanskih narodih in ožigosal tudi po jav, da se posamezni pereči problemi hi-storiografije in kulture, ki so še preveč »politično občutljivi«, puščajo zaradi »po- ITALIJANSKI SATELIT V prihodnjih dneh bodo spustili v ozračje prvi italijanski satelit »San Marco«. Zgradil ga je s -svojimi pomočniki profesor Luigi Broglio v Rimu. V ozračje pa ga 'bodo pognali iz Pasadene v Kaliforniji. »San Marco«, ki tehta 115 kilogramov, je prvi satelit, ki je ves zgrajen v zapadni Evropi. Njegova naloga bo, meriti gostoto zgornjih zračnih plasti in ugotoviti možnost radijskih prenosov iz jonosfere. litične oportunosti« ob strani. »Pojave takšne vrste smo lahko spoznali, 'kadarkoli je prišlo do obsežnejših sikupnih znanstvenih preučevanj, pa tudi ob drugih podobnih priložnostih,« je rekel. Nakazal je smernice nadaljnega razvoja v odnosih med jugoslovanskimi narodi v gospodarstvu, kulturi, prosveti in tudi glede razvoja zaostalih področij. Končno se je Tito v svojem poročilu precej obširno ukvarjal z odnosom ZKJ do mladine in poudaril razne negativne, pa tu-di pozitivne pojave. »Moj osebni vtis, je, da je bilo dosedanje delo komunistov med mladino slabo,« je rekel. »Ni se pokazalo, vsaj ne dovolj, v oblikovanju mlade generacije, v prizadevanju, da postane takšna, ikaikršna mora biti nVadina v naši socialistični družbi: dovolj zavesten in sposoben graditelj socialističnih družbenih odnosov.« Na koncu je Tito obravnaval nekatere uspehe dosedanjega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Kongres bo trajal predvidoma šest dni. Prvi dan kongresa je govoril tudi Edvard Kardelj. Obravnaval je gospodarska vprašanja. V torek pa sta govorila sekretar centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije A'eksand,er Rankovič, ki je kritiziral napake v delu Zveze komunistov, in Veljko Vlahovič. Podano je bilo tudi verifikacijsko poro-či'o, iz katerega je razvidno, tla se 'udeležuje iz Slovenije kongresa 90 delegatov. Ker je bil po en delegat izvoljen na vsakih 800 komunistov, sledi iz tega, da je v Sloveniji okrog 72.000 organiziranih komunistov, v vsej Jugoslaviji pa kakih 1,041,000. —0— VRHOVNI SOVJET Včeraj zjutraj se je začelo zasedanje Vrhovnega sveta (združenega parlamenta) Sovjetske zveze. Udeležuje se ga 1400 poslancev. Na sporedu je poprava državnega proračuna za 'leto 1965. Hruščovu očitajo, da ie vnesel v proračun previsoke postavke za kemično industrijo, prenizke pa za Obrambo in gradnje. Novo kolektivno vodstvo Sovjelsk zveze se trudi, da bi proračun uravnovesilo, med zahtevami splošne potrošnje in izdatki za obrambo a'i. po znani krilatici med »maslom in lopovi«. Izvršile se pa bodo tudi spremembe med vodilnimi osebnostmi, zlasti med tistimi, ki so bi'e bliže Hruščovu. SPOR SE NADALJUJE Tekma med sovjetsko in kitajsko partijo za nadoblast v komunističnem taboru sc krepko nadaljuje tudi po padcu Nikit^ Hruščova. Novi moskovski voditelji bi radi premostili ta prepad. Zato so izdelali načrt, po katerem naj bi se v marcu zbrali zastopniki šestindvajsetih večjih komunistih nih strank, ki naj bi ugladili tla za svetovno komunistično zborovanje. Naleteli so pa pri Kitajcih na oster odpor. Sovjetski poslanik v Pekingu Štefan Čel"" vonenko je ime' nalogo uradno izročiti sovjetske pred,loge. Sprejeti pa ga nista hotela ne Maocetung ne ministrski predsednik Cuenlaj. Nižji uradnik zunanjega m1' nistrstva je javil užaljenemu sovjetskem11' poslaniku, da je Kitajska že zavzela odklonilno stališče do sovjetskih predlogov. Tito o nacionalističnih pojavih Ideali in oblast Ne more se trditi, da N. I. išče polemiko s »Katoliškim, glasom<. Po možnosti se je izogibljemo, če le mogoče, ker se zaveda-mo, da ni možen ploden dialog s tistimi, ki niso dostopni za razumne argumente Lt iščejo prepir za vsako ceno. Vendar ni mogoče drugače. Prisiljeni smo odgovoriti na njegov napad v zadnji števi'ki, četudi bi to zaradi hudobije in miselne nejasnosti, ki se skriva za njim, zlasti pa še zaradi svoje anonimnosti, ne zaslužil. Zakaj se listi, ki je napisal tisti žaljivi članek, ne podpiše vsaj z začetnicami, da bomo mi in javnost vedeli, s kom imamo opravka? Najprej nekaj besed o grobi obdolžitvi, d.a smo v zadnjih dveh letih ponovno napadli kato'iške ustanove. Kdaj, kje, ikako? Želimo, da nam tisti anonimni »Sincerus« > ternative niso ustvarili. »Sincerus« pač ne citira naše »napade«, z navedbo datuma in članka. Dokler pa tega ne stori, imamo pravico misliti, da zavestno trdi neresnico, ali pa da smatra vsako kritiko kakega literarnega produkta ali pevskega nastopa za žalitev »katoliških ustanov«. Glede »lažnih idealov«, za katere so se baje bojevali tisti slovenski katoličani, ki so sodelovali v odporniškem gibanju med vojno in v partizanskem boju, pa samo tole: pisca tega članka je aretiral 29. februarja 1944 na ljubljanski ulici, ko je šel od zobozdravnika, policijski agent, ki se je štel za »katoliškega akademika«, kakor je bil tudi pisec tega članka član katoliškega akademskega društva, ki je imelo od škofa postavljenega duhovnega vodjo. Predal ga je GESTAPU in ta ga je poslal, skupaj z okrog 200 drugimi aretiranci, moškimi in ženskami, v Dachau (v živinski vagonih seveda). Kateri od obeh se je po mnenju »K. G.« boril za »prave« in kateri za »lažne« ideale? Ali pa morda meni »K. G.«, da so služila Hitlerjeva koncentracijska taborišča za spreobračanje Slovencev k »pravim« idealom katoliškega sveta in Rezistence? Čudno torej, da je bilo v Dachau tudi blizu tisoč duhovnikov in nekaj škofov, med njimi škof iz Paderborna. So bili tudi ti potrebni »spreobrnitve« ? In kdo se je po mišljenju »K.G.« boril za prave ideale, tisti, ki so izvajali aretaci- za edino drugo a'ternativo, za boj proti nacizmu. Če pa »K. G.« misli, da so bili vsi tisti desettisoči, ki so šli v boj na strani ()F, in stotisoči simpatizerjev komunisti, potem pa ne preostane drugega, kot da se vprašamo: kako ste vendar vzgajali katoliško slovensko ljudstvo, da ste ga napravili za komunistično, takrat ko je bila največja in vladajoča stranka v Sloveniji katoliška stranka in ko je imela praktično ona tudi v rokah vse prosvetno in kulturno življenje? Končno še odgovor na vprašanje: v čigavi službi ? Kaj meni »K. G.«, v čigavi službi je pisec teh vrstic? Na dan z dokazom in z imenom. Na take podi žalitve in poskuse jemanja poštenega imena smo pripravljeni razčistiti zadevo tudi pred sodnim forumom. In za zaključek še to: Če menita »K. G.« in »Sincerus«, da imata prav in d,a lahko dokažeta pravilnost svojih trditev, ju vabimo na javno debato v Trstu na d.ogovor-kot okupatorske zaveznike? Njihovi vodi- jenem kraju, kjer jih bosta imela prilož-telji torej ne morejo trditi, da so vodili n0st dokazati, če zmoreta, presojala pa bo modro politiko. Rezultati tega ne potrjuje- javnost. Zd.i se nam, da bi bilo to bolj mojo. Dejstvo je, da so velike množice sloven- zato z njune strani kakor pa neodgovorno skih katoličanov, tako na Primorskem kot obmetavanje z obtožbami in klevetami iz drugod pravočasno spoznale, kam bo taka varne anonimnosti. politika pripeljala, in so se odločile rajši f. j. je in skupaj z gestapovci mučili jetnike in celo dekleta v ječi v ljubljanski umobolnici. ali tisti, ki so bi’i pripravljeni trpeti za svoje ideje? če »Katoliški glas« želi, mu lahko postrežemo še z veliko drugimi podatki. I »Katoliški glas« se bistveno moti v tem, da zamenjuje ideale in oblast. Tisti katoličani, ki so se bojevali proti nečloveškosti nacizma, so imeli res v mislih ideale svobode, medtem ko so imeli voditelji tistih, ki so se povezali z okupatorjem, v mislih oblast, če si s'ovenski katoličani niso mogli izbrati druge alternative, je krivda za to pri tistih, ki so se ves čas med dvema vojnama in tudi med vojno šli: za voditelje katoliškega tabora, pa take politične al- bo trdil, da je bila politična alternativa brezumno početje, ki je privedlo do tega, da so Angleži vrnili 12.000 domobrancev SLOVENSKO GLEDALIŠČE V, TRSTU PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU V soboto 12. decembra ob 20.30 bo KRSTNA IN SVEČANA OTVORITVENA PREDSTAVA BRATKA KREFTA PO BREZKONČNI POTI Prizori iz Prešernovega življenja Režija: JOŽE BABIČ Scena: VLADIMIR RIJAVEC Glasba : PAVLE MERKU' Asistent režije: MARIO URSlČ Kostumi : ALENKA BARTLOVA Koreografija: OLGA GORJUPOVA Vstop z vabili V nedeljo 13. decembra ob 17. uri ponovitev zai abonente I. ponovitev; I. popoldanska; II. popoldanska Od ponedeljka 14. t. m. do sobote 19. t. m. bodo predstave vsak dan Prodaja vstopnic za vse predstave pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Kdo bo Segnijev naslednik? Po pričakovanem odstopu predsednika šans dajejo Fanfaniju, katerega sta baje Segnija v nedeljo ,so se začeli v Rimu raz- pripravljeni voliti tudi obe skrajni stranic; govori med politiki za izvolitev njegovega na desni in levi. naslednika. Seveda so že v teka ugibanja glede kandidatov. Možni kandidati so, kot je slišati, Fanfari, Pastore, Picoioni, Leone, Pella, Taviani, Saragat, Tremelloni, Paolo Rossi, Nenni, Parri, Bucciarclli Ducci, Merzagora in še nekateri drugi. Največ ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE Včeraj se je začelo v Rimu novo zasedanje mešane italijansko-jugoslovanske komisije. Kot je znano, ima ta komisija omejen delokrog le na podlagi londonskega sporazuma, Njena naloga je, dajati obema vladama navodila za razvoj s"ovenske etnične skupine na Tržaškem in italijanske v Ko-prščini. Pobude komisiji pa smeta predlagati obe manjšini. Za zadeve slovenske manjšine na Goriškem ir še manj v Slovenski Benečiji, kakor tudi za italijansko izven koperskega okrožja, pa ta komisija ni pristojna'. Zadnji sestanek mešane komisije je bil v Beogradu. V Ljubljani so se spet vnele polemike zaradi revij. Odstavljena sta bila glavna urednika »Sodobnosti« Drago šega in Dušan Pirjevec, ker sla »zapirala« revijo nekaterim pisateljem. Za nova urednika sta imenovana Matej Bor in Mitja Mejak. Odstopilo je tudi vse 'uredništvo revije »Pro. blemi«, zaradi spora z Ljud. Mlad. Slovenije, ki revijo izdaja. Na glavnem zboru Združenih narodov se je zavzel sovjetski zunanji minister Gromi-ko za svetovno vrhunsko razorožitveno VIŠJA KOLKOVINA Kot je že bilo razglašeno, se je povišala cena kolekovanega papirja od 200 na 400 lir; enako tudi druge sorodne pristojbine. Odvetniške zbornice v mnogih pokrajinah so že vložile ugovor proti temu povišku. Odvetniki v Neaplju so zaradi zvišanja proglasili stavko. V soboto je bila sklicana glavna skupščina odvetniških zbornic v Rim, ki bo razpravljala tudi o tej zadevi. NOVI BANKOVCI V aprilu bodo prišli v obtok novi bankovci po pet tisoč lir. Njih glavna razlika od dosedanjih »plaht« je ta, da bodo manjši, kot je že ukrenila državna 'banka pri tisočakih in desettisočakih. Barve bodo ostale zelenkaste kot pri dosedanjih. Vtisnjeno pa bodo imele glavo Leonarda da Vincija ali izumitelja Marconija. Novih bankovcev bodo izdali v vrednosti šestdesetih milijard. TEKMA DO MARSA Letos se je začela tekma med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, kd,o bo prvi prišel do planeta Marsa, ki je izmed zunanjih planetov majbližji Soncu. Njegova povprečna razdalja od Zemlje znaša 228 milijonov kilometrov; to je približno 456-tisočkrat več kot razdalja od. nas do Lune. Prejšnjo soboto so pognali Amerikanci posebno zračno sondo »Mariner IV.«'. Njena naloga je, približati se čim bolj rdečemu planetu in oddajati fotografične posnetke. Preračunali so, da bo letel »Mariner« mi- konferemco. Američani sodijo, da Rusi spet mo Marsa šele 15. julija prihodnjega leta. ! začenjajo s svojim trdim govorjenjem in j Brž za Amerikanci so tudi Rusi pognali propagandnimi zahtevami v znamenju hladne vojne. proti Marsu svojo sondo, ki leti dozdaj še i brez tehničnih težav. \f T'#2fl/j /S VIJ fl----------------| Slovesna otvoritev Kulturnega doma V soboto, 5. t. m., je bila v ulici Petronio pol milijarde lir za zgradnjo osrednjega v Trstu slovesna otvoritev osrednjega Kul- doma in ji je izročila v last tudi doma pri turnega doma. »Današnji dan je za tržaške Sv. Ivanu in na Opčinah. Slovence velik dan,.< je v svojem pozdrav- Za dr. Tončičem je spregovoril še vladnem govoru poudaril predsednik začasnega ni komisar dr. Mazza, čigar izvajanja ko-odbora za upravo kulturnih domov dr. Fra- mendramo na prvi strani, ne Tončič in s tem gotovo povedal veliko Sled.il je koncert, pri katerem so izvajali resnico. Svečane otvoritve so se udeležili dela samih tržaških skladateljev. Pomno-najrvišji predstavniki oblasti, med njimi ženi orkester Glasbene Matice je pod spret-vladni komisar dr. Mazza, predsednik de- no taktirko Oskarja Kjudra in s sodelo-želnega sveta dr. Rinaldini, predsednik trža- vanjem pevskih zborov »Jacobus Gallus-« ške pokrajine dr. Delise, tržaški župan dr. in »Prosek-Kontovel« izvedel Mirkovo Uver-Franzil, demokristjanski poslanec Belci, ko- turo, Vrabčev Punt, Merkujevo »Eno samo munistična parlamentarca Vidali in Berne- besed,o« in Vrabčevo »Zdravico«, tičeva, pokrajinski tajnik tržaške Kršč. de- Po koncertu so si gostje ogledali nove mokracije dr. Botteri, zastopnik predsed- prostore in se udeležili tudi zakuske. V nika deželne vlade, odbornik dr. Masutto, nedeljo sta bili dve predstavi, namenjeni pokrajinska tajnika socialdemokratske in slovenskim dijakom in profesorjem ter socialistične stranke Cesare in Pittoni ter širšemu občinstvu. zastopniki mnogih drugih italijanskih kul-__________________________________________________________________,_ turnih in gospodarskih ustanov ter organizacij. OBČNI ZBOR ŠZ »BORA« Prisotni so bili seveda mnogi slovenski V ponedeljek 14. 12. 1964, bo ob 20. uri v mali javni in kulturni delavci, ki jih tu ne mo- dvorani stadiona pri Sv. Ivanu v listu, Vrdelska •' , , ... cesta 7/2 5. redni občni zbor Športnega združenja lemo podrobno navajati. Bor z naslednjim dnevnim redom: Pozdravni in slavnostni govor je imel, i. otvoritev; kot smo že omenili, dr. Frane Tončič, ki ; 2. izvolitev delovnega predsedstva in volilne ko- je med drugim kratko povzel zgodovino 1 mis'ie: 3. poročila: a) predsednika osrednjega doma, poudaril njegov pomen za nadaljnji kulturni razvoj naše manjšine ^ tajniika in zagotovil, da je dom na razpolago vsem ! c) blagajnika slovenskim kulturnim orgnizacijam. To svo-1 č) načelnikov odsekov jo izjavo je podkrepil s črtanjem pisma, | ki mu ga je poslal predsednik delniške družbe »Dom«, kateri je italijanska vlada na osnovi londonskega sporazuma nakazala 7. razni. j 4. diskusija: 5. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 6. volitve novega odbora; »SVETOGORSKA KRALJICA« ZA L. 1965 STENSKI KOLEDAR V Trstu je izšel Stenski koledar »Svetogorska kraljica« za leto 1965. Urejen je po 'liturgičnem slovenskem misalu. Poleg označb prvih petkov in prvih sobot ter kvaternih dni ima tudi pesniško napotilo za leto 1965 in še nesaj vzpodbudnih misli v slavo svetogorske Kralice. Središče trobarva-nega koledarja je lepa slika svetogorske Matere božje. Ta koledar je na mestu v vsaki slovenski družini. Dobite pa ga na upravi »Svetogorska Kraljica« v Trstu, ulica Rapicio 3/1, in v slovenskih knjigarnah v Trstu in v Gorici. 7. št. revije »Svetogorska Krlaijica« bo izšla še pred Novim letom in bo imela 4 strani več kot prejšnje številke, ki so bile tiskane na 20 straneh. Kdor želi imeti vso zanimivo zgodovino svetogor-;ke božje poti, naj ipiše na upravo in postrežen bo zaželenimi številkami marijanske revije, ki je posvečena svetogorski Kraljici. Izšla je božična pesem »Čujte, nocoj so nebesa odprta«, ki jo je spesnil Peter Flander, a uglasbil priznani komponist Mav. Prirejena je za mešani pevski zbor in se poje na dva načina. Partiture dobite na upravi »Svetogorska Kraljica« v Trslu in v slovenskih knjigarnah. VOLILNI IZIDI V BENEŠKI SLOVENIJI Prav zanimivi so števiilčnii volilni izidi za pokrajino v vzhodnih občinah videmske pokrajine, kjer žive v večini ali vsaj v večjem številu naši rojaki. V šestnajstih občinah; Abten, Brdo, Dreka, Fojda, Grmek, Gorjani, Neme, Podbo-nesec, Prapotno, Rezija, Sovodnje, Srednje, št. Lenart, špeter, Tavorjana in T,i-paria je skupno prejela krščanska demokracija 9.684 glasov; njej sledijo socialni demokrati s 3510 glasovi; potem pridejo komunisti s 1.941 glasovi; nato po vrsti socialisti s 1.252 glasovi; liberalci 476 glasovi ; misjnd s 357 glasovi; levi socialisti (PSIUP) z 286 glasovi in monarhisti s 115 glasovi. Krščanski demokrati so imeli največ glasov v občinah Fojda ( 1267), Podbonesec (1075) in v Nemah ( 1058). Razen v Sredr njali, kjer so na prvem mestu socialni demokrati s 389 glasovi, imajo krščanski demokrati tudi v vseh ostalih občinah največ glasov. Socialni demOk"ati so dobili največ glasov, v primeri z drugimi strankami, razen s krščansko demokracijo, ki je prva — v naslednjih občinah: špeter (508), Št. Lenart (391), Srednje (389), Podibonesec (346), Grmek (267), Rezija (247), drugod pa pod 200 glasov in manj. Tretja največja stranka, komunisti, so takoj za 'krščansko demokracijo in pred drugimi strankami v Nemah (536), Tavor-jani (340), Ahtenu (180) ,in Tipani (50). Socialisti so, za krščansko demokracijo, prvi po številu glasov samo v Fojdi (275). Iz zgornjih številk sledi, d,a so naši rojaki oddajali svoje glasove v prvi vrsti za (krščansko demokracijo, potem za sociailne demokrate in le delno za komuniste in 'Socialiste. Čedad: KULTURNO SREDIŠČE V sredini Čedada stoji starodavna cerkev posvečena svetemu Frančišku. V njej se že dolgo let ne obhaja več služba božja, ker je svetišče že začelo razpadati. Pač pa prediStavlja še vedno eno izmed važnih umetniško-zgodovinskih točk, ker ima na stenah dosti dragocenih slik na presno. Lepe freske znanih mojstrov se nahajajo OBREKOVATI SE NE SME! Prejšnji petek se je vršila na goriški sodniji obravnava proti pokrajinskemu tajniku misinov Baiocchiju in proti Aureliu Cossovelu, predsedniku »Gioventu italiana«. Obdolžena sta bila, kot je znaino, obrekovanja proti slovenskemu ravnatelju Rožiču, ko je bil imenovan za ravnatelja italijanskega 'ieeja »Dante< v Gorici. Pred razpravo sta obtožena podala pismeno izjavo, da nista mislila žaliti profesorja Rožiča ne kot šolnika, ne kot osebo Tožitelj je spričo te uradne izjave umakni’ nadaljnje sodno postopanje proti imenovanima. Na ta način je bil zatrt v kali poskus obrekovanja s’ovenskega šolnika in protislovenske gonje. Upamo, da bo ta vzgled gotovim krogom zadostova’. ANDREJEV SEJEM Gorica živi ta teden v polnem živ-žavu andrejevanja. Sejem pa nima več tiste po- is tudi v zakristiji; tam hranijo tudi 'klopi ii omare, delo umetnih rizbarjev. Urad, za j spomeniško varstvo je poskrbel za de'no! obnovo stenskih fresk, začel je tudi po- . prav! j ati streho, da ne bo dež uničil, kar je še dragocenega ostala. Zdaj je pa zmanjkalo denarja, posebno še, ker se ne ve kakšnemu namenu naj bi služila prenovljena stavba, za katero bi bili potrebni težki milijoni. Umetniški in kulturni krogi so prišli na misel, naj bi se v nekdanji cerkvi obnovile vse umetnine, potem pa naj bi se prostor uporabljal kot avditorij, koncertna dvorana in središče za kvalificirane kulturne sestanke. Kot take vrste središče naj bi služilo ne samo Čedadu, ampak vsej pokrajini. Na ta način bi se našlo tudi kritje za obnovitvene stroške. Plešdvo: ZVEZA S SVETOM Naša vas je skoro prav tako ma'o poznana in izven rok kot marsikateri kraj v Beneški Sloveniji. Doslej nam je manjkala povezava s svetom preko telefona. Prebi-vavci so se večkrat obrnili na krminskc občino za rešitev tega vprašanja. Županstvo je res tudi posredovalo in doseglo uspeh. Ministrstvo za pošte je že posla’o prejšnji mesec odgovor, da bo poskrbelo na državne stroške za telefonsko napeljavo v P'ešivo. Čakati je pa seveda treba — na denarne fonde. Te’efon bomo torej imeli. Vendar pa še nekaj manjka, da bomo resnično povezani s svetom. Gre namreč za cesto, ki pelje 'z Plešiva v Krmin. Za cesto skrbi državna uprava. Pravzaprav jo ima v oskrbi, popravljati je pa še niso začeli. Nahaja se pa v tako slabem stanja, da skoro ni mogoč promet po njej. Domačini naslavljajo na pristojne oblasti prošnjo, da bi tudi v tej t zadevi kaj ukrenile. RADIJSKI ODDAJNIK ZA BENEŠKO SLOVENIJO V soboto je začel delovati novi relejni ultra kratkovalovni oddajnik na Prešenjskem hribu s frekvenco 96,1 Megahertza. Novi j oddajnik se imenuje Monte Purgessimo IV. j Namenjen je širjenju programa slovenske postaje Trst A v Nadiških dolinah. Spored novega oddajnika je možno sprejemati samo z uhrakratkovalovnimi sprejemniki. t dobe kot nekoč, ko je privrelo v mesto na tisoče ljudi z Gor, Krasa, Vipavske doline m briških gričev po kupčiji. Po vojni je semenj bolj za zabavo in sproščeno veselje starih in mladih. Nekam dobro raste kupčija le tistim potujočim kramarjem s tkanino, ki vpijejo skozi mikrofone in se pridušujejo, da vse prodajajo pod ceno in iz gole ljubezni do kupcev, zlasti z druge strani meje. Te tudi vidiš, kako se prerivajo skozi gnečo obloženi z velikanskimi škatlami neizogibnih »bambol«. V nedeljo im na praznik je prišlo na semenj, pravzaprav na vrtiljake, gugalnice, avtomobilčke in podobno vse polno obiskovalcev tudi iz Trsta in Vidma. Voziila so morali parkirati kar v predmestjih. Prava gneča je bi'a tudi na pokritem trgu pri pokuševanju vina. Razstavljalcev je letos petnajst; med njimi tudi priznana naša vinogradnika, Komjanc Josip iz štever-jana in Gradnik s Plešiva. Na istem trgu visii tudi divjačina in druge želodčne dobrine kot dobitki pri srečo’ovu. Manj privlačna je seveda razstava knjig, štirih največjih italijanskih založb v Petrarkovi dvorani (Trgovski dom). V resnici tudi ni nič kaj posebnega, kakor tudi ne skromna slikarska razstava v zadnjem kotu dvorane. Dobro urejena in zelo zanimiva je pa filatelistična in numizmatična razstava v ve’iki mestni sejni dvo ani na Korzu. Pozornost vzbuja zelo pestra in velika zbirka jugoslovanskih znamk, posebno serija s cvetlicami. Obiskovalci se ustavljajo tudi pred p'atni s primerki iz Idrije ob preha du oblasti; potem razglednica z znamko Amundsenovega tečajnega poleta; s potovanja Pavla VI. v Palestino. Številnim fPa-tclistom iz drugih držav, ki sklepajo v dvorani tudi vinske kupčije, so na razpolago to’mači, med njimi tud.i slovenske dijakinje. Poleg že naštetih razstav v okviru gori-škega sejma je odprta na izvoznem trgu tudi razstava poljedelskih strojev z marsikatero novostjo. Večina razstav je včeraj že zaprla svoje prostore, še nekaj dat bo trajal sejmarski hrušč na neštevilnih zabaviščih in na mnogih stojnicah. Le tista z »brmbo'ami« na oglu pred prefekturo zagotavlja d,a bo imela razpeto svojo streho tja do novega leta. števerjan: 7. OBČINSKE SEJE Na zadnji seji občinskega sveta so razpravljal svetovalci tudi o proračunu za prihodnje leto. Proračun je bil odobren z večino glasov. Precej živahen je bil razgovor tudi glede županskega pos'opja ter centralne kurjave v njem. Ta je preračunana na nekaj več kot dva milijona lir, zato se je zd.el strošek nekaterim občinskim možem previsok. Končno so se zedinili, da bo mogla osrednja peč služiti tudi za ogrevanje v šo’i in so izdatek odobrili. Gradbena dela za nov prosvetni dom v nekdanji Formentinijevi palači se krepko nadaljujejo. Postavljen je že vc'ik žerjav, ki bo dela pospešil tako, da bo stavba morda že pomladi pod streho. VESELO MIKLAVŽEVANJE Vsoboto so naši mali v otroških vrtcih prav veselo pričakali božjega dobrotnika sv. Mlk'avža in njegove dobrote. Otročičem v šolskem domu je prinesel Miklavž že zjutraj sladkarije in igrače, katere mu je naložila v koš občinska uprava. | Bradati svetnik je obiskal otroke tudi v , vrtcu Malega doma. Tja so tudi starši pr>-' nesli svoje darove, da jih je Miklavž razdelil. V nedeljo popoldne so bili povabljeni otroci iz mesta na miklavževanje v Katoliški dom. Gledali so tudi nekaj prizorčkov, a so komaj čakali, da je božji dobrotnik segel po darilih in jih začel razdeljevati. Nekateri so rekli, večji seveda, da je bilo premalo angelcev, pa tudi — parkljev. ŠE EN UDAREC Že nekaj časa krožijo vesti, da bo v Gorici ukinjen urad Kmetijskega nadzor-ništva in da ga bodo združili z videmskim. Kot vzrok navajajo odgovorni krogi, da ima ta ustanova samo zgubo, kar pa ne 1 drži popolnoma točno. Delokrog tega urada ne obsega namreč celotne naše pokrajine, ker je tržiški okraj v tem pog'edu še vedno priključen Trstu. Če se bo pa načrt kljub odporu Gorice vendarle uresničil in bo tudi ta ustanova prišla pod V.id.em, bo to za Goriško pokrajino spet nov gospodarski udarec. ! Kot se vidi je prinesla uresničitev fur-'anske-beneške dežele res prav malo za go-riško pokrajino. Gospodarsko jo hočejo okrepiti le z razlastitvijo — slovenskih posesti. Nekatere stranke so že protestirale . na pristojnih mestih ter navajajo, da se skuša potisniti Gorica v gosp darsko ozadje. Zgubili smo letahšče, izboljšano progo Trst-Videm, tovarne zapirajo, brezposelnost narašča, to je žalostna gospodarska perspektiva ! PODGORA Neugodje zaradi delne prekinitve obrata v podgorskih tkalnicah se vedno bolj širi, posebno ker je upravičen strah, da se bo delo ustavilo za več časa. K tem govoricam je še primogel jasen namig tovarniškega vodstva, naj se tisti, ki imajo hišo in kaj premoženja prostovoljno odpovejo službi. Krko je z odpved.mi., je pa spet druga zadeva. Poznamo več slučajev, ko so bili med prvmi odpuščeni z dela prav družinski očetje z več otroki. Znani so tudi primeri uslužbenk, ki so še na delu, čeprav izhajajo iz gospodarsko dobrih furlanskih kmečkih družin in se vozijo z lastnimi avti v tovarno. Take se gotovo ne bodo odpove-| dale delu. ! K sreči se je pa prav zadnje dneve stanje nekoliko izboljšalo. Sindikalni pred stavniki so imeli v petek sestanek na prefekturi, kjer jim je bilo sporočeno, da je glavno ravnateljstvo tekstilnih tovarn skrčilo ukinitev dela le do 27. decembra. Zastopnik tovarn, ki je bil zaradi nenadnega položaja nalašč poslan v Gorico, je pa izjavi’. da ne bo do konca meseca januarja nobenih novih presenečenj. Nadaljnji obrat bo pa odvisen od novih i naročil. Tovarna ima napol obljubljeno, da bodo armada in policijske čete odvzemale njene tkalske proizvode. V tem slučaju bi bilo delo zagotovljeno. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA •v Se o okrnjevanju sporeda na Radiu Trst A V zadnjem času so vsi slovenski časopisi, ki jim je pri srcu tržaška radijska postaja, z ogorčenjem pisali, da namerava vodstvo RAI-a okrniti program. Za zadevo se j'c zavzel deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Jože ŠKRK pri predsedniku dežele dr. Berzantiju in ta je sprožil vprašanje na merodajnih mestih. Tudi v parlamentu je bilo govora o tem. Spričo velike ogorčenosti javnosti so okrnitve nekoliko manjše, kot so bile prvotno mišljene, a so vendar še ostale. Delno jih je vodstvo z različno pregrupacijo zakrilo, da niso na prvo oko vidne, a poslušavec vendar ne more mimo njih, ne da bi ga to zabolelo. Obrnili smo se na nekaj radijskih sodelavcev in sm.) dobili tole sliko: PRVE VELIKE REDUKCIJE Prve velike redukcije so se pričele pred štirimi leti. Tedaj je vodstvo postaje izjavilo, da potrebuje RAI vec denarja za televizijo in je torej potrebno, da na vseh RAI-evskih sedežih črtajo dolo. čen del proračuna. Radio Trst A je moral tedaj precej svojega programa žrtvovati televiziji, čeprav ne bi pričakovali, da bo morala tako velik odstotek žrtvovati televiziji tudi postaja manjšine. Odstotek je bil namreč tako velik, da so bile črte v programu) precejšnje. In ker zahtevajo živi nastopi pač večji izdatek kot vrtenje plošč, je bilo črtanih največ dramskih oddaj in vsega tistega, s čimer je bila postaja počasi svoj spored obogatila. Tako je pestrost oddaj v veliki meri izginila, ostala su suhoparna branja, enoglasna ali dvoglasna, omejena največ na napovedovalce, ki nič ne stanejo — njihov nastop je pač že plačan z mesečno plačo. Na povcdovalci pa niso poklicani, da podajajo dramatizirane oddaje, da bero poezijo in podobno. Vseko mur je jasno, da se mora takemu podajanju človek posebej posvetiti. In zato tudi napovedovavcem ne more nihče zameriti, če! bere poezije tako kot poročila, saj on mora biti strokovnjak za branje poročil. PO ŠTIRIH LETIH Pričakovali smo, da bo z letošnjim letom konec tistih »suhih let», kot je bilo tedaj rečeno. Toda prišle so nove omejitve. Zelo težko razumemo, da je bila postaja pripravljena črtati celo dnevni pregled tiska. Oddaja je objektivna, navaja vse glasove tiska, a prav zato, ker navaja vse, je zanimiva in zelo zaželena. Menda so oddajo še pustili, a so še novo delo prenesli na notranje sodelavec, da so se znebili zunanjih sodelavcev, notranje pa preobremenili, kar se bo počasi nujno poznalo na oddajah. V jutranjih oddajah so okrnitve delne. Od 1. decembra ni več na sporedu obletnice dneva, čeprav je bil tudi ta del oddaje zanimiv. Izpadel je tudi vsakodnevni jedilnik. Upamo, da so tega priključili kaki drugi oddaji. Bilo ju govora, da bodo skrajšali tudi popoldansko kulturno oddajo. Tudi to je ena najbolj zanimivih informativnih oddaj iz kulturnega življenja. Poslušavoi bi želeli, da bi oddajo še razširili in popestrili s kakimi intervjuji iz vse dežele, ne pa da bi jo. krčili. Na. glasbenem področju so omejitve tudi precejšnje. Čeprav to ni tako opazno, ker je pač možno zavrteti plošč, kolikor je potrebno. A težko razumemo, da na primer pevec, ki živi v Trstu, morda nima eno leto možnosti, da bi na postaji nastopil. Kar zadeva govorjeni spored postaje, moramo ugotoviti, da se je iz res lepe pestrosti sporeda pred loti zožil na suhoparni ekstrakt. Pravilno je orišlo radijsko vodstvo pred več leti do zaključka, da morajo biti oddaje žive, pestre, da jim je potrebno dati dialog,'jih podpreti s scensko glasbo, da j’e treba iskati vse zvočne učinke im z njimi pripovedovati romane in povesti v scenah, da je treba za poezijo ustvariti z jjjasbo vzdušje in jo potem dognano in premišljeno posredovati poslu-šavcem. Da je treba današnjemu zahtevnemu po-slušavcu posredovati tudi zgodovinske dogodke, medvojne, kulturne in kulturno politična dejstva na privlačen način — treba jih je radiofonsko ob. delati in nato posredovati poslušavcu. Uspeh teh oddaj je bil nekoč zelo velik. TODA, KAJ JE V SPOREDU PRAV ZA PRAV ODPADLO? Ce bi naštevali vse, kar je odpadlo v več letih. rekel, da so pa čodpadle oddaje, a so namesto njih uvedli nove. Da, uvedli so nove, a s težnjo, da bi bile čim bolj enostavne in da bi bile čim bolj poceni. Lahko bi postregli s programom, kakršen je bil pred štirimi Itei, to se pravi pred prvo večjo okrnitvijo. Pa to nima vec smisla. To si lahko vsakdo ogleda, če pogleda tedanji spored. Vzemimo samo okrnjenja v letošnjimi letu. V govorjenem sporedu smo lahko poslušali dramatizirano novelo (zdaj je to enoglasno branje), poslušali smo Veseli večer ob sobotah (v letošnjem zadnjem trimesečju ga ni več), poslušali smo dramatizirane zgodbe ali pa italijansko dramatiko. (Namesto teh oddaj zdaj ni ničesar). Da se ustavimo samo pri dramskih oddajah: ostali sta dve lob četrtkih in se tu je navadno ena kratka) in oddaja za otroke, med katerimi so še ponovitve. Nikdar v 18. letih delovanja Radijski oder, tako so nam rekli, ni imel tako malo oddaj kot se je to začelo z zadnjim letošnjim tromesečjem. Treba je tudi povedati, da za vse ponovitve postaja ne plača ničesar izvajavcem. In teh ponovitev je zelo veliko. Postaja pred pričetkom oddaje ne pove, da je ponovitev, kar bi bilo vendar po našem mnenju potrebno. To je edinstven primer, sodbo, da tisti, ki jih imenujejo na radiu kot sodelavce, zelo dobro zaslužijo. Ce izračunamo čas, ki ga porabijo za oddajo in vaje, je to delo plačano mnogo slabše kot pa delo kake služkinje. Spričo vsega tega pričakujemo, da se pristojni faktorji začno temeljiteje ukvarjati z vprašanjem postaje radia Trst A. Ni namreč prav, da RAI, ki za to postajo dobiva od vlade precejšen denarni prispevek, prav tej postaji trga denarne dotacije. Manjšina ima menda ob takšni bohotnosti italijanske televizije in tudi italijanskih radijskih oddaj sploh pravico do dostojnih in pestrih oddaj, ne pa samo do suhih in okleščenih, ki bodo usatnovo čim manj stale. Radijska postaja je zadeva, mimo katere ne moremo vec brezbrižno DRAMA »ZADEVA JE KONČANA« NA RADIU TRST A V četrtek, 17. 12. 1964 ima slovenska tržaška radijska postaja na sporedu radijsko dramo »Zadeva je končana« avtorja Franca Jeza, za katero je prejel prvo nagrado na natečaju za izvirna radijska dramska dela v slovenskem jeziku, ki ga je razpisala Italijanska Radiotelevizija. Glavna nit zgodbe je tale: Karla Bergmana, onega voditeljev nacionalne protinacistične stranke, ki se je med vojno skrival, je nekdo izdal in Nemci so ga ustrelili. Bergmanov prijatelj Erich Lange začne po vojni iskat krivca. Odkrije, da ga je izdal sedanji notranji kajti italijanski kolegi, ki registrirajo v istem avdi-: mmistenr Rendl, bivši Bergmanov sodelavec. Ta toriju, dobe za vsako ponovitev odgovarjajoč zne-1 časnlkarja ustreIi in tako se vsa zadeva konča, sek Prav tako so ponovitve plačane drugod v Ita- Čeprav se dejanje drame odvija v določenem liji, v Jugoslaviji in menda povsod drugod po i Pro»toru in času, je njen globlji pomen univerza- svetu. Honorar slovenskih izvajavcev tudi ni tak kot drugih. Ce dobe italijanski koleki kak povišek, morajo slovenski izvajavci posebej prositi, da bi upoštevali tudi zanje posebej prositi, da bi upoštevali tudi zanje povišek, za kar je potrebno nemalo beračenja in poniževanja. To upoštevanje pride po več mesecih, ne da bi plačali za nazaj do datuma, ko je bil dosežen sindikalni dogovor. Honorar slovenskih izvajavcev na tržaški postaji je torej manjši kot ga imajo italijanski kolegi. Vse to slovenska javnost stveda malo pozna, zato si ustvarja napačno len in večen, ker temelji na konfliktu mol resnico in lažjo, med svobodo in sužnostjo, mod dobrim in zlom. Zgodba je spretno in tehtno zgrajena, zanimiva, zgoščena in napeta, osebe žive in nazorne, dialog prožen in izčiščen. Pisatelj Alojz Rebula je imel prejšnji ponedeljek za Društvo slovenskih izobražencev v Trstu (ulica Donizetti 3) predavanje »Optimizem in pesimizem danes«. Sam se je v zanimivem predavanju označil za pesimističnega optimista. Med »Knjižicami«, ki jih izdajajo Salezijanci iz Marijanišča na Opčinah, je izšla pred kratkim knjižica, ki je posvečena znanemu slovenskemu misijonarju in pisatelju, škofu Frideriku Baragi. Avtor te knjižice je dr. Filip Žakelj. Na 40-ih straneh majhnega formata je strnil bistveno, kar naj hi po njegovem današnja generacija vedela o Baragi in cenila na njem. V kratkih poglavjih obravnava posamezna obdobja njegovega življenja na koncu pa prikazuje delo za proglasitev misijonskega škofa Barage za svetnika. Nudi tu ii kra tek pregled nad avtorji, ki so rajveč pisali o Baragi. Sorazmerno precej prostora v knjižici je venski sredini znatno omililo in ogrelo. Pomemben je zlasti njegov molitvenik »Dušna paša«, ki. je ohranil svojo veljavo vse do novega časa in je morda še zdaj v časti pri stari generaciji v marsikateri slovenski hiši. Pomembna je tudi njegova knjiga »O češčen.ju Matere božje«. Prav tako, če ne še bolj važno je Baragovo kulturno delo v času njegovega misijonarjenja med Indijanci. Svoje indijanske vernike, ki so se komaj začeli prebujati iz svoje primitivnosti, je Baraga globoko ljubil in jim pisal molitvenike, pesmi, katekizme itn druge verske knjige v njihovih jezikih, zlasti v otavskem in očipvejskem. S svojimi pridigami in bi komaj našteli. Tega je zelo veliko. Morda bo kdo da se je reFgiozno in tudi kulturno vzdušje v slo- posvetil tistemu delu Baragovega življenja, ki ga spisi jih je skušal pripraviti za kulturno življenje je prebil v domovini in ki je na splošno manj . ;n jim pomagati, da bi lahko premostili prepad znano kot pa leta njegovega misijonskega delova- j med prmitivnostjo in kulturo, prepad, ki se zdi nja v Severni Ameriki, v pokrajinah na meji med | Je danes za marsikatero primitivno pleme škoro . neprern0stljiV brez pomoči tako idealnih in genialnih pomočnikov, kakor je bil škof Friderik Baraga. Za jezikoslovne vede so njegovi jezikoslov-ni spisi in slovarji o indijanskih jezikih v Severni Ameriki zelo velike vrednosti. Za sociologijo in sploh za kulturno zgodovino pa so nekaj izrednega njegova poročila in pisma, na tudi drugi I spisi o življenju Indijancev v takratnem času in | o razmerah, ki so nastale ob začetku bele koloni-'z.acTie med Indijanci. Tudi za moderne sociologe | <-0 ti Baragovi spisi in pisma velikega pomena. Pisec naše knjižice je posvetil tej plati Baragovega delovanja premalo pozornosti, kar pa je razumljivo. ker je hotel pisati predvsem o njegovem versko-misijonskem delovanju in o svetosti njegovega življcnia, zaradi katerega naj bi ga prišteli med svetnike, kot želijo slovenski katoličani in tudi molijo za to. »Knjižica« jc napisana v lepem jeziku pregledno in dokumentirano ter pomeni dobrodošel prispevek k poglobitvi religiozne in splošne kulture slovenskih katoličanov na tem ozemlju in k boljšemu poznavanju splošne slovenske kulturne zgodovine. P. J. Združenimi državami in Kanado. Takrat, ko j Baraga tam misijonaril med Indijanci, so bile tiste pokrajine še skoraj popolnoma neciv'F.zirane in so spominjale na razmere na današnjem daljnem kanadskem severu. Čeprav je Baragovo življenje in delo slovenskemu katoliškemu intelektualcu v glavnem znano, pa posamezna poglavja 'te knjižice vendarle pretresejo človeka ob opisovanju malenkostne zlobe, ki je gnjavila Barago skoraj vse življenje, tako v domovini, kot na njegovem misijonskem torišču. Ba raga je bil velik idealist, na svojo nesreča pa je imel povsod opraviti z ljudmi, ki njegovega idealizma nikakor niso mogli ali niso hoteli razumeti in so ga zaradi njegove idealne vneme in požrtvovalnosti celo zaničevali in sovražili. Kot visoko :zobražcn intelektualec in duhovnik je Baraga dal slovenskemu narodu v literarnem nogladu več, kot je to doslej priznavala celo slovenska kulturna zgodovina. O tem so si prišli na jasno slovenski literarni zgodovinarji šele v zad-niem času. Dal mu je več verskih knjig, ki se odlikujejo no tem. da v nj;h ni tistega strogega, mrzlega janzenističnega duha, ki je bil tako značilen za slovensko versko življenie v prvi polovV' preteklega stoletja. S tem je Baraga pripomogel, GOSPODARSTVO Pokušnja novih vin v Gorici Za sejem sv. Andreja je ibila v GorjcL Kam pa s tako močnimi vini, kot jih tudi pokušnja vin s prodajo. V splošnem daje tokajec v dobrih legah? Taka vina so so bila vina prav dobra, a nekatera so bi- za okrepitev šibkejših, katerih je vedno la premočna, zlasti nekateri tokajci, ki so | dovolj: enkrat grozdje ne dozori, ker ga ,imeli tudi 16% alkohola po Maligandu in je preveč na trtah, drugič ne dozori in gni-celo več. Saj so morali imeti toliko alkoho- je zaradi slabega vremena. Vsakokrat je la, ko pa so bila pridobljena iz grozdja, potreben priboljšek v obliki močnejšega pri katerem je mostimer kazal 26 in več j lokajca, ki pa pri nas navadno kmalu iz- stopinj sladkorja. Navaden račun 26x0.6 15.6 nam pove, da se iz mošta s 26 odst. sladkorja dobi vino s 15.6 odst. alkohola že s količnikom 0.6, ki pa je navadno nekoliko prenizek in v resnici dobimo močnejša vina. Niso pa bili samo tokajci tako močni. Za petam,i so jim sledili nekateri merloti, k> so glede alkoholne mere prav malo zaostajali. Tudi ti so na Maligandu pokazali več kot 15 odist. alkohola. Kakšna so taka vina, kako vplivajo na pivca? Večina pivcev takih vin ne mara, ker nimajo dobrega okusa in ker žgejo po grlu kot špirit. Drugače je seveda s pivci, ki imajo radi taka vina, da jih pošteno čutijo v grlu in tudi v glavi. Na sejmu sv. Andreja pa je bilo takih pivcev prav malo. Ali so upravičena taka premočna vina? Sama po sebi so prav dobra, če vsebujejo še nekaj nerazvitega, nepovrelega sladko: -ja. Taka pa se seveda nerada oziroma sploh ne zbistrijo in če jih držimo preko leta, povzročajo preglavice. Zato pa je potrebno popiti taka vina preko zime, najpozneje do srede marca. Po tem datumu morajo biti vsa naša vina še povreta, brez sladkastega priokusa, če hočemo, da bodo trpežna. LISENKO GOR LISENKO DOL Teorije znanega sovjetskega biologija Trofima Lisenka, ravnatelja sovjetskega instituta za genetiko, so spet izpostavljene ostrim kritikam. Glasilo mladih komunistov »Komsomolskaja Pravda« trdi, da je Lisenko dogmatik na področju znanstvenih raziskav in da grobo napada biologe, ki zavračajo njegove teorije in so zvesti tako-imenovani klasični biologiji. Lisenko, ki je zdaj star 66 let, je avtor teorij, po katerih dobijo živa bitja od svojega okolja značilnosti, ki jih lahko vedno prenašajo na potomstvo. To teorijo' zavračajo tako zahodni kot tudi mnogi sovjetski znanstveniki. Lisenkovo teorijo je posebno cenil Stalin, po njegovi smrti pa je zapadel v pozabljenje. Toda pod Hruščovom so ga čez čas rehabilitirali. KRIŽANI SIRKI V zadnjih letih so se uveljavili poleg sort hibridnih koruz tudi hibridni sirki, predvsem za pridelovanje zelene krme, pa tudi semena. Pridelek zelene krme je zelo visok, pridelek semena pa za 20 do 25°/o višji kot pri navadnem sirku (metlaku, škalabonarju, itd.). gine, ker ga pokupijo Videmčanii za krepitev svojih ravninskih vin. V zadnjem času se precej govori in razpravlja o ustanovitvi vinarske zadruge za hriboviti d.el Goriške. Upamo in želimo, da se ta ideja kmalu uresniči, ker tedaj bo vodstvo zadruge gotovo našlo najprimernejšo rešitev za pravilno ocenitev in uporabo za tokajca z visokimi odstotki alkohola. tem pa tudi gospodarstvo nemškega kmetovalca. Tega pa Nemčija ne more dovoliti. Nemčija pa je kljub temu sprejela določitev pšenične cene na nižji podlagi, in sicer po ceni 440 mark za tono. V lire pre-menjano pomeni to toliko kot 6.800 do 6.900 lir za 100 kg pšenice, približno kot je sedaj cena v Italiji. Nemčija pa ne dovoli, da bi bili njeni kmetovavci oškodovani zaradi nižje cene, in zato bodo dobili od države primerno podporo. Ta podpora bi znašala ■letno okrog poldrugo milijardo mark ali 235 milijard lir, ki naj jih plača osrednji fond EGS. 'Izgleda, da bodo tako sklenili zunanji ministri EGS, ki se sestanejo sredi decembra. Istočasno bodo določili tudi cene rži in riža ter krmskih žit, med, katere štejemo tudi koruzo. Ravno radi koruze bodo najbrž nastale pri pogajanjih težave, to pa predvsem zaradi Italije, ki bi še nadalje rada uvažala koruzo po nizkih cenah. 100.000 TELET Pisali smo že o masovnem uvozu telet za opitanje, katere redno dovažajo v Italijo iz več držav. Tedensko jih pride okoli 2.000, katere prevzame A.I.A. (Assoc. Ital. alleva-tori) in potem razdeli preko svojih pokra-j i n skih organizacij. Velika večina telet prispe v Italijo iz Amerike in Kanade na aeroplanih Pan-American in TWA, delno tudi z letali Alkalia. ZDA bodo dobavile več kot polovico telet, ostale pa evropske države, med katerimi EGS IN CENA PŠENICE Po dolgih pogajanjih je vidna možnost, da se bodo v EGS (Evropska gospodarska skupnost) dogovorili glede enotnih žitnih cen. Prave težave so bile sicer samo med Francijo iin Nemčijo: Na eni strani Francija, navezana na izvoz radi preobilice pri-de'anega žita, na drugi strani Nemčija, ki : prednjači Zahodna Nemčija, potem Holand-mora mnogo žita uvoziti, ker ga doma | ska, Danska in druge. Zanimivo je, da so-pridela premalo. V Slučaju absolutne svo- deluje v tej akciji tudi Bolgarija, ki je do bode in prostih cen bi Francija uničila vso | sedaj dobavila nekaj stotim telet simen-nemško (in tudi italijansko) žitorejo, s 1 talske pasme. Bela teletina Reja piščancev-pohancev v baterijah je danes razširjena že po celem svetu. Uveljavlja se — kot smo zadnjič omenili — že reja prašičev v baterijah, zlasti na Japonskem. V zadnjih dveh letih pa se je že precej razširila reja telet v baterijah. Te baterije pa niso take kot pri perutninarstvu, kjer živ.i v istem predelu skupaj po več živali, marveč tu živi vsaka žival zase, vsaka v posebnem predelu-boksu. Ti boksi so navadno leseni, a v trgovini se dobi tudi že napravljene, kovinaste. Pri velikih rejah so boksi tesno eden pri drugem, od tod ime baterija. Posamezni boksi so tako ozki, da se žival ne more obračati in se tudi vleže le z gotovo težavo. Zadnji del boksa je tako urejen, da odpadki padejo v nižje ležeči kanal. Baterijska reja telet ima za cilj dobiti posebno nežno teletino, po kateri povprašujejo ljudje, katerim ni potrebno voditi računa, koliko porabijo za hrano. Baje bi bila taka teletina zelo primerna za bolnike na prebavilih in zadevne rekonvalescente. Ta teletina je precej bela, ikar zavisi od porabljenega krmila in posebnega načina zakola. Glavno krmilo za vzrejo teh telet je mleko, in sicer mlečni prah, kateremu dodajo še živalske in rastlinske maščobe, med Sirki potrebujejo v prvih tednih več toplote kot koruza, zato jih sejemo za kak- , slednjimi posebno sojine, ribje olje, celo šen teden po koruzi. — Kmetovalec mora j vrs*° vitaminov, nekaj rudnin in še kaj, vsako leto kupiti novo seme, ker da doma kar je posebnost podjetja, ki izdeluje tako pridelano seme hibridnega sirka p "av ma- j krmilno mleko. lo pridelka, tako slame oziroma zelene ma- I V pitanje prevzamejo en teden stara se kot tudi zrnja. 1 teleta, potem pa jih pitajo navadno 100 dni. Med tem časom dosežejo teleta živo težo okoli 200 kg. Pri krmljenju se mora pitalec držati posebnega koledarja glede količine dnevnih obrokov — v začetku 3, potem 2 in končno 1 — in glede gostote ter količine mlečnega napoja. V začetku je treba namreč vsak kg pripravljenega mlečnega prahu raztopiti v 10 litrih mlačne vode, potem pa v vedno manj. Količina dnevnega napoja pa se dviga od dnevnih 3 litrov v treh obrokih o končnih 8 litrov v enem Obroku. — Kot že rečeno velja poseben koledar. Svetla barva tako prirejene teletine zavisi tudi od, načina zakola. Bistveno je pri tem to, da odteče vsa kri. V to svrho obesijo živa teleta za zadnje noge in jih zakoljejo, tako da živali popolnoma izkrvavijo. Večkrat pa se vršijo pri zakolu take krutosti, d,a je moralo marsikje že nastopiti društvo za zaščito živali in prijaviti okrutneže oblastem. Belo teletino dobivajo danes najbrž že v vseh državah. Iz Jugoslavije je precejšen izvoz take teletine z'asti v Italijo, ki dobavlja tudi odgovarjajočo krmo. Tozadevnih vzrejališč je že precej: prva so bila v Srbiji, danes pa so tudi v SloVeniji in baje tudi na Okroglici, med Šempasom in Vo-gerskim. Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni uradnik: Engelbert Besednjak * Odtrovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Podprefekt v Gorici Pio Marta je izdal okrožnico o napisih v obrtnih prostorih. »Potrebno je,« pravi podprefekt, »da se 137. Dr. E. BESEDNJAK vsem državljanom kraljevine omogoči bivanje v mešanih ali drugojezičnih (slovanskih) krajih.« Zato morajo uradi pri izdajanju in obnovitvi obrtnih dovoljenj odločno zahtevati od obrtnikov, da so v njih prostorih vsi napisi italijanski. Podprefekt dovoljuje slovanskim napisom drugo mesto. Lepo je od gospoda podprefekta, da skrbi za »bivanje« državljanov iz starega kraljestva v slovanskih krajih in se zanje odločno poteguje. Mislimo pa, da je njegova dolžnost skrbeti ravno tako odločno za to, da »se omogoči bivanje« našega ljudstva na lastni domači zemlji je zapisal neki naš list. Zato naj le uvede na podprefekturi, na deželnem odboru, v vse urade in obrtne prostore tudi slovenske napise, ki jih ljudstvo razume. Zapomnite si, gospod podprefekt, da je dolžnost vsakega uradnika spoštovati ljudstvo, med katerim biva. Tržaška prefektura je tudi izdala ukaz o dvojezičnih napisih. Ker imajo vsi državljani pravico, da zadostijo potrebam življenja in skrbe za svoje zdravje, morajo biti v slovenskih krajih vsi zunanji in notranji napisi pri zdravnikih, lekarnarjih, zobozdravnikih, babicah itd dvojezični. Ravnotako morajo biti dvojezični vsi napisi na trgovinah, ki prodajajo jestvine ali kakršnakoli živila. Laški napis mora biti na prvem mestu, črke morajo biti enake velikosti kakor slovenske ali hrvatske. Glavni namen vlade je sledeči: Slovenci in Hrvatje morajo pri vsaki priliki in v sle- [ hernem napisu občutiti, da so Italijani gospodarji, mi pa podrejeno ljudstvo. TEPTANJE ZAKONA Mnogo je duhovnikov, učiteljev, obrtnikov in tudi delavcev na Primorskem, ki niso z aneksijo postali državljani po polnem pravu, temveč imajo zgolj pravico do opcije. Pravico do opcije določujeta člena 71 in 72 saintgermanske pogodbe. Člen 71 daje pravico do opcije onim, ki so v novih pokrajinah pristojni, a ne tu rojeni, kakor tudi osebam, ki so postale tu pristojne šele po 24. maju 1915 in osebam, ki so tu pristojne samo zaradi službe. Te osebe imajo po zakonu pravico do i državljanstva in država jim ga ne sme odbiti. Vsem drugim, ki so zapopadeni v členu 72 in nekem odloku iz leta 1920, pa država po svoji volji lahko odbije državljanstvo. Kraljeva prefektura v Trstu pa je protipo-stavno zbrisala vsako razliko med enimi in drugimi in podeljuje državljanstvo, kakor se ji zljubi. Tako je do danes vlada odbila skoro vsem ljudem slovenske ali hrvaške narodnosti državljanstvo. Na ta način hoče kraljeva prefektura v vsakem slučaju deliti milost, ne pa pravico. Načrt italijanske vlade je tudi v tem slučaju jasen. Ljudstvu je treba vzeti učitelja in duhovnika, izobraženega kmeta in delavca, potem ga bomo vodili in vladali, kakor se nam bo zljubilo. Politična organizacija je podvzela proti temu sledečo mero. Izdala je odlok, ki se glasi: »Politično društvo Edinost v Gorici želi zbrati statistiko vseh onih, ki so optirali, odnosno prosili za italijansko državljanstvo. Zato pozivamo vse duhovnike, učitelje, kakor tudi vse druge optante, da nam čimprej sporočijo sledeče podatke: 1. Kdaj so optirali in 2. ali je njihova opcija ali pa prošnja za podelitev italijanskega državljanstva bila ugodno ali neugodno rešena. Društveno tajništvo je pripravljeno napraviti optantom, katerim ni bilo na podlagi opcije priznano italijansko državljanstvo, re-kurz na notranje ministrstvo.« NAPAD NA DR. BESEDNJAKA Moja oseba je bila fašistom že dolgo trn v peti. To je iz onih dni, ko sem vodil boj, da ohrani goriška dežela avtonomijo in ostane enotna. Tega dela mi fašisti niso mogli odpustiti in zato so me tudi slovenski fašisti zasovražili. Ko je pa naš list (Goriška straža) brez strahu povedal, kakšno gorje je ljudstvu prinesla Doba, je fašistični gnev pri-kipel do vrhunca. V soboto popoldne, dne 20. januarja leta 1923, me je skupina gori-šk:h fašistov v ulici Morelli dejansko napadla. Vprašali so me, ali sem jaz napisal uvodnik v zadnji številki »Goriške straže«. Mirno sem odgovoril, da na taka vprašanja odgovora ne dajem. V hipu je eden izmed fašistov pograbil za palico, drugi pa mi je začel dajati udarce po sencih in po ušesih. V levo očesno votlino sem dobil šest močnih udarcev. Nato so napadalci zginili. Močno pobit po obrazu sem se takoj podal k viceprefektu, da mu prinesem svež dokaz, kako se dela za pravi sporazum med Italijani in Jugoslovani. Po nasvetu zdravnika sem moral mirovati, toda po enem tednu sem bil že spet na delu. Dokazali smo že neštetokrat, kako iskreno in globoko si želimo pravičnega sporazuma z italijanskim narodom. Za ta visoki cilj sem prav jaz mnogo delal in največ žrtvoval celo takrat, ko ni bilo prijetno delati za sporazum. Kakšna ironija je bila, da je ravno name padla pest ljudi, ki govorijo o mirnem sožitju obeh narodov v deželi. Njih krivda je, da postaja sodelovanje z Italijani čimdalje težje. (Dalje) BITKA PRI SISKU_________________________________________________ --------18. __™--------------- I. S T E K L A S A ------- ! Četo vojakov ipod poveljstvom Štefana Blagaja in Jakoba Pravika je Eggeniberg poslal, da zasede most čez Kolpo in zapre Turkom pot. Oba sta svojo nalogo dobro izvršila. Po teh poročilih se spozna, da ni utemeljeno mnenje, da bi se bil -podrl mosi zaradi velike množice Turkov, ko pa niso rali nanj stopili. Turki so bili popolnoma potisnjeni v koL med Kolpo in Odro. Naša vojska je pritiskala nanje z vso silo, pa tudi zmedeni so že bili tako, da niso več mislili na obrambo, marveč so začeli bežati k rekama, da bi ju preplavali in se rešili. Narodna pesem piše o tem boju takole: Turka bomo pozobali, kakor da bi češnje brali, prej miru ne bomo dali, dokler ga ob tla ne djali. Talko se je tudi zgodilo, kajti le redkim se je posrečilo preplavati reko. Bregovi so namreč tulkaj zelo strmi in je bilo težko priti na breg. V vodo pa se je zagnalo toliko ljudi, da so drug d,rugega ovirali pri rešitvi. Kdor ni znail plavati, se je prijel za soseda in sta oba utonila. Toliko je bilo plavalcev, da se je komaj viclella voda, ki je postala grob skoraj za vse. Od osemnajst tisoč vojakov, se jih je rešilo komaj dva tisoč pesto. Sam Hasan paša je utonil, še tretji dan po bitki so trupla plavala v vodi. Ko je videla šiška posadka naše v boju s Turki, je tudi ona pridrvela iz trdnjave in je udarila na sovražnika. V priznanici, katero je dal hrvatski zbor leta 1595 poveljniku Blažu Gjuraku, se tako opisuje njegovo junaštvo: »Ko je Blaž opazil, da sta se zgrabili obe voj siki, katerih ena je bil mravljiiinček v primeri z drugo, ni čaikal do konca boja. Brž je zbral svoje junake im je s takšno silo napadel sovražnike v bližini, da jih je večino pobil, nekaj pa pognal v vodo, da so se potopilli.« Turški del vojske, ki je bil ostal v taboru na oni strani Kolpe, je čakal, da se bodo njih tovariši zmagoslavno vrnili v tabor, kjer se bodo zvečer veselili zmage nad kristjani. Ko so pa videli, kako so Turki postali iz dozdevnih levov sami jeleni in Hasan celo zajec, kako so od vseh strani bežali in so se utapljali v Kolpi, so zažgali smodnik in ves pratež. Topove so morah pustiti in 'hitro zbežati. Zmaga krščanske vojske je bila popolna, sovražnik je zbežal brez daljšega boja. Na bojišču in na begu je zgubil dve tretjini vojakov in ves tabor je padel našim v plen. šotori Hašan pašo in mnogih begov so bili okrašeni s svilo in zlatom, polni oklepov, sabelj, pušk, prstanov in sedel, po večini okovanih s srebrom in zlatom. Naši so zaplenili tudi vse brodovje na reki in topove, med katerimi je bilo devet velikih za obleganje trdnjav. Največji je bil »Kacijanarjev top«, tako imenovan zato, ker ga je bil izgubil Ivan Kacijanar v nesrečni bitki pri Oseku leta 1537. Vseh Turkov je padlo približno 18 tisoč, med njimi sam Hasan paša; poleg tega še 13 begov, 40 alajbegov, 200 zaimov ali nižjih poveljnikov, 400 spahijev ali vitezov ter mnogo janičarjev in asapov, preprostih vojakov. Med mrtvimi je 'ležal tudi Meh-med beg Hercegovski, sin sultanove sestre, za katerim so v Ca-l igradu najbolj žalovali. Od vseh begov so se rešili le štirje, ki so bili pri topovih na drugi strani Kolpe. (Dalje) POR X rv I PREGLED Triestina na predzadnjem mestu! DIPLOMATSKO ZMERJANJE | Tudi v nekdanjih časih so se diplomati zmer-i jyli — v rokavicah. Angleški kralj Rihard Levje-| srčni je ob nekem obisku pri sultanu Saladinu pro j sil, naj bi se odpravila v turškem cesarstvu navada zmerjati ikristjane s psovko »krščanski psi«. »Prav rad bom izdal to prepoved,« je odvrnil V prejšnji številki smo si ogledali potek no- 6 remije in en sam poraz (10-8 razmerje golov), sultan Saladin, »a prej morate prepovedati po vseh gometnih tekem prve italijanske lige, tokrat bo- Modona pa pet zmag in pel neodločenih izidov, krščanskih deželah, da bi dajali psom ime „sul- ter dva po raza (16-6 razmerje golov). Največ golov je prejelo do sedaj moštvo Monza in sicer kar 19, najmanj golov pa je zabila ekipa Padova in sicer samo 5! Lestvica strelcev: 1. De Paoli (Brescia) 10 golov, 2. Conti (Modena) 7 golov in 3. Azzimonli (Lecco) ter Marchioro (Calanzaro) 6 golov. (dl) o--- EDINSTVENE AVTOMOBILSKE TEKME Nenavadno avtomobilsko tekmo prirode vsako leto v Združenih državaih. Te tekme se smejo udeležiti samo avtomobili, zgrajeni pred letom 1925. Nagrado prejme tisti tekmovalec, ki prevozi brez tuje pomoči največjo razdaljo, še večjo nagrado pa dobi vozač, ki ima na progi dveh sto j kilometrov največ okvar, a pride vendar do cilja. I Mali oglasi Iščem kjerkoli v Beneški Sloveniji ali na Goriškem, pa tudi v Furlaniji v najem hišo z vrtom ali tudi z nekaj polja, najrajši od tistih, ki so na delu v tujini. Za posredovanje plačam nagrado. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Hišo v najem«. ZEMA m DOM Moda za vas mo segli po tekmah druge lige, v kateri nastopa tudi tržaška enajstorica. Oglejmo si najprej, kako so potekale dosedanje tekme. V prvi tekmi jc Triestina doživela hud poraz v Modeni: 0-3! Tržačani pa so si takoj opomogli v drugi tekmi, kjer so na domačem igrišču premagali Livorno z izidom 2-1. Triestina je v tretji tekmi igrala v Ferrari in bila ponovno premagana z odločnim 0-3! V četrtem kolu pa je odšla z igrišča z zmago: 2-1 nad ekipo Lecco. Tržačani pa nimajo sreče kot gosti, izgubili so tudi tekmo s Padovo, toda tokrat s tesnim 0-1. Kako je kaj z lestvico? Triestina je na 12. mestu (skupno s petimi ekipami). Na prvem mestu najdemo Palermo in Brescio, ki imata 8 loč,k. Tako Palermo kot Brescia sta trikrat zmagala in zaigrala dvakrat neodločeno. Na tretjem mestu sta Napeli in Lecco (Neapeljčani so še neporaženi, medtem ko so igravci Lecca klonili prav v Trstu!). V šestem kolu je Triestina zaigrala neodločeno v Trstu s Potenzo (1-1), vodeči Palermo pa je klonil na domačem igrišču z Alessandrio: 1-3! Brescia, ki je igrala nerešeno z Modeno, kot gost (1-1), ostane taiko sama v vodstvu. Takoj za njo je naslednja četvorka: Palermo, Naipoli, Spal in Catan-zaro. Lecco je klonil prav v Catanzaru ter zaradi tega zapustil »ospredje«. Sedmo kolo je bilo zelo zanimivo in razburljivo. Triestina še enkrat odda točko in srečnež je tokrat okipa Trani (1-1). Brescia zaigra neodločeno (1-1) z Monzo. Spal (v Parmi 2-1), Palermo. (v Benetkah 5-4!) in Lecco (v Potenzi 3-0-) zabeležijo prepričljive zmage izven domačega igrišča. Napoli zada Pro Pa tri ji hud poraz (3-0!). V vodstvu je tako kvartet: Brescia, Napoli, Spal in Palermo. Poraz Triestine v osmem kolu (v Monzi 0-2). Lecco premaga Brescio z izidom 1-0 (prvi poraz Brescie), tudi Palermo kloni v Padovi s lesnim 0-1. Srečanji med Catanzaro-Napoli in Spal-Verona se končata z izidom 1-1. Vrh lestvice ie tako zaseden od treh ekip: Lecco, Napoli in Spal. Triestina je tako v devetem kol v desetem kolu doživela dva huda poraza. V Trstu je zmagala Reggiana (1-0), v Palermu so domačini porazili Tržačane z izidom 0-2. Palermo je bil v obeh kolih zelo uspešen (3-0 Pio Patriji in 2-0 Triestini). toda 'tako Brescia (2-0 Padovi in 2-2 v Bariju) kot Lecco (0-0 v Veroni in 3-0 Spalu) nista zaostali. Napoli pa je nepričakovano popustil: izgubil je v Traniju (0-1) in igral neodločeno doma z ekipo Livorno (1-1). Tudi Calanzaro se je odlikoval, saj je osvojil kol gost nič manj kot tri točke (1-0 v Parmi in 1-1 s Pro Palrijo)! Po desetem kolu je lestvica naslednja: I. Lecco in Palermo 14, 3. Brescia in Calanzaro 13, 5. Napoli, Reggiana, Modena in Spal 12. Triestina je na predzadnjem mestu! Enajsto kolo in četrti zaporedni poraz Triestine, tokrat proti Catanzaru (0-1). Tako Lecco (v Liivorno 0-1) kot Palermo (v Modeni 0-3) nepričakovano klonita! Catanzaro (zmaga proti Triestini 1-0) in Brescia (zmaga v Benetkah 2-1) planeta na prvo mesto. V nedeljo so ekipe odigrale dvanajsto 'kolo in Triestina je končno zmagala. Tržačani so porazili s lesnim 1-0 ekipo Parma, ki je na zadnjem mestu! Brescia je porazila Spal (2-0), Catanzaro pa ic bil pršil jen oddati točko (toda kot gost) Potenzi (1-1). Zelo zanimiva je bila tekma med ekipama Lecco in Palermo; zmagali so prvi s prepričljivim 3 0! Palermo je tako v dveh tekmah prejel nič mani '