Avstrija in nje ljudstva. (Govor drž. poslanca dr. Gregoržca v dižavnevn zboru.) (Dalje.) Slovanaka učiteljišča ao pač v Dalmaciji, v Kopru in deloma pa tudi v Ljubljani. Nasproti pa 400.000 atajarskih 130.000 koroakih Slovencev, torej pol milijona ljudij nema nobene slovenske srednje šole (čujte! na deanici), dočim jih itna nemško prebivalstvo 5 ali 6. Slovenske ljudske aole na Spodnjem Štajarakem in južnem Koroakem še tega imena ne zaslužijo, kajti neao uravnane po potrebi alovenskega prebivalatva, temveč le uatrezajo ponemcevalnim željam naših naaprotnikov. Hrvataki večini v Iatri se je še le lani poarečilo, da je spravila jednega svojega pristaša v deželni odbor, dočim mi na Štajarakem in Koroškem nimamo nobenega zastopnika v deželnem odboru in deželnem šolakem aovetu. Tu vladajo in gospodarijo Nemci, kakorhočejo. Člena XIX. državnega oanovnega zakona za te go_pode ni. V teh dveh deželah ni navadnih narodnih nasprotstev, temveč razaaja ljuti narodni boj in vojna, tu ne gre za navadna narodna zavidanja in upiranja, temveč tu ae premišljeno, aiatematično tlači slovenaki element, tu se hoče zatreti in uničiti domače Slovence. Zadnji čaa ae je narodni boj preneael tudi na gospodarako polje, kajti v Gradci ae je oanovalo društvo nSudmarck", katero ima namen pokupovati zadolžena slovenaka zemljišča in na njih naaeljevati nemške priaeljence. To je rušenje deželnega miru v najostrejšej obliki. Žal, da moram konatatovati, da narodni boj državni funkcijonarji in funkcijonarji deželnih zaatopov to še pooatrujejo. Tako je deželni načelnik na Koroškem nedavno alovenskega rodoljuba in deželnega poslanca Einapielerja poatavil pod policijaki nadzor. (Čujte, cujte! na desnici.) To je vendar nedostojno poatopanje.Če ima deželni predsednik koroški povod dvojiti o lojalnoati tega poalanca in zastopnika alovenskega naroda, ima vendar državno pravdništvo na razpolaganje. Naperi naj tožbo proti njemu, da bode goapod Einspieler imel priložnost dokazati nedolžnost avojo! Še celo na Kranjskem in v Ljutomeru na Stajarskem ao okrajni glavarji, ki alovenakim županom na vse mogoče načine nagajajo in jim delajo vaakovrstne zapreke, ker zahtevajo na alovenske uloge slovenske odgovore. Ljutomeraki okrajni glavar je šel celo tako daleč, da je pozval duhovnika v avojo pisarno, zaprl ga ondu v aobo. torej ga faktično oropal svobode in obaodil v 20 gld. globe. Ker se je duhovuik branil plačati teh 20 gld., rekel mu je, da naj se pritoži na namestništvo. Ta ae je pa tudi to atoriti branil in tako se je pritožil okrajni glavar proti aamemu sebi in pozneje uzrooil duhovniku odlok, s katerim ae je pritožba zavrnila. Zakaj vae to ? Ker je duhovnik clen XIX, drž. osnovnih zakonov nekemu županu razložil. Italijanska večina v iaterakem dež. zboru volitve poalanea Mandiča ni hotela potrditi, da si je bil jednoglasno voljen in ae proti volitvi ni bil uložil nikak proteat. (Čujte! Čujte! na desnici.) Volitve njegove le zaradi tega niso hoteli potrditi, ker je Hrvat po rojatvu in po mišljenji. (Tako je! na deanici.) Take razmere so v avatrijskih deželah, v katerih bivajo južni Slovani. Mi ondu nemamo nikakega varatva za narodnost avojo in svoj jezik, do katerega imamo popolno pravico po državnem osnovnem zakonu. Naa tako zatirajo, kakor nemške manjšine na Čeakem slovanska večina nikdar zatirala ni. Vend,ar ae je vladi zdelo potrebno poaredovati na Ceškem, jaz bi jo prosil, da bi tudi v južnih deželab. iato atorila. To bi bilo v intereau pravičnoati, narodnega mirii, pa tudi v državnem intereau. Sedaj pa hočeni apregovoriti, kako naj bi se napravil narodni rnir v južnih deželah. (Dalje prih.)