Sejmi Ljubljana Trade Fair TIP 2009 Pripravljeni na nova doživetja? Leta 2008 so se na sejemski prired itvi Gospodarskega razstavišča pod skupnim naslovom Izberi svojo smer! zbrali vsi subjekti s področja turizma in idej za preživljanje prostega časa v Sloveniji. Združi li so se v sklopu kar štirih sejmov - sejma Turizem in prosti čas (TIP), Salona plovil, borze poslovnega turizma SIMEX ter Festiva la kamping & karavaning - v največji tovrstn i dogodek pri nas. Na 13.000 kvadratnih metrih se je predstavilo kar 542 podjetij iz 25 držav, prired itev pa je v štirih dneh obiskalo približno 26.000 obiskovalcev. Leta 2008 je sejem TIP postal tudi član ugledne mednarodne turistične sejemske organizacije ITTFA. Spoštovani razstavljavec, Ste pripravljeni na nova doživetja? ni le skupni moto naše naslednje tovrstne prireditve (22.-25. januar 2009), ampak tudi prijazno povabilo vam, da poleg začrtane smeri skupaj pripravimo nekaj novosti, ki bodo dodatno popestrile dogodek. Novostim se pridružujeta že tradicionalni: 1. Turistična ponudba Slovenije po posameznih destinacijah V sodelovanju s STO bomo nadgradili projekt Na lepše - stranske poti so zapeljivejše od glavnih, predstav_iJ.l lokalne turistične organizacije. TZS in turistična društva bodo popestrila prireditev s ponudbo domače obrti, običajev in kulinarike. 2. Predstavitev svetovnih turističnih destinacij ter različnih ponudnikov turističnih storitev (organizatorji potovanj in potovalne agencije, prevozniki, letališča, zdravi lišča, hoteli ipd.). Poleg borze poslovnega turizma, ponudbe opreme za kampiranje ter Salona plovil odpiramo štiri nove programske sklope, ki so usmerjeni predvsem v: 4 ITTFA. ----- e I Ministrstvo za gospodarstvo Republika Slovenija 3. Kakovostno preživljanje prostega časa: - kolesarjenje (kolesa in oprema, specializirana ponudba in storitve, strokovna literatura) kontakt: M iha Dedek (miha@mitrije.si; 031 330 201) - surfanje (windsurf, kitesurf, surf in obsurfarska oprema, predstavitev šol surfanja, surf potovanja, surf safari itd., predstavitev klubov, tekmovalcev in special iziranih spletn ih strani) kontakt: Ivan škrlec (ivan.skrlec@siol.net, 041 531 787) - navtični turizem (križarjenja, jadranje, izleti s katamarani ipd.) golf (predstavitev igrišč, golf destinacij). Prireditev bo spremljal bogatobsejemski program, ki bo namenjen strokovni in širši javnosti in kjer bodo sodelovali ugledni domači in tuj i predavatelji. Pridružite se novim doživetjem s področja turizma in idej za kakovostno preživljanje prostega časa, približajte svet in Slovenijo obiskova lcem, ki so pripravljeni na nova doživetja. Prosimo vas, da nam prijavne obrazce -vrnete izpolnjene najkasneje do 30. oktobra 2008. Več informacij o dogodku najdete na spletni stran i www.gr-sejem.si, www.sejem-tip.si; kontakt: Špela Bratun spela.bratun@gr-sejem.si, 01 300 26 20, NA LEEPšE Gospodarsko razstavišče d. o. o., Dunajska cesta 18, 51-1000 Ljubljana, Slovenija T.+386 (O) 300 2649, www.gr-sejem.si J " ,.-,, 1 1 i,_._ -- .. -- "--· ,.,_ . ..:..· Vsebina UVODNIK DAN TURIZMA KADRI INVESTICIJE 8 10 11 11 INOVACIJE 12 EDEN 14 GOSTUJOČI KOMENTAR 15 RAZPISI 17 DRUŽBOSLOVJE 18 ČEBELARSTVO 20 NA LEPŠE 22 TUJI TRGI 24 28 ČARTER 29 PEKING 2008 30 DOGODKI 31 AKTIVNOSTI STO 32 I NOVICE 36 TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubijana • Tel. 01/5891 840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica : livija Kovač Kostantinovič • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: Založba Kapital, Maribor • Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpise v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slovenia .info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič), Urad vlade ·· za informiranje (Nada Serajnik), Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena · Schlamberger), Univerza v Ljubljani - Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turizem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega komuniciranja (dr. Zlatko Jančič), predstavniki turističnega gospodarstva in predstavniki Slovenske ·turistične organizacije. Partnerstvo ,, predpogoj uspeha Pred dnevi se je zaključil Gostinsko-turistični zbor Slovenije, največja prireditev na podro-čju gostinstva in turizma v Sloveniji. Dogodek tradicionalno enkrat letno nudi možnost iz- menjave izkušenj in novosti na področju kulinarike, slaščičarstva, barmanstva, strežbe, v okviru ' dogodka pa se odvija tudi tekmovanje sobaric in hotelskih receptorjev. Letošnji gostinsko-turi- stični zbor je imel še posebno težo iz več razlogov. Že 55. tradicionalno srečanje turističnih de- lavcev Pomurja je potekalo v duhu častitljivega jubileja 1OO-letnice Turistično-gostinske zbornice Slovenije. Ob obeležitvi jubileja organiziranega delovanja turističnega gospodar- stva v Sloveniji je pri organizaciji in izvedbi tega pomembnega dogodka prvič partnersko s Turistično zbornico Slovenije sodelovala tudi Slovenska turistična organizacija. Srečanje, ki po eni strani daje priložnost za druženje, po drugi strani pa priložnost za izmenjavo iz- kušenj in zamisli, je tako tudi za našo organizacijo v letošnjem letu imelo poseben po- men. Za nas je predstavljalo nadaljnji korak naprej pri gradnji vse tesnejšega sodelovanja s številnimi organizacijami in posamezniki. ~ V Slovenski turistični organizaciji se zavedamo, da so partnerstvo s turističnim gospodar- stvom in sodelovanje s civilno družbo ter lokalnimi organizacijami najpomembnejši ele- menti pri razvoju in trženju slovenske turistične ponudbe. Partnerstvo kot osrednje vo- dilo v vseh naših aktivnostih se bo tako nadaijevalo v duhu povezovanja, sodelovanja in skupnega nastopanja s slovenskim turističnim gospodarstvom in ostalimi partnerji slo- venskega turizma tudi v prihodnje. To povezovanje in sodelovanje pa ni in ne bo vodilo le _....,. doma,-temveč tudi v širšem prostoru - pri povezovanju v osrednji in jugovzhodni evropski turistični prostor.· Kot sem že zapisal v eni od prejšnji številk: rdeča nit promocijskih aktivno- sti predstavitve in trženja slovenske turistične ponudbe v prihajajočem letu bo vabilo k okuša- nju Slovenije - "Okusite Slovenijo - Taste Slovenia". Pri tem se okušanje ne bo omejilo zgoij na kulinariko, temveč na vso turistično ponudbo, saj bomo k okušanju Slovenije vabili pohodnike, kolesarje, goste zdravilišč in wellness centrov, poslovne goste ... Predpogoj, da bomo pri tem zares uspešni, je proaktivno partnersko sodelovanje vseh nas, ki krojimo podobo in razvoj slovenske turistične ponudbe. Mag. Dimitrij Piciga enske turističn e organizacij e www.slovenia.info - Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb Letošnja obeležitev Svetovnega dneva turizma, katere osrednja tematika je bila "Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb", je potekala v Golf Hotelu na Bledu, v organizaciji Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo (MG} in Slovenske turistične organizacije (STO). Svetovni dan turizma (World Tourism Day), ki ga od leta 1980 vsako leto praznujemo 27. septem- bra, predstavlja dan sprejema statuta UNWTO, hkra- ti pa pomeni konec glavne turistične sezone na se- verni polobli in začetek na južni. Letošnja tema sve- tovnega dneva turizma Svetovne turistične organi- zacije (United Nations World Tourism Organizatoion, UNWTO) je "Odgovor turizma na izziv klimatskih sprememb". Turizem ima na področju izvajanja ukre- pov za zmanjšanje negativnih vplivov klimatskih sprememb veliko odgovornost in hkrati priložnost. V skladu z rastočim zavedanjem pozitivne vloge tu- • rizma na področju trajnostnega razvoja. Svetovna turistična organizacija predvideva povečanje vloge turizma pri izzivih globalnih klimatskih spre- memb, povečanje komuniciranja vsebine de- klaracije iz Davosa za področje turizma, vzpod- bujanje odločevalcev v turizmu za prilagodi- tev, ublažitev in uporabo novih tehnologij in primernega financiranja za najrevnejše drža- ve. Vsako leto pri UNWTO izberejo eno drža- vo članico, ki je gostiteljica svetovnega dne- va turizma. Letos je bil izbran Peru. Vsaka dr- žava in nacionalna turistična gospodarstva na Tourism Responding to the Challenge of Climate Cha~ge www.unwto.org vornik Marko Lenarčič, ki je nastopil je predstavil aktivnosti Združenja za pohodništvo v letu 2008 in predlog programa dela za leto 2009. Prireditev je vrhunec dosegla s podelitvijo priznanj za "naj menedžerko v turizmu 2008" in "naj mene- džerja v turizmu 2008", v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije pa sta bili podeljeni priznanji za "naj prostovoljca" oziroma "naj prostovoijko" v tu- rizmu 2008. V nadaljevanju predstavijamo tri finalistke, ki so se potegovale za priznanje "naj menedžerka v turizmu 2008" in tri finaliste, ki so se potegovali za priznanje dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turi- stična infrastruktura, kjer je Grand hotel Union uspe- šno kandidiral in že izvaja planirana dela za preno- vo hotela , ki bo na slovenskem trnu ponudil atrak- tiven in kvaliteten produkt. Od leta 2007 svoje zna- nje prenaša tudi študentom Ekonomske fakultete v Ljubljani. študentom 2. in 3. letnika pri predme- tu Poslovno hotelirstvo predava o marketingu v tu- rizmu, s poudarka? na praktičnih primerih in z že- ljo, da mladi ljudjf: spoznajo, da je delati v hotelir- stvu znotraj turistične panoge zares posebna in za- nimiva izkušnja. lasten način obeležijo ta, za turizem, poseben "naj menedžer v turizmu 2008" in prejemnika nazi- dan : s poslanicami, s seminarji, delavnicami, z brezplačnimi vstopnicami za oglede turistič­ nih znamenitosti in drugimi aktivnostmi. Z -na- menom ozaveščanja slovenske javnosti smo ob obeležitivi svetovnega dneva turizma tudi pri nas, v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in pro- stor, pripravili vrsto predavanj na to aktualno te- matiko . Mag. Mateja Tomin Vučkovič, vodja sektor- ja za razvoj in promocijo turizma na Direktoratu za turizem Ministrstva za gospodarstvo, je izpostavila, da so klimatske spremembe in globalno segrevanje ključni izzivi trajnostnega razvoja turizma. Suzana Turk, prav tako z Ministrstva za gospodarstvo, j~ iz- postavila ključne dogodke in dokumente, ki so' bili sprejeti na temo turizma in klimatskih sprememb na ravni UNWTO in EK. Mag. Andrej Kranjc, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, je navzočim pred- stavil, kaj so podnebne spremembe in kaj jih povzro- ča. Vzporedno z obeležitvijo Svetovnega dneva turiz- ma smo izpeljali tudi Dan odprtih vrat STO, v okviru katerega smo predstavili izbrane tematike iz aktiv- nosti STO v letošnjem letu . Eva Štravs Podlogar, di- rektorica Turizma Bled, Zavoda za pospeševanje tu- rizma, je predstavila primer dobre prakse iz turiz- ma, z naslovom "Destinacija Julijske Alpe - sodelo- vanje, ne konkurenca!" Sledili sta predstavitvi av- strijskega in nemškega emitivnega trga slovenske- ga turizma, ki sta ju pripravila vodja predstavništva STO v Nemčiji Jan Ciglenečki in vodja predstavni- štva STO v Avstriji Majda Rozina Dolenc. Zadnji go- - www.slovenia.info va "naj prostovoljka" in "naj prostovoljec" v turizmu 2008. Dodajamo tudi del utemeljitev, ki so jih podali predlagatelji kandidatov in kandidatk (več informa- -~ o dobitnikih priznanj, njihovem delu in dosežkih na podtočju turizma lahko najdete na spletnem na- slovu www.slovenia.info/danturizma) . Renata Balažic, direktorica prodaje v Grand Hotelu Union Renata Balažic je mesto Direktorice prodaje in mar- ketinga v Grand hotelu Union, d.d., prevzela leta 2005. V času do 2008 je intenzivno sodelovala pri iz- delavi trženjskih strategij za namestitvene in konfe- renčno-prireditvene kapacitete ter se aktivno vk lju- čevala v aktivnosti za pridobivanje kongresnih in konferenčnih prireditev. V svetu Zavoda kongresne- ga urada je Renata Balažic strokovni sodelavec od Renata Balažic leta 2007, aktivno je sode- lovala tudi pri standardiza- ciji kongresnih kapacitet, ki jih je KUS izvedel v letu 2008. V letu 2007 je sode- lova la v projektni skupini za pripravo kandidature za pri- dobitev nepovratnih sred- stev EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ - ESRR, Tamara Kozlovič, vodja Turistične organizacije Koper Tamara Kozlovič je vodja Turistične organizacije Koper postala s 27 leti. Predlagatelji so v obrazlo- žitvi zapisali, da organizacijo vodi aktivno, ustvarja dobro delovno okolje, s tem da zaposlene motivira, da dobivajo priložnosti in spodbude za visoke dosež- Tamara Kozlovič ke in svoj razvoj ter, seveda, da prispeva k ustvarjanju pri- padnosti zaposlenih k orga- nizaciji, slednja predstavlja prednost v svetu konkurence. Predlagatelji so v obrazloži- tvi izpostavili tudi njen čut za inovativnost. Ta se odra- ža v odličnem sodelovanju z Banko turističnih priložnosti Slovenije in Univerzitetnim inkubatorjem Primorske, kjer so na podlagi razpi- sa izbrali tri inovativne ideje, katerih rezultati na - grajenih turističnih novosti so že obrodili sadove. Povezovanje ostalih turističnih destinacij in akter- jev znotraj destinacije je v tem času ključno, česar se Tamara Kozlovič zaveda na vsakem koraku, zato vselej deluje v skladu s skupnimi in ne individual- nimi interesi. Povezova nje vseh akterjev v turizmu ji predstavlja prednostno nalogo iz katere lahko iz- hajajo vse ostale. S svojo hitro odzivnostjo je vselej pripravljena pomagati pri reševanju nastale situaci- je. Nihče ji ne more oporekati strokovnosti, odziv- nosti in učinkovitosti. Lea Hofman, direktorica Term Banovci Leta 1998 je vodenje Term Banovci, po združitvi družb Zdravilišče Radenska in Radenska Jeruzalem, katere del so bili tudi Banovci, prevzela Lea Hofman, univ. dipl. organizatorka dela. Po izgradnji hotela Zeleni gaj, hotelskega naselja Zeleni gaj, po doda- Lea Hofman tni ureditvi obeh kampov, po preureditvi restavracije, po- stavitvi dodatnih športno-re- kreacijskih površin ter z raz- širitvijo dodatnih sodobnih welness storitev ter druge turistične ponudbe pod -vod- stvom Lee Hofman in nje- ne ekipe postajajo Terme Banovci v zadnjem desetle- tju kraj za preživijanje prije- • tnih družinskih počitnic, za sprostitev in okrepitev zdravja za starejše ter za sprostitev najzahtevnejših gostov, kar kaže tudi 96000 nočitev v letu 2007. Lea Hofman je s svojo ekipo, katera je sledila postavijeni viziji, čeprav ni vedno naletela na pozitivna ušesa, majhnost turističnega kompleksa, ki ga je vodila, in njegovo tesno vpetostjo v podeželsko okolje, izko- ristila za oblikovanje individualne destinacije, kjer so v odnosu do gosta v ospredju domačnost, prija- znost, sproščenost, posvečanje vsakemu posamezni- ku in simpatični animacijski doživijajski programi, privlačni za družine z otroki. Mag. Andrej Šprajc, predsednik Uprave Sava Hoteli Bled Mag. Andrej Šprajc je že vrsto let predsednik uprave ene izmed največjih in najbolj uspešnih slovenskih hotelskih podjetij družbe Sava Hoteli Bled, hote- lirstvo in turizem, d.d. V času njegovega mandata se je družba širila z izjemno hitrostjo. S svojo vi- zijo razvoja je poleg blagov- ne znamke Sava Hoteli Bled prispeval tudi k ustvarj,anju blagovne znamke Pano11ske terme, ki sedaj združbje: Terme 3000, d.o.o., Moravske Toplice, Terme Lendava, d.o.o., Lendava, Terme Ptuj , d.o.o., Ptuj, Terme Radenci, Mag. Andrej Šprajc d.o.o., Radenci in Terme Banovci. Poleg razvoja bla- govnih znamk Sava Hoteli Bled in Panonske ter- me je mag. Šprajc uvedel zelo pozitiven pristop razvoja tematskih hotelov v Sloveniji (npr. hotel Savica - prvi družinski hotel; GH Primus - doba sta- rih Rimljanov ipd.) Poleg uspešnega vodenja druž- be je mag. Šprajc aktiven tudi v akademskih raz- pravah na področju turizma v Sloveniji. Izpostaviti velja njegovo magistrsko delo, v katerem je obrav- naval različne oblike upravljanja v hotelskih pod- jetjih in s tem opozoril na potrebo po uvajanju le- teh v Sloveniji. Mag. Šprajc je član Strokovnega sveta za turizem pri ministrstvu za gospodarstvo in strokovnega sveta za oblikovanje študijskih pro- gramov s področja turizma na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Drago Rataj, generalni direktor Športnega centra Pohorje Drago Rataj je generalni direktor družbe Športnega centra Pohorje (ŠCP) od njene ustanovitve. Poglavitne dejavnosti družbe so gostinstvo, ho- telirstvo, turizem in upravljanje žičniških naprav na Mariborskem Pohorju (sodi med največje zimsko Drago Rataj športne centre v Sloveniji- obsega kar 250 ha smučar­ skih površin in nudi 1000 turističnih postelj). Družba upravlja celoten sistem žičniških naprav, 4 hote- le in več deset apartmajev na Mariborskem in Areškem Pohorju. ŠCP je hkrati sola- stnik Žičnic Kranjska Gora in GTC Kope. V obdobju direk- tavanja Draga Rataja je Mariborsko Pohorje dose- glo izjemen napredek v turističnem gospodarstvu . Sleherno leto se turistična ponudba bogato in pe- stro izpopolnjuje: samo v letu 2008 bodo dograjeni novi hotel Arena * * * *, novi hotel Videc** *, vklo- pljiva 6-sedežnica Pisker 2 s pripadajočim smuči­ ščem in sistemom dodatnega zasneževanja v skupni vrednosti 15,3 milijona€. Letos je bila hkrati zgra- jena 4-sedežnica Kekec v Kranjski Gori v vrednosti 4 milijone €, na Kopah pa 16 apartmajev v vrednosti 2,3 milijona €. Mariborsko Pohorje oziroma družba ŠCP postaja rekorder po številu turistov in ustvarje- nih turističnih prenočitev v gorskih turističnih cen- _t!;,ih (lani je ustvarila več kot 100 000 prenočitev do- · mačih in tujih turistov) . Pod vodstvom Draga Rataja družba ŠCP tudi v prihodnje načrtuje velike investi- cije v turistično infrastrukturo, med drugim začetek gradnje kabinske žičnice iz štajerske prestolnice na Pohorje (predvidena investicija cca 12 milijonov€) . Vsekakor sodi Drago Rataj, glede na uspešne rezul- tate in izvedbo pomembnih razvojnih projektov, v sam vrh najbolj sposobnih in kreativnih menedžer- jev v turizmu Slovenije. Vladimir Tance, direktor za marketing in prodajo Kompas, d.d./mreža in direktor Kompas London Ltd. Vladimir Tance Vladimir Tance je v Kompasu redno zaposlen od 22. 6. 1983, skupne delovne dobe pa ima 27,5 leta, v turiz- mu ima dolgoletne izkušnje. V začetku je bil zaposlen v Kompasu, d.d. kot vodja an- gleškega oddelka, novem- bra 1995 pa je prevzel vo- denje hčerinskega podjetja Poslanica generalnega sekretarja Svetovne turistične . . . organ1zac1Je Francesca Frangiallia ob Svetovnem dnevu turizma 2008 Klimatske spremembe predstavljajo enega najve- čjih svetovnih izzivov na splošno in še posebej za trajnosten razvoj ter razvojne ciije ZN za novo ti- sočletje. V ospredju teme letošnjega svetovnega dneva turiz- ma - Odgovor turizma na izziv klimatskih spre- memb je spodbujanje bistvenih ukr4pov v sektor- ju turizma za soočenje s tem izziva~. Turizem je eden od redkih sektorjev, ki so povezani s celo vrsto gospodarskih in družbenih dejavnosti. Poleg tega pa je tudi kij učna gonilna sila za gospo- darstvo in ustvarjanje novih delovnih mest v državah v razvoju. Zato v boj~ z dvojnim izzivom odgovora na klimatske spremembe in zmanjšanja revščine lahko in tudi mora- mo igrati aktivno vlogo. Kot vodilne agencije Združenih narodov za turizem je prjspevek Svetovne turistič­ ne organizacije ~d Davosa do Balija 2007 dokazal našo odločenost, da bomo izvaja- li stroge ukrepe, da bi v turizmu zagotavlja- li razvoj brez izpustov ogijikovega dioksida. Spodbujamo nujno prilagajanje vrste poli- tik, ki podpirajo trajnosten turizem, ki od- raža odzivanje na okoljska, družbeno-eko- nomska in podnebna vprašanja. Zato je naš poziv k ukrepanju, da spreme- nimo navade, tako da s pospeševanjem procesa v skladu z Deklaracijo iz Davosa, ki je usmerjen v ukrepanje, postavimo v ospredje obnovijivo energi- jo, interesne skupine v turizmu spodbujamo k pri- lagajanju, zmanjševanju porabe in uporabi nove tehnologije ter zagotovimo financiranje za naj- revnejše države, da se bodo lahko soočile z izzivom klimatskih sprememb. Naš poziv k odgovoru na izziv klimatskih spre- memb zajema celoletno kampanjo v letu 2008, s Svetovnim dnevom turizma, ki bo 27. septembra v Peruju, kot enim od njenih vrhuncev. Svetovno srečanje na visoki ravni o tej temi bo zbralo jav- ne in zasebne interesne skupine in prispevalo k razvoju načrtovanja in ukrepov za skupen trajno- sten razvoj . Prepričan sem, da so te skrbi, pa tudi prepričanje, da je zdaj pravi čas za učinkovito ukrepanje v od- govor na omenjene izzive, skupne nam vsem. Veselim se praznovanja Svetovnega dneva turiz- ma skupaj z vami. Francesco Frangialli generalni sekretar Svetovna turistična organizacija www.slovenia .info - Kompas Ltd. s sedežem v Londonu. Podjetje po- sluje zelo uspešno. G. Tance si je ves čas svoje- ga dela v Veliki Britaniji prizadeval angleškim par- tnerjem čim bolj približati slovenski turistični trg. Zelo je aktiven na področju posredniških poslov. V Slovenijo pripelje veliko skupin iz Velike Britanije. S svojim delovanjem je bistveno prispeval k sodelo- vanju in pripravi turistične ponudbe Slovenije med partnerji na britanskem trgu. Je nadpovprečno de- lovno učinkovit, s svojo strokovnostjo in prizadev- nostjo pa je vzgojil ekipo, ki odlično deluje in z enako zavzetostjo opravlja svoje delo . Jožefa Nagode, predsednica Kulturno-turističnega društva Hotedršica Jožefa Nagode iz Hotedršice je gonilna si la dogajanja na področju turizma v vasi. Bila je glavna pobudnica za ustanovitev Kulturno turi- stičnega društva Hotedršica in predvsem po njeni zaslu- gi se je vas vključila v pro- jekt Po poteh kulturne dedi- ščine. Je tudi ena od ustano- viteljev največje turistične prireditve v vasi, Kresna nedelja v Hotedršici, ki je letos do- živela že 15. obletnico. Jožefi, ki vsako leto pripravi osnutek programa dela društva, pa še kar ne zmanjka zamisli. Prizadeva si za ure- janje okoija ter organizira in vodi turistične oglede vasi. Turistom pokaže tudi hišo svoje družine, ki je stara že dvesto let. ... Franc Sadl, nekdanji predsednik Turističnega društva Radenci Franc Šadl iz Šratovcev je že vrsto let član Turističnega društva Radenci. Deset let je bil pred- sednik društva, kjer je svoje delo opravljal spo- štijivo, odgovorno, vestno in z veseljem. V njego- vem mandatu je bilo uresničenih kar nekaj odmev- nih projektov, ki so še danes stalnica turistične ponudbe. Med njimi so turistično in- formativna pisarna, spl! tne strani, trim steza in nekate- re prireditve, ki so znane po vsem Pomurju in tudi v šir- šem prostoru. Če omenimo le nekatere, ne gre prezreti Franc Šadl prireditve Kuhanje kisle šta- jerske juhe, za katero Francu ni bilo težko opraviti nobene dodeljene mu nalo- ge. Za vedno bolj obiskano Pomursko salamiado v Radencih je izdelal računalniški program za obdela- vo rezultatov ocenjevanja vzorcev salam, kar je ve- lik zalogaj. Pohoda Živimo zdravo in spoznajmo svoj kraj sta stalnici v programu društva, katerih aktiv- ni udeleženec je tudi sam Franc Šadl. • - www.slovenia.info Med finalistkami je največ glasov ter prav tako soglasje strokovne komisije in s tem naziv "naj menedžerka v turizmu 2008" prejela Renata Balažic. Med finalisti je "naj menedžer v turizmu 2008" na osnovi naj- večjega števila prejetih glasov in soglas- ia strokovne komisije postal mag. Andrej Sprajc. Renata Balažic, direktorica prodaje v Grand Hotelu Union, je ob prejetju pri- znanja povedala: "Priznanja sem bila res ve- sela, saj je še dooatna potrditev, da se na- pori in večkrat brezglavi delovni urniki obre- Renata Balažic je prejela priznanje za Naj menedžerko v turizmu v letu 2008 stujejo. Delati v turizmu oz. hotelirstvu po- meni vzeti v zakup, da standardnega 8-urne- ga delovnika ni. Da si se pripravgen neneh- no prilagajati gostom, organizatorjem prire- ditev, skratka, povpraševanju. Gre za neneh- no usklajevanje privatnega živgenja s služ- benim, kjer je privatno živgenje večkrat po- stavgeno na drugo mesto. To delo pač mo- raš res imeti rad. Priznanje, ki sem ga preje- la ni le priznanje meni osebno, ampak pri- znanje celemu kolektivu Grand hotela Union. Da delamo v pravi smeri, da kolegi v turi- stični branži cenijo prispevek Grand hote- - ·"'t3 Union k razvoju slovenskega turizma in da nam poslovni partnerji zaupajo. Vse to je re- zultat dela enkratnega tirna gudi v hotelu, s katerimi delam že deset let, dobrih medse- bojnih odnosov, razumevanja, veliko vlože- ne energije, časa, znanja in seveda podpore uprave podjetja. Priznanje vidim kot nagra- do za vse nas, ki se vsak dan trudimo prispe- vati k uspešnim rezultatom in razvoju podje- tja. Zaradi vsega naštetega po desetih letih še vedno z vesegem prihajam v službo." Mag. Andrej Šprajc, predsednik Uprave Sava Hoteli Bled, je ob prejetju prizna- nja povedal: "Imenovanje za naj menedžer- ja v turizmu pomeni priznanje za preteklo delo tako zame osebno kot za celotno eki- po mojih sodelavcev, s katerimi smo v pre- teklih letih z združevanjem turističnih družb Mag. Andrej Šprajc je prejel priznanje za Naj menedžerja v turizmu v letu 2008 in oblikovanjem privlačnih turističnih pro- duktov uspeli začrtati jasno in prepoznav- no pot Savine dejavnosti Turizem. Priznanje obenem pomeni veliko zavezo za naprej, še posebej glede na trenutno makroekonom- sko situacijo, Id bo zagotovo vplivala tudi na spremenjene potovalne navade. Tem izzi- vom se bo v bodoče morala prilagoditi tudi turistična dejavnost, tako z oblikovanjem ponudbe kot z odnosom do gosta." Priznanje "naj prostovogka" in "naj prosto- vogec" v turizmu 2008 - akcija je poteka- la v organizaciji Turistične zveze Slovenije - sta prejela Jožefa Nagode, predsednica Kulturno- turističnega društva Hotedršica, in Franc šadt, nekdanji predsednik Turističnega društva Radenci. Izbor izvajalca grafične prenove (redesigna) uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia.info (STIP) Na poslovnih straneh uradnega slovenskega turističnega portala www.slovenia.info je od 7. 10. 2008 objavgen javni natečaj za izbor izvajalca grafične prenove (redesigna) portala www.slovenia.info. Slovenska turistična organizacija vabi vse zainteresirane ponudnike, da skladno s povpraševanjem oddajo ponudbo do 28.10.2008 (do 12.00 ure). Več informacij za www.slovenia.info/javnirazpisi. l. nacionalna borza dela • • v gostinstvu 1n • tur1zm UJasna Radi č; jasna.radic@gov.si V sredo, 8. oktobra 2008 je v Moravskih Toplicah potekala 1. nacionalna borza dela v gostinstvu in turizmu, ki so jo skupno organizirali Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za turizem, Zavod RS za zaposlovanje, Turistično-gostinska zbornica pri GZS in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. T):i prvotnih načrtih naj bi bila l. nacionalna borza dela r v gostinstvu in turizmu organizirana kot samostojen dogodek. Na osnovi različnih argumentov in izraženih že- ija s strani šol so organizatorji sprejeli odločitev o uvrsti- tvi tega dogodka v okvir 55. Gostinsko-turističnega zbora Slovenije, ki ga vsako leto obišče preko 5000 obiskoval- cev, med njimi veliko dijakov in študentov zakijučnih le- tnikov poklicnih, srednjih strokovnih ter višjih in visokih šol za gostinstvo in turizem in drugih mladih. Namen dogodka je bil soočiti ponudbo delovnih mest v go- stinstvu in turizmu z iskalci zaposlitve. številna povabije- na gostinsko-turistična podjetja so v okviru borze predsta;- vila možnosti zaposlitve pri njih oziroma potrebe po no- vih sodelavcih. Z iskalci zaposlitve so se v okviru indivi- dualnih razgovorov srečali kadroviki in vodje kadrovskih služb večjih in manjših gospodarskih družb. Potekale so tudi multimedijske predstavitve podjetij, ki so se odvijale po vnaprej določenem terminskem načrtu. Obiskovalci (di- jaki in študentje ter drugi iskalci zaposlitve) so na ta na- čin lahko pridobili številne informacije o aktualnih možno- stih za zaposlitev v gostinstvu in turizmu ter vzpostavili prvi stik za morebitno kasnejšo zaposlitev. Le malo pogo- vorov je bilo uspešnih in plodnih, saj je bila ponudba de- lovnih mest bistveno večja od povpraševanja. Na dogodek so bili vabijeni dijaki in študentje zakijučnih Sodelujoča podjetja Na 1. nacionalni borzi dela je sodelovalo 34 podjetij ozi- roma skupin podjetij iz vse Slovenije. Na razstavnih pro- storih se je predstavijalo 25 razstavljavcev, od teh 23 go- stinsko-turističnih podjetij in združenj podjetij, prosta de- lovna mesta v panogi sta predstavijala tudi Zavod RS za zaposlovanje in posredniška agencija del podjetje Adecco, d.o.o. Multimedijske predstavitve je pripravilo 13 pod- jetij. Na osnovi prejetih izpolnjenih vprašalnikov s strani sodelujočih podjetij je bilo na tem dogodku predstavije- Aktivnosti, ki so se odvile v okviru dogodka: • Okrogla miza »Zaposlitvene možnosti v gostin- stvu in turizmu«, ki jo je moderiral Peter Poles. • Motivacijska delavnica »Gostinstvo in turizem - priložnost za uspešno kariero«, ki jo je vodil Dejan Podgoršek (Slovenska turistična organizacija). • Borza dela s predstavitvijo podjetij na razstavnih prostorih in individualni razgovori. • Multimedijska predstavitev podjetij. nih in ponujenih več kot 350 prostih delovnih mest v letnikov vseh poklicnih, srednjih in višjih strokovnih šol gostinstvu in turizmu, medtem ko so bila številna pro- za gostinstvo in turizem iz vse Slovenije ter študer,itje za- sta delovna mesta predstavijena tudi s strani obeh posre- kijučnih letnikov visokih šol in fakultet s programom tu- dnikov del. V glavnem so podjetja na posredovanih vpra- rizma. Prav tako so bili vabijeni vsi, ki so v preteklem šol-_...,_ šalnikih navajala potrebe po kuharjih, natakarjih in s-o- skem letu zakijučili izobraževanje ter brezposelne osebe baricah, nekatera pa tudi potrebe po vodstvenem kadru in vsi tisti, ki jih zanima zaposlitev v gostinstvu in turiz- mu. Prav tej ciijni skupini sta bili namenjeni tudi okro- gla miza »Zaposlitvene možnosti v gostinstvu in tu- rizmu« in motivacijska delavnica »Gostinstvo in turi- zem - priložnost za uspešno kariero«, kjer so modera- torja in predstavniki številnih sodelujočih podjetij pred- stavili primere dobrih praks iz Slovenije in tujine. Osrednja razprava je bila namenjena mladim in njihovim pof]ledom na zaposlitev v tej dejavnosti, kakor tudi pričakdvanjem glede prihodnjega delodajalca in sklenitve delovnega raz- merja .. Širši krog udeležencev je sodeloval v konstruktivni razpravi na temo »Gostinstvo in turizem - privlačna dejav- nost za zaposlitev«, pri čemer je bilo ponovno poudarje- no, da je to zanimiva in privlačna dejavnost, katere osnov- na pomanjkijivost sta delovni čas (predvsem pomembno za družine z malimi otroki) in plačilo. Opozorjeno je bilo tudi na prevelik obseg dela na črno in študentskega dela v tej dejavnosti, kar vpliva tako na kakovost storitev kot podcenjenost posameznih poklicev. (nižji in srednji managament), kader v prodaji in marke- tingu ter na nekaterih drugih področjih. Zanimiv je poda- tek, da pri številnih podjetjih delovne izkušnje niso po- goj za zaposlitev ali pa so zaželene vsaj minimalne de- lovne izkušnje. Prijavljene šole Pri pripravi in izvedbi 1. nacionalne borze dela v go- Novinarska konferenca Okrogla miza stinstvu in turizmu je s svojimi nasveti in izkušnja- mi ter študenti v vlogi informatorjev z nami sode- lovala Višja strokovna šola za gostinstvo in turi- zem Maribor. Na dogodek se je prijavilo še 7 d,-ugih šol in fa- kultet, ki naj bi pripeijale svoje dijake in študen- te. Kijub organiziranemu avtobusnemu prevozu di- jakov na Gostinsko-turistični zbor s strani srednjih šol pa smo na 1. nacionalni borzi dela v gostin- stvu in turizmu ~ogrešali predvsem mlade, ki za- kijučujejo poklicfio in srednje strokovno izobraže- vanje, saj jim očitno misel na zaposlitev še ni med prioritetami. Udeležena podjetja so dogodek ocenila kot dobro- došlo novost, a opozarjajo na pomen večjega so- delovanja s šolami. S tem dogodkom smo želeli približati zaposlitve- ne možnosti v turističnih podjetjih iz vse Slovenije mladim in predstaviti način dela v tej perspektiv- ni gospodarski dejavnosti mnogim iskalcem zaposlitve. Razmišijamo o tem, da bi dogodek postal tradicionalen, pri čemer bodo odloči lno vlogo odigrale žeije in pričako­ vanja turističnega gospodarstva in izobraževalnih insti- tucij s tega področja. Pri načrtih za prihodnjo organiza- cijo tega dogodka je osnovni poudarek namenjen motivi- ranju šol k sodelovanju in spodbuditvi njihove pripravije- nosti pomagati svojim dijakom in študentom do uspešne zaposlitve in vkijučitve v gospodarstvo, s čimer bi uresni- čile svoje poslanstvo. Vodstveni kader in strokovno ose- bje na šolah bi se moralo boij zavedati, da ne izobražu- jejo zase, temveč za potrebe gospodarstva, a tega se za zdaj, žal, zavedajo le redki. Glede na to, da je bil dogodek izveden prvič, smo se na tem pilotnem projektu tudi nekaj naučili in odkrili vrzeli. Prepričana sem, da s tovrstnimi aktivnostmi spodbujamo razmišijanja o gostinstvu in turizmu in prispevamo k po- zitivnemu odnosu do zaposlovanja v tej dejavnosti, če­ prav bodo rezultati vidni na daijši rok. • Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarstvo ,._ 12 "'-= OBRTNO-PODJETNISKA • turlszlčno I Gos~arska ... ":. =-= Z 8 O R N I C A t ,,, zbornica ••• ~ = S Sn.O Slovenije ••• zavoo R~~~=: ~ S L O V E N I J E fg:m1ca ••• www.slovenia .info • Ministrstvo za gospodarstvo odobri- l d 16 • 1 _ mag. Mateja Tomin Vučkovič; mateja.vuckovic@ go v.si o sre stva pro1e {_tOmuwoa Tuck;smsoa tmk@gwsi Ministrstvo za gospodarstvo je v okviru dveh razpisov za dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turistična infrastruktura odobrilo sofinanciranje 76 projektom v skupni višini 97 milijonov EUR. · Na Direktoratu za turizem v okviru Ministrstva za gospodarstvo smo zaprli oba razpisa za Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva - turistič­ na infrastruktura, saj so bila sredstva, ki so bila na voljo, uspešno dodeljena 76 projektom turistične in- frastrukture. Projekti, ki jim je bilo odobreno sofinan- ciranje, bodo zelo· pomembno vplivali na izboljšanje turistične infrastrukture v Sloveniji, saj se bodo na- mestitvene kapacitete poveča le za kar 4.449 ležišč . števlo novoustvarJ111R1 namest1twn111 kapac lte: v ok"1m sonnanclranl1 ~1,w stlcij v nl1s11tno blfrnstnllih@~sit-slnseni,.si Spoznavanje skrivnostnega življenja čebel, uporabnost in zdravilnost čebeljih produktov ter preizkušanje v čebelarskih mojstrovinah so privlačne za vsakogar. Turistična agencija Aritours in ČZS smo združili umetnost čebe[arstva s trendom doživljajskega turizma in razvili nov produkt čebelarski turizem. Medena doživetja, kot smo jih poimenovali, po-nujajo visoko stopnjo raznovrstnih doživetij , poučijo pa nas tudi o skrbi za zdravje in zdravem na- činu življenja z naravnimi produkti. Čebelarski tu- rizem je posebnost Slovenije, kot je posebnost za- ščitena avtohtona pasma kranjska čebela ali sivka, kot jo radi imenujemo, in je ena izmed treh najka- kovostnejših pasem , ki slovi po svoji krotkosti·, mir- nosti in medonosnosti. Dišeči in slastni medenja- ki, medeni liker, medeno vino in edinstvena mede- na penina pa so odlična dopolnitev izvrstne sloven- ske kulinarike! Pionirji na področju čebelarstva Slovenija ima naravne in zgodovinske dano- sti, da je čebelarska dežela. K temu je v prvi vrsti svoje doprinesla naša avtohtona pasma kranjska čebela, zaradi katere se je sploh za- če l razvoj čebelarstva pri nas. Verjetno ni na- roda na svetu, ki bil bolj čustveno navezan na čebele, kot smo Slovenci, o čemer priča tudi podatek, da so izmed tisoč Slovencev kar štir- je čebelarji. Največji pečat slovenskemu čebe­ larstvu so pustili trije pomembni možje: Anton Janša, prvi čebelarski učitelj na takratnem ce- sarskem Dunaju, ki ga je imenovala sama cesarica Marija Terezija in je prvi predstavil čebelarje svetu, Peter Pavel Glavar, duhovnik in velik čebelar, ki je odprl lastno čebelarsko šolo v Sloveniji, in dr. Filip Terč, utemeljiteij apiterapije ob začetku 20. stoletja, katerega rojstni datum, 30. marec je postal svetov- ni dan apiterapije. Ne smemo pozabiti bogate tra- dicije panjev kranjičev, poslikave panjskih konqnic, izdelkov iz lectovega testa, poslikanih čebelnjJkov, ki so prave galerije na prostem, kar je edinstven pri- mer v svetu. Kranjska čebela nabira cvetni prah. www.slovenia.info Slovenija se od dn)~ih turističnih konkurentov loči kot majhna in varna država, lahko dostopna, zelena in čista, kulturna in gostoijubna dežela, dobro orga- nizirana in kakovostna turistična destinacija. S svo- jo pestro in raznoliko ponudbo, bogato naravno in kulturno dediščino, skrbjo za zdravje in zdrav način življenja zadovoljuje potrebe in želje današnjih tu- ristov, kar ji daje konkurenčno prednost pred mno- gimi državami na evropskem trgu. Dežela odličnih čebelarjev Prav na tem mestu lahko rečemo , da nam je padla sekira v med. Slovenija ima nekaj, s čimer se lahko pohvali, in to je ČEBELARSTVO. Čebelarstvo s svojo zgodbo poskrbi za prepoznavnost Slov.enije kot turi- -Spoznavanje skrivnostnega sveta čebel stične destinacije, ponuja visoko stopnjo raznolikih doživetij v kratkem času, skrbi za zdravje in zdrav na- čin živijenja ter za ohranjanje naravnega okoija. Prav tukaj imamo priložnost, da z razvojem čebelarskega turizma postanemo prepoznavni kot "dežela dobrih, ne samo dobrih, tudi odličnih čebelarjev". v Cebelarjenje - gojenje čebel ali še kaj več? Gojenje čebel v Sloveniji ni sa mo pridobivanje medu, ampak veliko več. Je način življenja, je doživetje in je pristen , edinstven ter re lativno neopazen "proi- zvod - priložnost" Slovenije. Tega se dobro zavedajo vsi slovenski čebelarji, Čebelarska zveza Slovenije pa tudi mi , v agenciji Aritours, ki smo videli priložnost, da združimo umetnost čebelarstva s turizmom. Gojenje čebel v Sloveniji ni samo prido- bivanje medu, ampak veliko več. Je na- čin živijenja, je doživetje in je pristen, edinstven ter relativno neopazen "proi- zvod - priložnost" Slovenije. Edinstvena medena penina in liker sta del medenih doživetij. Medena doživetja V zborniku "Slovenija, dežela odličnih čebelarjev", ki ga je izdala ČZS skupaj z agencijo Aritours, predsta- vljamo 14 zaokroženih medenih poti, na katerih lahko odkrivate skrivnostni svet čebel in nabiranje medu, se poučite o različnih vrstah in zdravilnih učinkih medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka, api- terapijo pa lahko doživite v čebelnjaku. Videli boste Čebelarstvo je v Sloveniji način živije- nja in zato izjemna priložnost, da obi- skovalcem ponudimo nekaj resnično pr- vinskega! umetnost poslikave čebelnjakov in panjskih končnic, opazovali boste mojstre pri izdelovanju izdelkov iz medenega testa - lecta in čebeijega voska ter se tudi sami preizkusili v kateri izmed mojstrovin. Prav vsa- kogar bodo očarali tudi številni lepo poslikani čebel­ njaki, ki so posebnost slovenskih čebelarjev in so pra- ve galerije na prostem. Čebelarski muzej v Radovijici , Janšev čebelnjak v Breznici, Čebelarski center Brdo pri Lukovici , kjer deluje Čebelarska zveza Slovenije, ple- menilne postaje za vzrejo kranjskih matic, fotogaleri- ja in zbirka maket slovenskih čebelnjakov v Šempasu, Komenda, kjer je živel in deloval Peter Pavel Glavar, so samo nekateri kraji, ki jih je vredno obiskati na me- denem popotovanju. I .............. .._......,_,._,, Med se cedi. ,, Izdelovanje izdelkov iz lecta Prave galerije na prostem Čebelarstvo je v Sloveniji že del kulture, saj je to ena najstarejših in najbolj tradi- cionalnih dejavnosti na podeželju. Tako ni čudno, da so se v naši deželi rodili šte- vilni svetovno znani čebelarji. Čebelarji smo ljudje z veliko ljubezni do čebel in s posebnim občutkom za ohranja- nje narave, zato čebelarjenju upravičeno pravimo tudi POEZIJA KMETIJSTVA. Slovenski čebelarji, ki smo večinoma združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije, s po- nosom nadaljujemo tradicijo svojih rojakov. Skrbimo za ohranjanje naše avtohto- ne kranjske čebele, varovanje njenega življenjskega okolja in za pridelavo najkva- litetnejših čebeljih pridelkov. Pomembno področje naših prizadevanj je tudi osve- ščanje širše javnosti o pomenu čebelarstva in prav zato smo se odločili izdati zbor- nik o čebelarskem turizmu v Sloveniji. V zborniku so predstavljene različne turisti(, no-čebelarske poti. Na teh poteh si boste-i,oleg turističnih znamenitosti Slovenije lahko ogledali še del bogate čebelarske dediščine, obogatene z dejavnostjo čebe­ larjev v današnjem času. Prijazni čebelarji z vseh koncev Slovenije vam bodo odpr- li vrata svojih čebelarstev in spoznali boste našo kranjsko čebelo, skrivnosti njene- ga življenja ter dobili odgovor na vprašanje, zakaj so pridelki slovenskih čebelarjev tako kakovostni. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Promocija čebelarskega turizma v Maasmechelenu, Belgija 2008 Zbornik "Slovenija, dežela odlič nih čebelar­ jev", ki je preveden v tri tuje jezike in zgiban- ke v štirih tujih jezikih, bo pripomogel k ve- čji prepoznavnosti Slovenije kot dežele odlič­ nih čebe larjev. Čebelarski turizem Čebelarski turizem je produkt, ki je novost tako v slovenskem kot v svetovnem merilu. Temelji na razvoju avtentične in povezane če­ belarske ponudbe, ki izvira iz tradicije in lo- kalnih posebnosti. Prav zato lahko trdimo, da čebelarstvo predstavija priložnost oz. izziv za slovenski turizem, s pomočjo katerega lahko Slovenija doseže edinstveno prepoznavnost v sve- tu. Aritours turistična agencija, je pooblaščena za organizacijo izletov s strani Čebelarske zveze Slovenije. • www.slovenia.info II Utrinld z Vetrove • po tis,ra Mrnmoc, info@notmnjsh .cu Vetrova pot. Tam, kjer teran zori, kjer burja pršut suši, kjer vode vijejo pot v podzemlje, in tam, kjer so doma toplega nasmeha ljudje. 17 malu ko zapustimo vrvež prestolnice v sme-~i Vrhnike, se nam ob izviru Bistre odpre po- gled na stari kartuzijanski samostan, kjer danes de- luje Tehnični muzej Slovenije. Že tu se zavemo, da Vetrova pot ponuja bogato ohranjeno kulturno dedi- ščino, saj se tu skrivajo čudovite kraške vasice, med katerimi je pravi arhitekturni biser vasica Štanjel, ki je eno najstarejših naselij na Krasu. Značilnost ob poti so tudi številne cerkvice, med katerimi je edinstvena tista v Hrastovljah s freskami mrtvaške- ga plesa, seveda pa ne smemo pozabiti na veliča­ stne srednjeveške gradove, med katerimi je še ve- dno odmeven Predjamski grad, kjer naj bi se po le- gendi skrival roparski vitez Erazem in kateremu v čast še danes prirejajo tradicionalen Erazmov vite- ški turnir. Poleg tega so pravi lepotci med gradovi še grad Snežnik na obrobju mogočnih snežniških goz- dov, grad Socerb na kraškem robu, Prem pri Ilirski Bistrici in drugi. Grad Snežnik Grad Snežnik leži na majhni ska lni vzpetini na skrajnem jugozahodnem delu Loške doli- ne, ob vznožju snežniški h gozdov, pod istoi- mensko goro. Njegov nastanek verjetno sega v 11. stoletje, v čas, ko so posvetno oblast nad Loško dolino prevzeli oglejski patriarhi. Znano je, da so z gradnjo trdnjav že leli zava- rovati pomembne prometne poti, ki so tedaj skozi nepregledne snežniške gozdove vodile s Kranjske proti Istri in Kvarnerju. Grad je tedaj potniškim karavanam nudil vojaško spremstvo, spočite konje, hrano in prenočišče. Prvotno podobo gradu sta sestavljala dva vzporedna sto lpa, ki sta oklepala notranje dvori- šče, med sabo pa sta bila povezana s hodnikom. Trdnjava je imela tudi visoko obzidje, okrog kate- rega je bil skopan globok obrambni jarek, napol- njen z vodo. Grad se v listinah prvič omenja v povezavi z go- spodi Snežniškimi ali Schnebergi v 13. stoletju. V 700-letni zgodovini se je v gradu vse do konca dru,ge svetovne vojne zamenjalo več lastnikov. Gospod6m Snežniškim so sledi li Lambergi , ki so grad v 16. sto- letju povečali, dodali dva obrambna stolpa in po- višali obzidje ter mu tako dali renesančno podobo. Sledile so družine Scheyer, Pranckh, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg, Lichtenberg in zadnja knež- ja družina Scčnburg-Waldenburg . S svojo znano usodo je grajsko zgodovino na pose- ben način zaznamovala predzadnja grofovska dru- žina Lichtenberg, znana po izredno velikem števi- lu potomcev in osebnih tragedij. Omenjena družina je na gradu preživela skoraj 140 let, zapustiti pa ga je morala zaradi gospodarskega propada. Leta 1832 je bila tako prisiljena sprejeti loterijsko posojilo. Glavni dobitek je bil celotno posestvo z gradom ali 250.000 goldinarjev. Srečni dobitnik se je raje od- ločil za izplačilo v denarju kot za prevzem propada- www.slovenia.info joče graščine s posestvom. Rešitev za grad je prišla še le z dražbo v letu 1853, na kateri je snežniško gospostvo za 800.000 goldi- narjev kupil nemški knez Otton Viktor Schčnburg­ Waldenburg. Sam posestva sicer ni nikoli videl, a ga je z oporoko namen11 svojemu tretjerojenemu sinu Juriju. Dedič je na ogled novega posestva prišel kmalu po očetovi nenadni smrti v letu 1859. Knez Jurij je tedaj prekinil vojaško službo v avstrijski ar- madi in se v naslednjih štirih letih lotil temeljite obnove gradu, izgradnje novih gospodarskih poslo- pij, urejanja okolice v stilu angleških parkov in go- spodarjenja s snežniškimi gozdovi. Knez je prenovljeno graščino bogato opremil in ure- dil v prijetno poletno lovsko rezidenco za počitni­ kovanje svoje družine. Na posest je v času lovske .,sezone prihajal z ženo Lui zo in otroki Hermanom, Ulrikom in Ano. V gradu so gostili tudi številne so- rodnike in ugledne prijatelje iz evropskih držav. Prenovljeni grad Snežnik _...,, Po smrti' kneza Jurija leta 1900 je posestvo nasle- dil njegov prvorojenet, princ Herman. Po zaslugi di- plomatskega ravnanja zadnjega upravitelja posestva Leona Schauta je grad konec druge svetovne vojne pričakal nepoškodovan. Po vojni je bil grad s pose- stvom podržavijen, postal je protokolarni objekt za- prtega tipa. Do 60. let prejšnjega stoletja so vanj prihajali na počitnice funkcionarji izvršnega sveta, v 70. letih se je postopoma začel odpirati za ogle- de javnosti kot muzej, v 80. letih pa so se začele v njem odvijati še kulturne prireditve in civilni poroč­ ni obredi s strani cerkniške upravne enote. Danes, po končanih obnovitvenih delih je grad zno- va odprt za oglede širše javnosti v okviru upravitelj- stva Narodnega muzeja Slovenije. Grad Snežnik je muzej pohištvene kulture zadnjih fevdalnih lastni- kov in je eden izmed redkih slovenski h gradov, ki se ponaša z avtentično opremo. Pohištvo in ostali in- ventar izvira iz 2. polovice 19. in začetka 20. stole- tja z izjemo posameznih kosov. Sprehod skozi graj- ske prostore nas popelje v čas, ko so v grad priha- jali princi in princese iz Saške. Ambienti so ponov- no urejeni tako kot v času kneza Jurija, saj je in- ventar, ki je bil v grad prinesen do leta 1900, ošte- vilčen s številkami sob. Na podlagi teh novoodkri- tih podatkov je bila izvedena rekonstrukcija posta- vitve bogate opreme prostorov, kar je zanimivost v slovenskem prostoru. Grad Snežnik si je mogoče ogledati do 30. septem- bra vsak dan od 10. do 18. ure, ob vsaki polni uri (ob 10. , 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in zadnji ob 18. uri). Ogledi notranjosti so izvedljivi samo z graj- skim vodnikom, ki obiskovalce popelje skozi zgodovi- no gradu in njegove historične ambiente. Za organizi- rane skupine nad 1 O oseb so potrebne predhodne na- jave na telefon gradu Snežnik: 01/70 57 814, Majda Obreza-Špeh, kustosinja v gradu Snežnik. Ko zapustimo zahodni rob Ljubljanskega barja, se nam kaj hitro razprostre pogled na prva kraška po- lja notranjskega podolja, vse tja do Javornikov. In ( tu lahko s sprehodom po mnogih gozdnih poteh raz- iščete floro in favno, ki jo ponuja na(ava notranj- skega krasa . Lepe, utrjene in dobro označene poti dajejo ogromno možnosti za prijeten izlet s kole- som ali peš preko poživljajočih senčnih gozdov in toplih sončnih polj. Velika Krpanova pot Pot, ki jo je prehodil sam Martin Krpan, ko je obla- stnikom v brk tovoril prepovedano sol, je namenjena vsem pohodnikom,~ ki želijo pob liže spoznati lepo- te in skrivnosti nottanjskega krasa . Celotna trasa je dolga 91 km in je označena z usmerjevalnimi tabla- mi, priporočljiv pa je tudi nakup zemljevida Velika Krpanova pot na eni od 14 informacijskih točk, ki so neposredno ob poti in kjer vam poleg informacij nudijo tudi hrano, vodo in nočitev. Pot vam nudi večdnevno nepozabno potovanje sko- zi Notranjsko, njena prednost pa je, da se prične na železniški postaji v Pivki in konča na že lezniški po- staji v Postojni, tako da je možen prihod in odhod z vlakom ter vam tako ni treba skrbeti, kje pustiti osebni avtomobil. Na sami poti je 14 izjemni h naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so prav tako označene na Veliki Krpanovi poti. Prva znamenitost na poti je na vzpe- tini Primož, ki je razgledna točka nad Pivko, pot se nato nadaljuje mimo razgledne točke Štilentabor KRPANOVA POT Velika Krpanova pot in gradu ~alec, čez Javornike, preko Cerkniškega NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIONALNI jezera, vse do gradu Snežnik in izvira Veliki Obrh, ZAVOD ZA TURIZEM POSTOJNA skozi vas Metulje, zibe lko bloškega smučanja, in Novo vas tja do Velikih Blok, nazaj do coprniške Cesta 4. maja 51, 51-1380 Cerknica Slivnice, skozi Rakov Škocjan, vse do svetovno zna- T: 01 709 36 36, F: 05 902 79 12 ne Postojnske jame, kjer se na železniški postaji pot tudi zaključi. Posebnost Vetrove poti so tudi čudovite podzemne skulpture kraških jam in gotovo je že vsak slišal za Postojnsko jamo, kjer poleg vodenih ogledov s tu- rističnim vlakcem nudijo vedno bolj priljubljene te- ambuilding programe in druge podzemne pustolo- všči ne, ali pa Unescove zaščitene Škocjanske jame, ki so zaradi edinstvenega ekosistema ene najpo- membnejših na svetu. Toda tu so še nekatere manj- še, a zato nič manj privlačne jame, kot so Planinska jama, Pivka jama, Zelške jame, Križna jama, Divaška jama in mnoge druge. Križna jama E: info@notranjska.eu, www.notranjska.eu Informator, organizator in skrbnik Vetrove poti. Nudi informacije o ponud- bi prenočišč in kulinarični ponudbi, o ponudbi na turističnih kmetijah, mo- žnostih rekreacije, opazovanju ptic, vo- denih izletih okolice, prireditvah ter o naravnih in kulturnih znamenitostih Vetrove poti. tavanja skozi jamo predstavlja potovanje s čolnom po jezerih. V njih lahko občudujemo skupine kapni- kov (Beneški pristan, Piratska ladja, Goba in dru- ge), ki jih je zaradi dvigovanja sigovih pregrad za- lila voda. Križna jama je ena od več kot devet tisoč slovenskih Pristen stik z jamskim okoijem, majhne skupine in jam in najbolj naravno ohranjena turistična jama. strokovnost razlage so kvalitete, ki privabljajo v Skozi jamo teče voda iz višje ležeče Bloške planote , jamo čedalje več obiskovalcev z vsega sveta. proti Cerkniškemu polju. Značilnosti Križne jame so Za vodeni ogled jame pokličite: 041 632 153, Alojz podzemna jezera s čisto zeleno vodo, ki se preliva Troha Križna jama čez sigove pregrade. Druga posebnost jame so ko- sti jamskih medvedov, najdene v prvem delu, in dej- stvo, da v jami prezimuje 7 različnih vrst netopirjev. V novejšem času je bilo ugotovljeno, da v jami živi več kot 40 različnih vrst jamskih živali - jama je po številu živa lskih vrst četrta na svetu. Občasni obiskovalci so vstopali v vhodne dele jame že 5.000 let nazaj, kar dokazujejo najdbe keramik in ognjišč v vhodnem delu. Kasnejši obiskovalci in raz- iskovalci so si jamo ogledovali do I. jezera, najlepši, vo dni del jame pa je bil raziskan po letu 1926 pod vodstvom prof. Prezla, doma iz mesta Lož. Obiskovalcem predstavimo naravno jamo brez be- tonskih poti in električne razsvetljave. Večina po- Poleg Parka Škocjanske jame, ki so zaščitene pod programom Unesca kot svetovna dediščina, na Vetrovi poti najdemo še druga, zaradi posebne mi- kroklime, ekosistemov ali geomorfoloških značilno­ sti zavarovana območja. Sem spadajo Krajinski park Ljubljansko barje, Notranjski regijski park, Krajinski park Rakov Škocjan, Krajinski park Sečoveljske so- line, Krajinski park Strunjan in drugi, ki ponujajo mnogo priložnosti za sprostitev v naravi. Krajinski park Rakov ..., Skocjan - sožitje 11arave in človeka ... V varnem objemu Javornikov se med Cerkniškim in Planinskim poljem skriva zeleni biser, Krajinski park Rakov Škocjan, ki ga je v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske celovito predstavil Janez Vajkard Valvasor. Zaznamujejo ga mir, žuborenje po- NA LEEPšE Stranske poti so zapeljivejše od glavnih V okviru največjega projekta promocije slovenskega turizma, ki ga letos že sed- mič zapored pripravijamo za domače in tuje goste, vas vabimo k sodelovanju pri nagradni igri »Na lepše«. Na strani www.slovenia.info/nagrada, vas čaka nagradno vprašanje poveza- no s tematskimi potmi, ki jih tudi v le- tošnjem letu predstavijamo na treh zlo- ženkah. Veliki naravni most toka Rak in šumenje notranjskih gozdov. Njegova posebnost je, da ob vsakem obisku nudi novo, dru- gačno podobo, ki jo poleg letnega časa soobliku- je tudi nihanje vodne gladine. Poleti nas spremlja lahno polzenje vode, ki se ob pomladanskem in je- senskem deževju radodarno spremeni v divjo reko , ki skozi brzice prodira v Tkalca jamoi Daljše dežev- je nas preseneti z romantičnim jezerom, ki lahko naraste do vrha oboka Velikega nar,ilvnega mostu. Bogato ponudbo narave dopolnjuje družinski ho- tel Rakov Škocjan, specializiran pohodniški hotel s štirimi zvezdicami, ki poskrbi tako za osamljene- ga obiskovalca, poslovneža, za tiste najmlaj- še in malo manj mlade kot tudi qa večje sku- pine ljubiteljev narave, sprostitve in kulina- ričnih užitkov. Ponudbo zase lahko najdete v vsakem letnem času. Hotel Rakov Škocjan je kot park: vedno znova poseben in prese- netljiv. Pohodni ~tvo, kolesarstvo, muharje- nje so le orienta'cijska imena programov, ki obiskovalca radodarno popeljejo po nara- vos lovni učni poti skozi prekrasen pravljič­ ni svet Malega in Velikega naravnega mostu, Tkalce jame, Zelških jam, preko izvirov Raka, Prunkovca, Kotla pa vse do Cerkniškega jeze- ra. S slivniškimi čarovnicami se povzpnemo na Slivnico, od koder se nam odpre pogled na lepote prelepe Notranjske. Nekje na obzorju se nam smeje Nanos, vmes pa se skriva Postojna s svojo čudovito Postojnsko jamo. PEŠPOTI obsegajo zanimiv izbor krajših in daljših destinacij . Opiramo se na različne relacije, v gro- bem so to: krajše poti z možnostjo taylor made po- hodniških programov, slovenski del evropske poti E6, evropska pešpot Via Alpina , slovenski del evrop- ske pešpoti E7 , Velika Krpanova pot, Kunaverjeva pot, Meniševska naravoslovna učna pot, Meniševska sprehajalna pot, Naravoslovna učna pot po Rakovem Škocjanu, Po poteh žive vode. Sprehajalništvo in po- hodništvo sta vse bolj cenjena načina preživljanja prostega časa in zdrave rekreacije. Prepričani smo, da bomo ta del programa v vaše in naše zado~olj- stvo še nadgradili. Vabljen torej raziskovalec, strasten popotnik, lju- bitelj miru, narave in prijaznih kotičkov. Za trenu- tek postani del Notranjske in se pridruži naši veliki družini. Okusi vonj naših gozdov in si privošči naj- lepšo glasbo, ki ti jo ponuja narava. Za vse podrobnosti smo dosegljivi na tel. št. 01/70- 97-470, 01/70-96-586, 051-310-477 Na koncu še priporočilo: OBČUTITE DRUGAČEN DAN! • www.slovenia.info - Pogledi predstavnil{_ov STO v tujini na razvoj posameznih tujih trgov v letu 2008 Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slov~nije v Slovenijo še vedno prihaja največ gostov iz Italije, Avstrije in Nemčije. Vse več gostov pa prihaja tudi iz Nizozemske in Belgije. Število le-teh se je lani povečalo za 10 oziroma več odstotkov, enako velja za nočitve. Trend rasti pa se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj je do letošnjega avgusta v Slovenijo prišlo za 11 odstotkov več Nizozemcev in za 13 odstotkov več Belgijcev. Belgijski in nizozemski trg v letu 2 008 Rok Klančnik; rok.klancnik@ slovenia.info; La urent Lo uis Belgija V letošnjem letu se je, ali se še bo, na poto- vanje odpravilo pribli- žno trinajst milijonov Belgijcev. Že nekaj let se razmerja med prebi- valci posameznih po- krajin v Belgiji ne spre- minjajo, tako da potuje približno 60 % Flamcev, 45 % Valoncev in več Rok V. Klančnik, vodja predstavništva STO v Bruslju kot 60 % prebivalcev Bruslja. V celoti to po- meni približno nekaj več kot 100 milijonov ,pre- nočitev. To so le ocene, ker pravih rezultatov za 2008 še kakšno leto ne bo, res pa je tudi, da zaradi decentraliziranega turizma v Belgiji nacionalna turistična statistika skorajda ne deluje. V Belgiji namreč poslujejo tri turistične organizaci- je, flamska, valonska in bruseUska, medtem ko krov- ne ni. Članica UNWTO je na primer, samo flamska tu- ristična organizacija. Od vseh turistov iz Belgije jih dve tretjini potuje v tu- jino, ena tretjina pa jih dopustuje doma. Vsak -tretji Belgijec, ki potuje v tujino, potuje v Francijo. Beljlijci najraje potujejo z osebnimi avtomobili (56 % pioto- vanj), 37 % potovanj je z letalom, od tega 55 % s čar­ terji, 31 % z rednimi linijami in 14 % z nizkocenovni- mi družbami. Z avtobusom pa se na počitnice odpravi 8 %, vlakom 2,5 % in z ladjo 1,5 % turistov. Belgijska potovalna industrija se je v prvem desetletju tega stoletja dramatično spremenila. Prestrukturiranje je bilo pogubno za veliko števi lo manjših organiza- torjev potovanj. Ta proces je bil še bolj očiten kot na Nizozemskem. Trg zdaj obvladujeta dve nemški multinacionalki, in si- cer TUI in Thomas Cook, v katerega sistem spadata še Pegase (luksuzni turizem) in Neckermann. Ti dve grupa- ciji obvladujeta kar 80 % belgijskega outbound trga. V Belgiji obstaja okrog 1800 turističnih agencij, od teh jih po 250 nadzorujeta TUI in Thomas Cook, 70 pa jih ima Carlson Wagonlit (konec septembra bo na j- www.slovenia .info povabilo našega urada v Slovenijo na fam trip pri- šlo 20 najvišjih predstavnikov tega podjetja v druž- bi z desetimi predstavniki letalskih družb v skupini Star Alliance) . Neodvisne agencije so Wasteels, Flash Travel, Generaltour, Selectair in Travelcoop (združe- nje malih neodvisnih agencij) . • Turistične agencije v Belgiji in Luksemburgu potre- bujejo licenco tako kot pri nas. Te so tri : A, B in C. Licenca A dovoljuje samo prodajo tujih aranžmajev, B tujih in svojih , C pa tujih, svoji h in svoj avtobusni oz. letalski prevoz. Pomemben trg za slovenski turizem so tudi neodvi- sne avtobusne agencije, še posebej zvesti De Zigeuner, pa Voyage Leonard in drugi. Večinoma so situirani v Flandriji , večinoma so družinska podjetja in večinoma v Slovenijo opravijo enega do dva potovanja na leto. V lanskem letu so propadle tri turistične agencije, dve sta izgubili licenco, 15 pa jih je prenehalo obstajati prostovoUno. Novih agencij na trgu je 17. Slovenijo imajo v programu naslednji večji tour opera- torji in agencije: Expair tours, TUI Jetair, Neckermann, ChristophAir, Focus Reizen, Pam Vermeulen, Voyages Leonard, De Zigeuner, Carlson Wagonlit, _..Jjerman&Vandamme in nekaj manjših avtobuserjev ter turističnih agencij (Oxygene in podobne družin- ske firme). Belgijski turisti v Sloveniji V Slovenijo že tradicionalno prihaja več Flamcev kot Valoncev, občutno pa se je letos povečalo število pre- bivalcev Bruslja. Flamci se zaradi nekoliko boU "ger- manskega vzd ušja" v Sloveniji počutijo bolje kot Valonci, ki imajo tudi večji jezikovni problem, saj Slovenci slabše govorijo francosko kot denimo angle- ško in nemško (kiju Flamci dobro obvladujejo). Je pa res, da valo nski trg mnogo bolj pogosto komunicira z našim Uradom. V letu 2007 in 2008 je bila posebej priljubljena de- stinacija za Flamce Izola. Najpogostejše destinacije in motivi pa so Alpe (pohodništvo, aktivnosti , šport), obala, pa tudi turistične kmetije in družinski turizem. Poleg tega seveda še MICE. Samo predvidevamo lahko, da belgijski turisti v Slovenijo prihajajo v naslednjem razmerju: 60 % Flamcev, 20 % Bruseljčanov in 20 % Valoncev. Povpraševanja na našem uradu pa največ prihajajo iz BrusUa in Valonije, še le nato iz Flandrije. Slovenijo je obiskalo naslednje število belgijskih turistov. Leto --lMM!Mi- 2007 35.400 114 m102 116* 2006 31.000 112 99.500 108 2005 27.700 100 90.400 99 ' 2004 27.700 111 91.200 97 2003 25.000 106 94.100 99 2002 23.600 123 95.200 128 2001 19.100 119 74.000 120 2000 16.1 00 61.500 1995 11 .600 , 49.700 *PrvoletodelovanjaSlovenskegatu rističnegauradavBruslju Trendi • Zanimanje za M\CE v Sloveniji se nadaUuje. Povečanje zanimanja (poleti Z008) za športni ribolov, jeseni za smu- čanje. Veliko zanimanje za vrhunske hotele ter za doma- če penzione in počitniške hišice - te ponudbe imamo zelo malo. • Med najpomembnejšimi trendi veUa omeniti nadaUe- vanje povečevanja potovanj v mesta (city trips), kar se je sicer pričelo s prihodom nizkocenovnih letalskih družb. S poleti Brussels Airlinesa (BA) se je ta trend preselil tudi v LjubUano, znano pa je, da bo oktobra BA prenehal leteti v Slovenijo, tako kot se je prej to zgodilo z Wizzairom, a iz drugačnih razlogov. • Problem Brussels Airlines: septembra 2008 je Deutsche Lufthansa za 65 miUonov evrov kupila 45 % delnic družbe SN Airholding. Leta 2011 bo Lufthansa, kotje načrtova­ no, prevzela še preostalih 55 %. Cena naj bi bila določe­ na že zdaj, in sicer v višini do 185 milijonov€. Zakaj se je to zgodilo, če pa je PR aparat Brussels Airlinesa poročal o velikih uspehih družbe? Ko se je Brussels prestrukturiral iz propadle Sabene (ki jo je pogoltnil stečaj Swissaira) s pomočjo družbe Virgin Express, je za svoje delovanje naje- la dokaj visoke kredite. Po treh letih, torej okrog septem- bra 2008, naj bi začela plačevati obroke kredita, vendar ji to že pri prvem obroku ni uspelo. Novi lastnik Brussels Airlinesa bo seveda začel čistiti in ukinjati linije, ki niso nujno potrebne, ena prvih pa je bila linija v LjubUano. • Trend kratkih počitnic, toda večkrat na leto, se v Belgiji nadaUuje tudi letos. Torej državUani Belgije najraje potu- jejo čez mejo, najprej v Francijo, pa tudi na Nizozemsko, Luksemburg in Nemčijo . Pri tem je treba poudariti, da je Slovenija za mnogo Uudi "že kar daleč", ker polet vendar- le traja 1 uro, 40 minut. • Belgijci vse manj potujejo v turističnih aranžmajih, saj so internetno zelo pismeni in vse informacije raje iščejo in najdejo sami. Sami tudi oblikujejo svoje iti nerade. Za Slovenijo je to dobro, saj v Belgiji ni veliko tour opera- t01jev, ki bi ponujali njene programe, zato se število in- dividualnih gostov iz Belgije veča hitreje kot število tu- rističnih skupin. • Belgijci imajo vse raje višjo kakovost hotelov, četudi za višjo ceno. Tudi ta podatek je za Slovenijo ugoden. • Španija je letos zabeležila padec za kar 15,7 % belgij- skih turistov glede na lansko leto. Belgijci, ki imajo zelo radi "all inclusive" ponudbe, so se letos boij usmerili v Turčijo in Egipt. Realno gledano je to okrog 53 tisoč bel- gijskih turistov, menda pa je letos Španija glavno sezono zakijučila z 8 % minusa. • Izjemno se povečujejo potovanja v mesta (city trips). Pri tem prednjačijo London, Pariz, ki sta oba dosegijiva s hitrim vlakom, Amsterdam (tudi), pa Barcelona, Madrid, Rim in Praga. Ljubijana ima na tem segmentu dobre per- spektive, le hoteli so nekoliko dragi, saj bi veijalo cene malo prilagoditi obdobju po predsedovanju EU. skih gostov pri nas, saj za vse leto veija enak odstotek. Prenočitev jih je vplačalo 97. 708, kar pa je kar 27 % več kot v letu 2007 oziroma 21 odstotkov več v obdobju od ja- nuada do vkijučno julija. To pomeni, da Nizozemci pri nas ostajajo dije časa, kar je spodbuden podatek. Med motivi so na prvih mestih sprostitev in uživanje v kampih, v či­ sti in lepi naravi, užitek v hribih (ki jih sami nimajo), re- kreacija, vodni športi, pohodništvo, a tudi gastronomija. Spodbudno je tudi to, da se vse več Nizozemcev odloča za nove produkte, med katerimi je na prvem mestu wellness. V slovenskih naravnih zdraviliščih so letos, do vkijučno z avgustom, našteli kar 47 % več gostov iz Nizozemske kot lani, ki so prespali Ž:3 24 % več noči. Želimo vedeti, da ne gre samo za goste v čateškem kampu, saj na Uradu preje- mamo veliko povpraševanj po zdraviliščih in wellnessu. Najpomembnejši tour operatorji za Slovenijo so Neckermann (skupina Thomas Cook), TUI Nederland (Arke Reizen), Oad, Kras, Vrij Uit, Holland International, De Jong letos - nizkocenovne letalske prevoznike. Letalske tarife, to vidimo tudi pri Adriji Airways, bi lahko sčasoma dose- gle višino nekaj sto evrov. • Letos se je zelo zaostrila "vojna cen". Tour operatodi in turistični agenti so se morali zelo potruditi, da bi kreativ- no oplemenitili svoje produkte in s tem premagali kon- kurenco. Še posebej šibki tour operatodi in agenti imajo težave, ker nimajo toliko manevrskega prostora kot veli- ki. "Čas preživetja najmočn~jših - survival of the fittest - je vse bližje", pravi predsednik uprave TUI Nederland Steven van der Heijden. • Januarski sejem Vakantiebeurs v Utrechtu naj bi postal še boij kakovosten, pravi novi projektni vodja Bart Strijker. Strijker je zamenjal dosedanjega odgovornega za največji turistični sejem na Nizozemskem Gerbena Hardemana in obijubija nekatere spremembe. • Image Slovenije se je v zadnjih dveh letih zelo popra- vil in je nihče več ne tretira kot balkansko deželo, hkra- Intra Vakantie, tudi I.D. Riva, sicer specialist za Hrvaško. ti pa tudi priznavajo, da ni več "tako poceni" kot nek- Nizozemska Poletna sezona 2008 je potekala zelo podobno kot lani. Več kot polovica Nizozemcev (54 %, 1 % manj kot lani) se je odločilo za počitnice v kakšni od evropskih držav, v, long-haul destinacijeje potovalo 8 % ijudi, 39 % turistov, ki so počitnikovali s pomočjo turističnih agencij oz. orga- nizatodev potovanj, pa je potovalo z osebnim avtomo- bilom. Število turistov, ki so potovali v turističnih aranž- majih, je letos narastlo za dva odstotka, na približno 4,3 milijona, od tega je 2,5 milijona ijudi potovalo z letali , 1,8 milijona pa z avtomobili. Preostali turisti so potova- li z avtobusom (povečanje za 1 %), ladjo (+5 %) in vla- kom (kar -19 %). Najboij priijubijena destinacija je bila tudi letos Grčija ( + 1 %). Sledita Turčija (-5 %) in Španija (-1 %). Turistični out- Zdravilišča: Fontana reisorganisatie. Tour operatodi imajo Slovenijo sicer radi, a pri njih ne kotiramo prav visoko, saj ponujamo dokaj majhen profit margin. Cene slovenskih tu- rističnih storitev so dokaj visoke, vendar še vedno v okvi- ru njihovih zmožnosti. Cene Adrie Airways so dokaj viso- ke, a predvsem zaradi letaliških pristojbin, taks in dragega kerozina. Želeli bi si čartedev v Ljubijano in še višje kako- vosti storitev. Kijub temu, da slovensko turistično gospo- darstvo Nizozemce pozna predvsem kot kampiste, pa naš Urad ugotavija, da nas že odkrivajo tudi "turistična ple- mena" (tržne niše po socialnih, socioloških ali kulturnih motivih), ta trg paje za Slovenijo zanimiv tudi po svojem potencialu za poslovni oz. kongresni turizem. Trendi bound je bil močan tako julija kot avgusta, mnogo ijudi pa • Pred kratkim je založba Dominicus izdala osveženo iz- se je odločilo počitnice ponoviti zaradi slabega vremena dajo vodiča po Sloveniji, avtoda Guida Derksena. Prejšnja doma. Ves julij je namreč na Nizozemskem deževalo, zara- je bila razprodana, kar je dober znak. di česar se je število potnikov povečalo kar za 17 %. ,Ker je • Nizozemci letos mnogo prej rezervirajo božične poči- biljunij sončen, so "tour operatodi plesali indijanski•'rain- tnice, pravijo v nekaterih turističnih agencijah. 78 % re- dance"' in ga naposled tudi dobili . Dež, namreč. ......_zervira svoje zimske počitnice po internetu - po podatkih Pri tujih destinacijah gre omeniti ZDA, ki so privabile mno- ustanove Holipot. go Nizozemcev (+49%), zlasti zaradi nizkega tečaja do- • Gostiteiji se pogosto pritožujejo, da Nizozemci radi s lada. Dobro rast nizozemskih turističnih prihodov so za- seboj na počitnice prinašajo trajne jedi, ki so jih navajeni beležili tudi na Karibih (+3 %), Srednji Ameriki (+20 %), doma, letos pa se ta navada opušča. Reisrevue je poroča- Indoneziji (+19 %), v Maleziji in Vietnamu. Padec priho- la, da "Nizozemci letos puščajo kikirikijevo maslo doma" dov iz NL so zabeležili na Tajskem in Kitajskem (kar -41 (kikirikijevo maslo je v tej državi zelo priijubijeno) in do- %).Število avtomobilskih počitnic je letos narastlo za en dajajo, da se počitnikadi mnogo raje prepuščajo gastro- odstotek. 90 % turistov, ki so vplačali organizirane avto- nomskim posebnostim destinacije. Po nedavni raziskavi mobilske počitnice, je potovalo v tujino. Največ jih1je šlo Evropske zavarovalnice med 500 nizozemskimi turisti zdaj v Francijo (+1 %), nato v Italijo (+18 % !), kar 16 °1! manj že 82 % Nizozemcev na počitnicah opušča domače prehra- ijudi pa je ostalo na počitnicah na Nizozemskem. njevalne navade doma. Tri četrt nizozemskih turistov ne Število turistov, ki ne potujejo s turističnimi aranžma- vzame nobenega domačega živila s seboj na dopust, če- ji, temveč v svoji režiji, se letos ni pretirano spremenilo trt pa, med čemer prisegajo na jedi, ki jih v tujini ne do- in ostane nekje na 34 milijonih, od tega jih gre približno bijo. Najraje pa s seboj vzamejo sir. Ženske se starih na- polovica (ali celo malenkost manj) na potovanje v tujino, vad boij držijo (26 %), moški pa manj (17 %). Raziskava polovica pa se potepa po domovini . Na dopust gre naj- tudi kaže, da se Nizozemci zelo radi družijo z lokalnimi manj enkrat letno približno 13 milijonov ijudi, kar pome- prebivalci v destinaciji. ni 80 odstotkov prebivalstva. • Včasih smo poznali "snow-guarantee", letos paje nizo- Nizozemski turisti v Sloveniji V Slovenijo se največ turistov iz Nizozemske pripeije ju- lija. Letos jih je bilo kar 22.607, kar je 12 % več kot v is- tem mesecu lani. S tem se nadaijuje trajna rast nizozem- zemski de luxe kamping specialist Keycamp med prodaj- ne adute vnesel novost "mooie-weer-garantie", torej ga- rancijo za lepo vreme. • Vse višje cene nafte in hrane niso pretirano prizadele nizozemske potovalne industrije, tudi ne nizozemskih tu- rističnih prihodov v Slovenijo, vendar skrb ostaja, da bo cena nafte za sod prihodnje leto narasla na 200 doladev, kar bi zelo prizadelo turizem, najprej pa - kar se vidi že daj. Nizozemski turisti so v povprečju namreč boij varč­ ni. Velik promocijski dosežek je bil lanski obisk prestalo- ' naslednika Willema Alexandra in njegove žene princese Maxime v Sloveniji. Avstrija Jan Ciglenečki; j an.ciglenecki@ slovenia.info Gospodarska situaciJa V zadnjih 10 letih'se je Avstrija s svojimi 8 milijo- ni prebivalcev izrazito preusmerila na tržišča vzho- dne in južne, centralne Evrope, na tržišče Rusije, Poijske, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Slovaške ... Slednje Avstriji omogočajo solidno go- spodarsko rast, ki je v lanskem letu znašala 3,3 %, za letos pa je upadla na 2,7 %. Lani je bilo zaposlenih 3,56 mio Avstrijcev. Od teh jih 70 % zaposlenih v storitve- nih dejavnostih, 27 % v indu- striji in le 3 % v kmetijstvu. O pomembnosti turizma kot go- spodarske panoge pa govori podatek iz satelitskih računov za leto 2005, saj prihodki iz tu- rizma predstavijajo kar 15,6 % BDP oziroma 40 milijard evrov. Svetovna gospodarska kriza se je dotaknila tudi Avstrije, saj je zaradi višjih cen goriva po- sledično dvignila tudi inflaci- Jan Ciglenečki, vodja predstavništva STO v Avstriji ja, kar je pri Avstrijcih povzročilo, da ne vlagajo več to- liko v delnice kot na bančne knjižice in vse več kupuje- jo zlato. Poleg vsega so se jim zgodile še predčasne voli- tve konec septembra in tudi to vnaša svojevrstno nesta- bilnost med ijudi . Potovalne navade Več kot polovica Avstrijcev potuje znotraj države, delež do- mačih turistov pa se iz leta v leto dviguje. V tujino jih je od skupnega števila potovalo 7,56 mio (48,2% vseh po- tovanj), v Italijo 20,7 % (letno okoli 1.56 mio), Nemčijo 13 % (982.000), Hrvaško 11 %, (830.000), Španijo 6 %, www.slovenia. info IJI Grčijo, Madžarsko in Turčijo po 5 %. Slovenijo je obiska- lo 1,5 % Avstrijcev (200.000), kar jo uvršča na 11. me- sto. Doslej so bila v porastu kratka potovanja, vendar se ta trend v letošnjem letu zmanjšuje. Ta način potovanj je Slovenijo predstavUa pomemben segment, saj ta po- tovanje trajajo največ 4 dni, Avstrijci pa na njih zapra- vijo nadpovprečno, okoli 147 EUR dnevno. Na potova- nja se Avstrijci najraje odpravijo z avtomobilom (62 %). Organizirano, s pomočjo agencij, jih potuje 30 %. Pri teh potovanjih so kot motivi najpomembnejši nasle- dnji:, mestni turizem in kulturni turizem, sprostitev, ko- panje na plaži, aktivni oddih, wellness. Avstrijski turisti največ potujejo med aprilom in septembrom. Letošnjo tu- ristično sezono je v Avstriji zaznamovalo slabo vreme, a tudi evropsko prvenstvo v nogometu, ki jih je veliko za- držalo doma. Trendi v letu 2008 • Povečuje se interes za luksuzni segment, v okviru ka- terega imajo prednost verige svetovnega slovesa (primer katalogi touroperaterjev Dertourja, Jumba, TUi Premium Class). • Nasprotje luksuznim potovanjem so poceni potovanja, kratkoročna knjiženja, last minute, ki pa še vedno zahte- vajo objekte s 3, največkrat pa kar 4 zvezdicami. • Zaradi varčevanja se Avstrijci letos že odpove- dujejo drugemu in tretjemu potovanju, podaUšu- jejo pa glavni dopust. • Vse boU pomemben je trajnostni razvoj, kjer so Avstrijci ena izmed vodilnih dežel v svetu in to pri- čakujejo tudi od ponujenih produktov. • Matthias Horx, futurolog v najnovejši študiji po- udarja novo hrepenenje po naravi, kar pomeni, da bo le-ta vse pomembnejša pri načrtovanju poto- vanj. Avstrijski turisti v Sloveniji v 2008 Vztrajna rast prihodov in nočitev avstrijskih turistov v preteklih letih se sedaj ustavUa, v letošnjem letu pa je mogoče zaznati tudi manjši upad števila gostov, in sicer za 3 %. Na nekoliko nižji obisk je zagotovo vplivalo evrop- sko prvenstvo v nogometu, najavUanje splošne gospodar- ske krize, uvedba vinjete in okvara v JE Krško. Višji je bil sicer obisk avstrijskih gostov na obali in v me- stih, vendar pa je to pomenilo manjši obisk zdravilišč, vendar ravno zdravi lišča še vedno beležijo največje šte- vilo nočitev avstrijskih gostov. Tu pa se srečamo z i na- nim problemom neverjetno velike širitve ponudbe well- nessa in termalnega turizma tako v Avstriji kot tudi v so- sednjih deželah: na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, kjer termalni centri dobrega počutja rastejo kot gobe po dež- ju in se kUub izredno visoki kvaliteti pojavUajo s cenovno zelo privlačnimi ponudbami. Samo v Avstriji so in bodo v naslednjih mesecih odprli kar tri take velike centre, enega na Gradiščanskem, enega so že v Spodnji Avstriji in ene- ga na Dunaju-Oberlaa. Načrti predstavništva STO v Avstriji V sodelovanju z največjim touroperatorjem za področje individualnih potovanj je v načrtu študijska tura agen- - www.slovenia.info tov v Maribor, LjubUano, na Obalo. V novembru sledijo nastopi na nekaterih pomembnih sejmih za ciUno sku- pino 50plus na Dunaju, v Celovcu, Welsu ... V novembru se bo v Portorožu odvijal Kongres združenja turističnih agencij OEVT, v okviru katerega je predviden tudi obisk drugih delov Slovenije (LjubUana, Bled, Ptuj, Maribor). Januarja 2009 sledi sodelovanje na velikem turističnem sejmu na Dunaju , takoj nato bo svetovno srečanje agen- cij, borza ACTB na Dunaju z močnim slovenskim nastopom. Predviden je tudi nastop na sejmu v Salzburgu od 20. - 22. februarja, Slovenija bo sodelovala kot dežela partner. V načrtu pa so tudi oglaševalne kampanje tako z zdravilišči kot tudi z obalo na ')}Odročju Dunaja in Spodnje Avstrije. Odnosi z javnostmi in oglaševanje pa bodo dali poudarek tudi na odlično kulinariko in vina v okviru kampanje "Taste Slovenia", pri čemer bo poudarek na odličnosti , promo- cija pa bo vkUučevala tudi produkte, kot so kolesarjenje, pohodništvo, golf, mesta, prireditve. Italija Gorazd Skrt; gorazd.skrt@slovenia.info V turistični potrošnji se odra- ža gospodarska recesija, ki že daU časa pesti italijansko pa tudi velik del ostalega evrop- skega in svetovnega gospo- darstva. Vi soka inflacija (le- tos že kar 3,3 %), realno niž- ji prihodki in podražitve go- riva so povzročili, da si je le- tos poletne počitnice privošči­ lo še manj Italijanov kot leto poprej. Po podatkih stanovske- Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Italiji ga združenja Federalberghi so letošnje poletje italijan- ski gostje ustvarili kar za 20 % manj nočitev v primer- javi z letom 2007. Raziskave tega združenja kažejo, da se zaradi vse nižje- _-.9,.a družinskega proračuna Italijani odločajo za vse kraj- - še počitnice. Povprečno bivanje je letos trajalo 11 noči in potrjuje trend padanja (še lani je povprečno bivanje trajalo eno noč več), vedno več Italijanov pa svoje po- čitnice razdeli na dva dela z največ po 4 nočitvami (kar favorizira obisk bližnjih destinacij, tudi Slovenije). Večji del italijanskih dopustnikov (73,4 %) je ostal doma, v Italiji, 25,4 % pa se jih je odpravi lo na tuje. Zaradi šib- kega dolarja se je občutno povečal le delež tistih, ki so počitnikovali v ZDA in na to valuto vezanih destinaci- jah. Rast so zabeležila še glavna mesta evropskih držav, velik upad pa srednje oddaUene destinacije. V primerja- vi z njimi je Slovenija v prvih osmih mesecih letošnjega leta izgubila precej manj (1 % pri prenočitvah, pri pri- hodih pa smo celo za odstotek pridobili). Večji osip je iz oddaUenejših delov srednje in južne Italije, v bližnjih predelih severne Italije pa se tržni delež ponekod celo krepi, tudi na račun precej nižjih cen goriva. Narašča število Italijanov, ki si ne morejo privoščiti niti dneva počitnic. Letos se na dopust ni odpravilo 22,8 mi- lijona Italijanov, kar je skoraj polovica (48,2 %) odrasle populacije. 45 % je za to navedlo ekonomske razloge, sledijo tisti, ki so doma ostali iz zdravstvenih (18,1 %) in družinskih (16,9 %) razlogov ali (13,6) zaradi delov- nih obveznosti. Vse večje povpraševanja po "last minu- te" počitniških paketih. Rezervacija tovrstnih aranžmajev se je povečala s 3 % leta 2007 na letošnjih 5 %. NadaUuje se večletni trend povečevanja koriščenja dopu- stov v juniju, juliju in septembru na račun tradicionalno še vedno najboU počitniškega avgusta (letos se je za po- čitnikovanje v tem mesecu odločilo 50,5 %, kar v števi l- kah pomeni približno 16 milijonov, lani 54 %). Povprečna poraba za počitnice je letos poleti znašala 861 EUR na osebo (732 EUR v Italiji in 1235 EUR v tu- jini). 74 % Italijanov se je odločilo za obisk obmorskih krajev, 16,2 % za počitnice _v gorah in 2, 7 % za mesta. Relativno je največ, 33 %, Italijanov tudi letos preno- čevalo v hotelih , kar je sicer malenkost manj v primer- javi z lanskim letom. Nekateri stereotipi pa še ved no veUajo; če gre za zmanj- ševanje izdatkov na vseh področjih, to ne veUa za hra- no, kjer so se izdatki po raziskavi Confescerenti celo po- veča li. Skoraj polovica Italijanov (47 %) si želi na poči­ tnicah okusiti lokalno kuhinjo in vina. Nemčija Majda Rozina Dolenc; ma_jda.dolenc@slovenia.info Leto 2008 se je v Nemčiji po gospodarsko uspešnem letu 2007, ki smo ga občutili tudi v pozitivnih rezultatih priho- dov in nočitev nemških gostov v Sloveniji (indeksa 103 glede na leto prej), pričelo z nihanji frankfurtske borze kot posledi- ce problemov newyorške bor- ze, se nadaUevalo~ z rekordno rastjo cen nafte ill derivatov ter v septembru doseglo naj- Majda Rozina Dolenc, vodja predstavništva STO v Nemčiji nižjo stopnjo gospodarstva zadnjih treh let. Medtem ko so lani indeksi rasti povpraševanj, kot so na- vajali raziskovalni inštituti F.U .R., GfK in drugi , dosegli vrednosti 6,9 pa tudi 7,2, so letos razmere v gospodar- stvu že od začetka leta problematične. V avgustu 2008 so le še uradni podatki nemškega ministrstva za gospodar- stvo navajali 1,5-odstotno rast gospodarstva v letu 2008, poslovni kazalec Ifo Business Index pa je že julija prvič po septembru 2005 upadel na 97;5 točke in padanje se je nadaUevalo tudi v avgustu, ko je konec meseca indeks znašal 94,8 točke, konec septembra pa 92,9 točke. Ekonomisti te pokazateUe ocenjujejo ne le kot konec faze rasti gospodarstva v Nemčiji, temveč tudi kot za- četek recesije v Nemčiji oziroma v evroregiji nasploh. Trenutno aktualna mednarodna bančna kriza je zamaja- la tudi nekatere nemške banke, država pa je reagirala z garancijami in krediti . Strokovnjaki v turizmu nihanja na borzi poleg rasti cen nafte in derivatov navajajo kot najboU problematične dejavnike, ki vp livajo na turizem. In zgodilo se je ravno to: od marca letos je cena goriv dosegla vrtog lave viši- ne, problemi nizkocenovnih letalskih prevoznikov, avto- busnih prevoznikov in posameznikov v prometu pa glede cen postavUajo pod vprašaj nadaUnje trende nemškega· turizma in turizma v Evropi ter nasploh. Brezposelnih je nekaj manj kot 3,1 milijona Nemcev je (Nemčija ima 82 milijonov prebivalcev), največ v Berlinu (12,8) in vzhodnem delu Nemčije (12,2), na Saškem (11,9) in v Maklenburgu (13,3), brezposelnost pa je najnižja na Bavarskem (3,9) in v Baden-Wuertenbergu (4,0) , kar za celotno državo pomeni 7,4-odstotno brez- poselnost. Brezposelnost sicer zadnje mesece upada. Osnovne značilnosti nemškega trga naj dopolnimo še z dogajanji v turizmu. Julij je zaznamovala stavka letalcev Lufthanse, Eurowingsa in Citylinea, stavkali so predvsem piloti - za višje plače. Odpovedanih je bilo skoraj 1000 le- tov, na letališčih je prihajalo do zamud in gneče. Nemške potovalne agencije so pričele s prodajo zimske sezone, ba- rometer indeksov prodaje v dveh poletnih mesecih, juli- ju in avgustu, kaže na rahlo povečanje prodaje v primer- javi z lani: ocene se gibyejo med 0,8- in 5,2-odstotnim povečanjem, hkrati so napovedi do konca leta previdne, pričakovani indeks pa le 96,7. To pomeni, da institucije, ki spremyajo prodajo nemških turističnih agencij, za leto 2008 v celoti napovedujejo za 3,3 % manjšo prodajo, kot je bila lani. Gre za napovedi, ki so skladne z oceno go- spodarske situacije, a nič kaj obetavne za rezultate turiz- ma letošnjega leta. Evropski institut za turizem je objavil podatek, da so letos Nemci v agencijah rezervirali le 18 % poletnih počitnic, kar je 4, 7 % manj kot lani, neposre- dno pri organizatorjih potovanj pa je zabeležen porast s 67,7 na 74,2 %. V juliju in avgustu seje povečalo -zanima­ nje nemških turistov za Španijo ( delež celotnega bookinga 27,5), kije s tem prehitela Turčijo (delež 16,5 %), sledijo Egipt (11,3 %), Grčija {10,2 %), Dominikanska republika (3,8 %), šele na devetem mestu je domovina - Nemčija_ {2,1 %), ki je zdrsnila z lanskega šestega mesta. Regionalno je letos poleti najboU raslo zanimanje za Majorko, Tenerife, Sinai in Monastir, tako daje na prvem mestu Majorka (delež 14,8 %), sledi turška riviera {14,4 %), Hurghada (8,2 %), Tenerife (4,2 %), Kreta {3,7 %); in še zanimivost: zračna destinacija Monastir se je z 1, 7 % deležem s 23. povzpela na deseto mesto. tour operaterjev, vkyučenih je 60.000 hotelov, podat- ke elektronsko posreduje 16.000 turističnih agencij po Nemčiji, upoštevana pa je tako prodaja v agencijah kot elektronska prodaja. GfK - Inštitut za analizo povpraše- vanj na trgu za Nemčijo poroča, da je zaradi zaostrenih gospodarskih razmer število počitnic vseh družin upa- dlo za 3,6 %, število počitnic družin z dvema otrokoma kar za 8,5 %, rahlo pa se je povečal delež individualnih turistov in segmenta 50-65. Raziskava Inštituta za analizo povpraševanj na trgu (Gesellschaft fuer Konsumforschung - GfK) je pokazala, da so Nemci pretežno konzervativni turisti: 39 odstot- kov nemških turistov se na počitnicah želi počutiti kot doma in ne želijo presenečenj, 70 odstotkov jih na po- čitnicah ne uporabya interneta, kar 60 odstotkom pa je vseeno, ali je destinacija, kjer preživyajo počitnice, oko- yevarstvena. Morda so rezultati raziskave posledica pre- prostega dejstva, da se nemško prebivalstvo stara. Kar 40 odstotkov Nemcev je starejših od 49 let, v prihodnjih · desetih letih pa bo segment 50+ zajemal kar 47 odstot- kov nemškega prebivalstva. Temu dejstvu bo potrebno pri izdelavi programov za nemške goste v bodoče name- niti veliko pozornosti . Kyub šibkemu gospodarskemu po- ložaju se raziskovalci nemškega trga strinjajo, da zani- manje Nemcev za počitnice ne upada, v porastu so tudi bookingi jesenskih počitnic. Zato in za ohranitev in iz- boyšanje konkurenčnosti slovenskega turizma na nem- škem trgu smo se v Predstavništvu STO v Nemčiji odlo- čili za dodatno akcijo pospeševanja prodaje jesenske in zimske ponudbe Bavarcem z oglaševalsko akcijo pake- tov za bivanje v Sloveniji. moč in so hkrati Sloveniji najbližje, pripravili skupni na- stop v prilogi o turizmu Reisemarkt, ki izhaja ob sobo- tah istočasno v dveh bavarskih dnevnikih, Tageszeitung in Muenchner Merkur. S tako objavo dosežemo 480.000 kupcev časopisa, ki ustrezajo naši ciyni publiki: druži- ne, pari, zaposleni, 50+. Pripravyamo dve predstavitvi na celi barvni strani, prva izide v oktobru pred jesenskimi počitnicami, ki so na Bavarskem letos od l. do. 9. novembra, druga objava pa bo v novembru 2008, ko bomo predstavili adven- tna in zimska doživetja v Sloveniji . Stran bo oblikovana tako, da bodo uvodoma na kratko predstavyene predno- sti Slovenije, raznolikost, Alpe in morje, možnosti za ak- tivni oddih, wellness, kulinarika, slovenska zdravilišča in slovenska mesta, izpostavili pa bomo bližino in dosto- pnost Slovenije za obisk iz Bavarske. Opozorili bomo na kakovost slovenske turistične ponudbe, cenovno ugo- dnost glede na ponudbo in povabili na takojšnji obisk Slovenije. Znotraj skupne predstavitve bo večino pro- stora namenjenega ponudbi - počitniškim paketom za letošnjo jesen in zimo. STO bo v zakup oglasnega pro- stora investiral 30.000,00 EUR oz. po 15.000,00 EUR za stran, partnerjem pa smo ponudili predstavitve na osminki strani za simboličnih 1.000,00 EUR neto v po- samezni številki. Potek akcije bomo spremyali na predstavništvu in nepo- sredno pri sodelujočih ponudnikih, z dodatno ak- tivnostjo pa želimo vplivati na kof)kretne rezulta- te slovenskega turizma v času zaostrovanja raz- mer na nemškem trgu. • Gre za lestvice, ki jih generira FVW medijska hiša na osnovi podatkov o prodaji 200.000 produktov nemških Tako smo za oglaševanje prodaje paketov oddiha v Sloveniji Bavarcem, ki imajo v Nemčiji najvišjo kupno Vir: GfK, Ifo inštitut za ekonomske raziskave, Zvezni stati stični urad Nemčije, FVW, Dr. Fried & Partner, GK Marketi ng Service, Tats-Reisebuero-Spiegel TURISTIČNA TISKOVNA AGENCIJA (TTA) je prva spletna turistična tiskovna agencija v Sloveniji in novost na področju informiranja slovenskih in tujih novinarjev ter vseh drugih, ki jih zanimajo novice s področja slovenske- ga turizma. TTA je spletno mesto, kjer so za- interesirani javnosti na voUo aktualf1e, dnevno ažurirane novice s področja turizma v Sloveniji v slovenskem in angleškem jeziku. 4 Slovenska turistična organizacija (STO), ki je pobudnik in avtor projekta TTA, projekt izva- ja v partnerskem sodelovanju z zainteresira- nimi partnerji. Cenjeni predstavniki slovenskega turizma! Si lahko privoščite, da zainteresirane medij- ske in ostale javnosti doma in v tujini ne se- znanite z vašimi zadnjimi turističnimi novost- mi? Postanite partner projekta TTA in posre- dujte novice s področja slovenskega turizma in tako ažurno obveščajte ciljno javnost o no- tta TURISTIČNA TISKOVNA AGENCIJA tta@slovenia.info www.tta.si www.slovenia.info/tta • vostih s področja turizma pri vas. Vabimo vas, da to storite na e-naslov tta@slovenia.info ali nas pokličete na 01/589 18 67 (Livija Kovač Kostantinovič, Katja Turk). Ob dnevno ažurirani objavi novic s podro- čja turizma v Sloveniji na spletnem mestu www.tta.si oz. www.slovenia.info/tta so no- vice naročnikom na voljo tudi v kratkih no- vicah TTA. Vabimo vas, da se naročite na brezplačno prejemanje kratkih novic TTA in si tako za- gotovite samodejno prejemanje ažuriranih novic s področja turizma v slovenskem/an- gleškem jeziku na svoj elektronski naslov. Naročilo na kratke novice TTA je na voljo na www.tta.si. Na tem spletnem naslovu vam je v Koledarju TTA na voljo tudi pregled dogodkov s podro- čja turizma, in sicer za medijsko in strokov- no javnost. www.slovenia.info 11111 Ali res poznamo amerišk.e go S te? Zbrala in priredila: • Petra Zlatoper; petra.z latoper@triera.n et Mnogi izmed nas mislimo, da poznamo Ameriko kot svoj žep. To je verjetno posledica filmov in televizije, literature, glasbe ter poplave poročil o gospodarskih in političnih dogodkih v Ameriki. Veliko manj informacij pa v ZDA prihaja iz Evrope, zato povprečni Američan nima osnovnih predstav o Evropi. Američani gojijo zelo sproščen način komunici-ranja, malo dajo na razne titule in formalnosti ter nas kar takoj nagovorijo z osebnim imenom. Uvod v razgovor je vedno kratek klepet o družini , športu. Potem hitro preidejo k bistvu. Pri poslovnem razgovoru so fleksibilni in skupaj s partnerjem naj- dejo kreativno rešitev. Če vas kdo povabi na obisk, je to prijateljska gesta in četudi to veste ter jo pričakujete, pokažite malo presenečenja ob povabilu in povabila ne vzemite ta- koj resno. To je majhen trik. Entuziazem Ko predstavijate svoj hotel, kraj in ponudbo ali projekt, lahko to mirno naredite z veliko entu- ziazma, ker bo vaš ameriški partner storil ena- ko. Če ne pokažete dovolj entuziazma, bodo vašo ponudbo verjetno zavrnili. Dopust Američani menijo, da imamo v Evropi preve č dopusta; ne razumejo, kako lahko Evropejci tako Američani gojijo zelo sproščen način komuniciranja, malo dajo na razne iiitule in formalnosti ter nas kar takoj nagovorijo z osebnim imenom. malo delajo in so tako uspešni. Američani imajo Izbor sobe - Za ameriškega gosta je zelo pomembna Splošne informacije praviloma največ dva tedna dopusta letno. velika, čista in pravilno ohlajena soba z veliko kopal- Kulturne razlike Zaradi velikih migracij ZDA nimajo homogene kulture in nimamo opisa tipičnega Američana. Veliko uporabljajo mobilne telefone in SMS sporo- čila, pri ~emer so razvili edinstveno šifrirno tehniko: • GRS (Great) • D8 (Date) • CU2NITE (See you tonight?) • YRUL8 (Why are you late?) • IM4EVERURS (I am forever yours) Običaji in navade ameriških gostov Potovalne navade - Ameriški gostje potujejo sami ali v skupini. Storitve rezervirajo preko turistične agenci- je ali letalske družbe. Rezervacijo večinoma potrdijo s plačilom s kreditno kartico ali predračunom. Načeloma so ameri ški gostje zelo strpni, navajeni ča­ kati in tako tudi v restavraciji čakajo, da jih name- stijo k mizi . Izbor hotela - Ameri ški gostje najraje bivajo v hote- lih z več kot tremi zvezdicami, predvsem v starih zgo- dovinskih hotelih in zgodovinskih mestih. - www.slovenia .info nico. Klima in dostop do interneta sta obvezna, zelo radi imajo zatemnitev in baldahin nad posteijo. Zajtrk Običajno jedo jajca s slanino, klobasice, toast in pi- jejo sadne sokove. Jedilni list in hrana Zelo so zadovoljni, če je jedilni list preveden v angle- ščino, vendar so veseli tudi, če jim svetuje osebje. Radi jedo na hitro pečeno meso, perutnino, ocvrt krompirček, zelenjavo, krompir v foliji in XX L por- cije solate. Meso si najprej narežejo , nato nož odložijo in naprej jedo z vilico v desni roki, zato je zelo priijubijeno na koščke narezano meso. Pijača Tudi pri zajtrku pijejo vodo z ledom. Hladne pija- če z ledom ne smejo nikjer manjkati, niti v miniba- ru. Velikokrat si led naročijo še posebej. Najraje pi- jejo coca colo, vino chardonnay in veliko črne kave (filter kave, ne espresso ). Pred obrokom radi spijejo aperitiv v hotelskem baru. Zaradi velikih migracij ZDA nimajo homogene kulture in nimamo opisa tipičnega Američana. Ker so vajeni, da osebje v restavracijah veči noma dobi namesto plače napitnino, dajejo za naše predstave razmeroma visoke napitnine. Radi si pustijo svetovati, osebje naslavijajo po imenu. Zelo radi si ogledujejo znamenitosti, zato jim je tre- ba ponuditi veliko turističnih in drugih informacij ter števi lne možnosti izletov. • Vir: Ba\'._arsko združenje za turizem AOU Nord, Združenje prevajalcev in tolmačev Severne Nemčije Andrea Nadles, specialistka za restavracije in hotele, Kolbermoor Peter Neuss, F& B manager, Steigenberger Grandhotel Petersberg Koen igswinter - Bonn Or. Sylvia Schroll-Machl, psihologinja mednarodne ku lture V avgustu vzpostavljen prvi čarter z J a po n s l{. eK,nn, n Noveclič; ka,mcn.nomlic@slovenrn.iofo Na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je 29. avgusta pristalo prvo letalo direktnih čarterskih poletov z Japonske v Slovenijo, 12. septembra pa še drugo. · S prvim letalom je v Ljubija no priletel tudi ugleden predstavnik japonskega partnerja JTB Corp., Toru Furusawa, generalni direktor oddelka za mednarodno sodelovanje in promocijo turizma pri JTB Corp. Tako japonski kot tudi domači turistični delavci so enotne- ga mnenja, da bodo direktni čarterski leti prispevali k nadaljnji rasti •števila japonskih gostov v Sloveniji in hkrati k ustreznemu pozicioniranju Slovenije kot zanimive evropske turistične destinacije japonskih turistov v Evropi. Vzpostavitev neposrednih čarterskih poletov z Japonske je pomemben korak naprej pri sistematič­ nem trženju slovenske turistične ponudbe na pre- . komorskih trgih in rezultat prizadevanj Slovenske turistične organizacije (STO), slovenskih turistič­ nih agencij in slovenskega turističnega gospodar- stva po povečanju števila gostov s tega 128-mili- jonskega trga. Ob prihodu prvega japonskega čarterja je na Aerodromu Ljubijana potekala novinarska konferen- ca, na kateri so o pomenu vzpostavijene prve čarter­ ske povezave med Japonsko in Slovenijo spregovorili ugledni domači in tuji gostje. Ta dogodek so označili za temeij nadaijnjega sodelovanja in povezovanja, ne le na turističnem, temveč tudi na drugih področjih. Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je pou- daril, da prihod čarterja pomeni pomemben mejnik za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Japol'lsko, 1 , .............. !' Ob prihodu prvega japonskega čarterja je na Aerodromu Ljubljana potekala novinarska konferenca, na kateri so o pomenu vzpostavljene prve čarterske povezave med Japonsko in Slovenijo spregovorili ugledni domači in tuji gostje. predvsem za turizem kot pomembno gospodarsko pa- nogo. Po njegovih besedah bo vzpostavitev direktnih japonskih čarterjev pozitivno prispevala k še večjemu obisku japonskih gostov in pozicioniranju Slovenije kot zanimive evropske turistične destinacije tudi v okviru krožnih potovanj japonskih turistov po Evropi, predvsem med Dunajem in Benetkami. S prvim čarterjem je v Slovenijo prispel tudi ugle- den predstavnik japonskega partnerja JTB Corp., Toru Furusawa, generalni direktor oddelka za mednarodno sodelovanje in promocijo turizma pri JTB Corp. Takoj po pristanku se je zbranim gostom in medijem zahva- lil za dobrodošlico'i n prijaznost. Furasawa je pouda- ril, da je vesel, da je prvič v zgodovini vzpostavljena letalska povezava Tokio-Ljubljana in v imenu vodstva JTB Corp. zagotovil, da bodo s čarterskimi povezava- mi nadaijevali tudi v prihodnjem letu. Enako mnenje so izrazili tako minister kot tudi pred- sednik uprave Aerodroma Ljubija na Zmago Skobir in direktor STO mag. Dimitrij Piciga. Slednje bi bila več kot uspešna nadgraditev aktivnosti med Slovensko turistično organizacijo in največjim japonskim turi- stičnim operaterjem JTB Business World Tokyo Corp., ki ima močno prodajno mrežo vzpostavljeno tudi na S prvim čarterjem je v Slovenijo prispel tudi ugleden predstavnik japonskega partnerja JTB Corp., Toru Furusawa, generalni direktor oddelka za mednarodno sodelovanje in promocijo turizma pri JTB Corp. Zaenkrat sta v Sloveniji pristala dva čarterska leta, z vsakim letalom je v Slovenijo prispelo 350 turistov z Japonske. tako za STO kot za celotno slovensko turistič­ no gospodarstvo na področju poV€čevanja pri- hodov s prekomorskih trgov. Japonski gostje za slovenski turizem predstavljajo vse pomemb- nejši segment, saj je samo v prvih osmih me- secih Slovenijo obiskalo več kot 24.992 ja- ponskih turistov,~ki so ustvarili več kot 35.200 prenočitev. Do k~nca leta pričakujemo, da se bo ta številka povzpela na 50.000. Poleg tu- rističnega uspeha pa izvedba čarterskih letov z Japonske pomeni tudi potrditev kompeten- tnosti, saj je bilo organizacijsko in tehnič­ no zahtevno poskrbeti za pristanek enega naj- večjih letal, Boeing 747. Predsednik Uprave _....,. Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je zagoto- ostalih trgih Daijnega vzhoda, v Koreji, na Tajvanu in vil, da so se na Aerodromu dobro pripravili na Kitajskem . Zaenkrat sta v Sloveniji pristala dva čar- sprejem japonskih gostov, da imajo vso potrebno in- terska leta, z vsakim letalom je v Slovenijo prispe- frastrukturo, in opozoril, da bo za njegovo ohranitev lo 350 turistov z Japonske, prav toliko pa se jih je potrebno vložiti še enkrat toliko truda. iz Ljubljane v Tokio tudi vrnilo. Japonski turisti so Prihodi čarterjev z japonskimi turisti pa so velik v povprečju pri nas ostali tri dni in opravili dve no- čitvi. Direktor Slovenske turistične organizacije mag . Dimitrij Piciga je izpostavil, da prihod japonskih go- stov v Slovenijo predstavija pomemben korak naprej STO bo predstavitvi na japonskem trgu posebno pozornost namenila tudi v pri- hodnje. Tako se je Slovenija oziroma slovenska turistična ponudba predstavi- la na japonski borzi JATA v Tokiu (19.- 21. 9. 2008). JATA World Travel Fair Tokio je svetovno znan sejem mednaro- dnih in lokalnih turističnih organizacij, na katerem se predstavljajo tudi letalske korporacije, hoteli, potovalne agenci- je, prevozniška podjetja, mediji in dru- ge organizacije iz čezmorskih destina- cij. Sejem nudi možnost sklepanja novih poslovnih kontaktov, odprt pa je tudi za širšo javnost. uspeh tudi za japonskega veleposlanika v Sloveniji, Nj. Eksc. Shigeharuja Maruyama, ki se je slovenski javnosti prvič uradno predstavil prav na novinarski konferenci ob prihodu prvega čarterja . Izrazilje nav- dušenje nad lepotami Slovenije in obljubil podpo- ro za nadaijnji razvoj tesnega sodelovanja med obe- ma državama, obenem pa prebivalce Slovenije pova- bil, naj v okviru kampanje "Visit Japan Campi:!ign" tudi oni obiščejo Japonsko ter na ta način spodbu- jajo medkulturno izmenjavo. Po njegovem mnenju je k uspešnemu dogovoru za vzpostavitev čarterskih poletov prispevalo tudi odprtje japonske ambasade v Sloveniji, saj so se s tem leta 2006 začela aktiv- na dogovarjanja . Svoje zadovoijstvo je izrazil tudi slovenski velepo- slanik na Japonskem, Nj. Eksc. Miran Skender, ki je prepričan, da je to prvi korak k odličnemu razume- vanju med obema državama in ob tem zasluge za to povezavo pripisal tudi slovenskemu predsedovanju EU, ki je zunaj Evrope močno dvignila prepoznav- nost države. • www.slovenia .info • Slovenija se je v Pekingu predstavila 1 kot nova evropska destinacija Med XXIX. olimpijskimi igrami v Pekingu je svoja vrata odprla Slovenska hiša, ki je med 8. in 26. avgustom gostila tri slovenske poslovne, politične in gospodarske delegacije in v kateri so se v 19 dneh zvrstili številni sprejemi, zanimiva srečanja in dogodki, namenjeni celoviti promociji Slovenije tako na športnem, gospodarskem, turističnem, političnem in kulturnem področju. Pri tem projektu so sodelovali Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez, Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije, Slovenska turistična o'rganizacija (STO), Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ter številna slovenska podjetja, ki so v Slovensko hišo privabila tudi svoje poslovne partnerje. J">va gospodarska delegacija, ki so jo sestavijali tudi r predstavniki turističnega gospodarstva, je v Peking odpotovala pod vodstvom mag. Marjana Hribarja, gene- ralnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. Glavni namen te delegacije je bila pred- stavitev Slovenije kot nove privlačne evropske turistične destinacije tako kitajskim partnerjem kot tudi največjim kitajskim organizatorjem potovanj in izbranim kitajskim turističnim medijem. Slovenija se je na Kitajskem prav tako predstavila kot možna gostiteijica poslovnih in špor- tnih dogodkov. Slovenska hiša je uradno zaživela z otvoritvenim sprejemom 9. avgusta, na katerem se je zbralo kar okoli sto ijubiteijev slovenskega športa. Gostiteija večera sta bila predsednik Olimpijskega komite- ja Slovenije mag. Janez Kocijančič in direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga. Uradne otvoritve Slovenske hiše so se ude- ležili tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, veleposlanik Republike Slovenije v Ljudski Republiki Kitajski, Nj. Eksc. Marjan Cencen, ne- kateri slovenski olimpijci in pokroviteiji olimpijske reprezentance. Med svojim obiskom so se predstavniki delegacije udeležili poslovnih dnevov, obiskali so tehnološki park Jandžjao in se udeležili poslovnega seminar- ja "Kako poslovati s Kitajsko". V uvodu seminarja je direk- tor Predstavništva slovenskega gospodarstva v Šanghaju, Poslovne konference "Slovenija, vaš poslovni partner" se je udeležilo več kot 80 kitajskih gospodarstvenikov in predstavnikov medijev. mag. Ljubo Ulaga, predstavil značilnosti kitajskega trga in možnosti sodelovanja s predstavništvom. Sledila je predstavitev kitajskega gosta dr. Thomasa Vina iz podje- tja United China Consultant Limited, ki je zbranim pred- stavil zakonitosti sklepanja poslov na Kitajskem. Za za- kijučekje udeležence seminarja s praktičnimi izkušnjami seznanil še poslovnež Zvezdan Randelovič, ki že leta živi in dela na Kitajskem. - www.slovenia.info V okviru gospodarskega dogajanja v Slovenski hiši v Pekingu je potekla tudi poslovna konferenca "Slovenija, vaš poslovni partner", ki jo je obiskalo več kot 80 kitaj- skih gospodarstvenikov in predstavnikov medijev. Po uvo- dnem nagovoru slovenskega veleposlanika na Kitajskem, Nj. Eksc. dr. Marjana Cencena, je v imenu Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije udeležence pozdra- .Yi l mag. Marjan Hribar, direktor Direktorata za turizem, Matej Rogelj iz Gospodarske zbornice Slovenije in mag. Ljubo Ulaga, vodja Predstavništva slovenskega gospodar- stva v Šanghaju, pa sta kot glavna organizatorja poslov- nega dogodka predstavila možnosti nadaijnjega sodelo- vanja Slovenije in Kitajske ter investicijski potencial in konkurenčne prednosti Slovenije kot poslovne partneri- ce. Direktor Slovenske turistične organizacije mag. Dimitrij Piciga je gostom prikazal Slovenijo kot novo evropsko tu- ristično destinacijo ter izpostavil ambicije in trženjske aktivnosti za prodor na zanimive in rastoče prekomorske trge, med katere vse boij sodi tudi Kitajska. Piciga je prav tako poudaril, da si je Slovenska turistična organizacija v času olimpijskih iger v Pekingu zastavila ciije, kot so aktiv- no sodelovanje s predstavniki nacionalnih in mednarodnih športnih zvez pri organizaciji poslovnih in športnih do- godkov v Sloveniji, sodelovanje s športnimi agenti in po- sl~neži ter sodelovanje s predstavniki športnih blagovnih znamk, slovenskimi olimpijci in novinarji v Pekingu. Poslovni konferenci je sledilo kosilo, na katerem so ime- li udeleženci priložnost okusiti tudi slovensko kulinariko, Na turistični delavnici je vodja pospeševanja prodaje pri STO, mag. Karmen Novarlič, več kot 30 kitajskim organizatorjem potovanj in predstavnikom turističnih medijev predstavila turistično ponudbo Slovenije. po kosilu pa so potekala še individualna srečanja med slo- venskimi in kitajskim\ poslovneži ter turistična delavnica, na kateri je vodja pospeševanja prodaje pri Slovenski tu- ristični organizaciji, mag. Karmen Novarlič, več kot 30 kitajskim organizatorjem potovanj in predstavnikom turi- stičnih medijev podrobneje predstavila turistično ponud- bo Slovenije. Po pričakovanjih je prevladovalo zanimanje za hkraten obisk več držav in prestolnic osrednje Evrope (Avstrija, Češka, Madžarska ter Italija in Slovenija), zani- manje za obisk alpskega območja (Avstrije, severne Italije ali Švice in Slovenije), produktov kot so igralniški turi- zem, MICE ter turizma dobrega počutja (Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije). • POTENCIALI KITAJSKEGA TRGA ZA SLOVENSKI TURIZEM Kitajska predstavija enega izmed najhitreje rastočih in najbolj perspektivnih emitivnih trgov. Kitajska trenu- tno generira približno 35 mio turistov, vendar število kitajskih turistov narašča po več kot 10 % letni stopnji. Svetovna turistična organizacija je v letu 2002 napovedala, da bo leta 2020 Kitajska že četrti najpomembnej- ši emitivni trg svetovnega turizma z več kot 100 mio turistov, vendar bo to število doseženo že veliko prej. Tržni delež Evrope trenutno predstavija 6 % oz. približno 2 mio prihodov kitajskih turistov letno. Glede na hitro rast števila kitajskih turistov in na številne potenciale kitajskega trga, kot so spremembe v demo- grafski strukturi, hitra rast števila mladih in zgornjega srednjega družbenega razreda (s 175 mio na 500 mio), rast urbanega prebivalstva in povpraševanja po produktih prostega časa - vedno boij tudi izven t .i. "zlatih tednov" (ki- tajsko novo leto, prvomajski prazniki in dnevi državnosti - prvi oktober), rast prodaje turističnih storitev preko in- terneta in novih letalskih povezav, liberalizacija oz. deregularizacija kitajske potovalne industrije, več kot 10 % rast števila prihodov in nočitev kitajskih turistov v Sloveniji v zadnjih letih (poleg poslovnega turizma raste tudi števi- lo klasičnih kitajskih turistov - Ljubijana, Bled, Kranjska Gora), pomeni del prekomorskega trga velik potencial ne le za Evropo, temveč tudi za Slovenijo, ki se na Kitajskem predstavija kot destinacija osrednje Evrope. Kitajska je bila v letu 2007 na seznamu emitivnih trgov slovenskega turizma na 41. mestu po številu priho- dov (3 .503 prihodov) in na 42. mestu po številu prenočitev (8.514 prenočitev). V tem letu so kitajski turisti v Sloveniji ustvarili 0,2 % prihodov med vsemi prihodi tujih turistov in 0,17 % prenočitev med vsemi prenoči­ tvami tujih turistov. V tem letu je povprečna doba bivanja kitajskega turista v Sloveniji znašala 2,4 dneva. Po začasnih podatki h SURS je število prihodov turistov s Kitajske v prvih osmih mesecih leta 2008 v primer- javi z lanskim letom poraslo za 42 % (na skupno 3.293 prihodov). število prenočitev turistov s Kitajske pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani poraslo za 33 % (na skupno 6.726 prenočitev) . l(jer so brazde sveže, je podeželje živo - Svetovno prvenstvo v oranju Slovenija 2009Taljon,Co1 Utrip podeželja se z leti spreminja. Najbolj v zadnjih nekaj desetletjih - delno zaradi modernizacije kmetijstva, nato zapuščanja kmetij ob zamenjavi generacij, danes pa zopet zaradi spreminjanja strukture prebivalstva ob vedno večjem preseljevanju iz mest na deželo. Nekaj pa vendarle ostaja nespremenjeno. Tisti del utripa pode'žeija, ki ga narekuje narava . In to so kmečka opravila. Med njimi ima oranje zelo po- membno mesto - gre za zaključno opravilo po bolj ali manj uspešni letini, pogosto je tudi prvo opra- vilo po daljšem zimskem "počitku" narave - odvi- sno od poljščine. Ker je podeželje celota, ki je ne kaže drobiti na košč­ ke, se bodo ob tej priložnosti predstavila še številna lokalna društva, ki delujejo na podežeiju, in različne nacionalne zveze oz. združenja. Slovenija je za tujce pogosto pravo doživetje, čudežno odkritje, saj jih le malo pričakuje takšno pestrost na tako majhni povr- šini. In ravno to pestrost okusov in oblik bomo pred- Pogled na lepo obdelano njivo je prijeten vsem iju- • stavili obiskovalcem svetovnega prvenstva v oranju - dem. A le dobri poznavalci in pravi kmetovalci zna- jo povedati, katera njiva je bolje ali slabše zora- na in s tem bolj ali manj pripravljena na novo se- zo no. Na Irskem pravijo, da so kmetje že od nekdaj tekmovali, čigava njiva bo lepše zorana, in ravno iz tega medsosedskega tekmovanja se je razvila ideja o ustanovitvi nacionalnih društev, 5. februarja 1952 v Worki ngtonu v Angliji pa tudi svetovne organizacije oračev. To je bil obenem začetek 56-letne tradicije svetovnega prvenstva v oranju. Namen teh tekmo- vanj je v prvi vrsti ohranjanje in izboljševanje ravni kakovosti oranja, opravila h kateremu je vsaka nova generacija pristopila drugače. Pri oračih pa se je skozi generacije ohranila tekmo- valnost, ki botruje zanimivim tekmovanjem v oranju po celem svetu - tako nacionalnim kot svetovni ni. In ravno slednjega bo prihodnje leto gostila naša drža- va. Prekmurje bo v začetku septembra 2009 prizori- šče 56. svetovnega prvenstva v oranju, ki ga v so- de lova nju s Svetovno organizacijo oračev organizi- ra Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Prvenstva v oranju so izjemno zanimiva in vsako leto pritegnejo tekmovalce iz najmanj 30 držav ter povprečno 10.000 obiskovalcev. Čeprav je osnovni namen prvenstva usposabljanje za strokovno pravilno oranje in razvoj tehnologije ora- nja oz. obdelave tal, tudi drugih ciljev ne gre zane- mariti. Med pomembnejšimi so tekmovanja v oranju v kategoriji dijakov srednjih biotehniških šol in pri- kazi va rnega dela s kmetijsko mehanizacijo. s sejmom kulinaričnih izdelkov in izdelkov tradicio- nalnih obrti, potekali pa bodo tudi različni prikazi. Slovenija 2009 56 WORLD PLOUGHING CONTEST • SVETOVNO PRVENSTVO V ORANJU ....... Zveza za tehnično kulturo Slovenije v sode- lovanju s Svetovno organizacijo oračev prire- ja 56. svetovno prvenstvo v oranju Slovenija 2009, ki bo od 4. do 5. septembra v Moravskih Toplicah. www.spo2009.si Prepri lani smo, da bo ravno iskrena predanost svoje- mu poklicu tako tekmovalcev kot vseh tistih , ki ohra- njajo tradicionalne dobrote našega podeželja, nav- ,.._ TURISTICNA •• :,. •• ZVEZA ... SLOVENIJE Ohranjanje kulturne krajine pomeni, da se ohranja tudi pečat prisotnosti človeka, ki jo obdeluje. Recept za uspeh je tudi tu v pestrosti, katere del predstavljajo skrbno obdelane njive, ki spomladi ozelenijo, v poletnih mesecih pa glede na poljščino različno obarvajo pokrajino. • dušila obiskovalce in jih vedno znova pripe- ljala nazaj na slovensko podežeije. Ljudski rek pravi : "O svetem Gregoriju ta dol- go njivo orji." Organizatorji 56. svetovnega prvenstva v oranju smo svoje pluge pripravi- li že sedaj in jih ne bomo pospravili do sep- tembra prihodnjega leta . Prepričani smo, da bomo v Pomurje privabili ve liko zainteresira- nih gostov iz tujine, upamo pa, da tudi širšo slo- vensko javnost. • TURISTIČNI TELEFON Free tourist information non stop 24/7 /365 www.slovenia .info - Delavnica slovenske ponudbe kongresne dejavnosti v MUnchnu Zavod-Kongresnoturistični urad je v sodelovanju s pri- znano nemško marketinško agencijo Travel Marketing Factory, Slovensko turistično organizacijo in njenim predstavništvom v Munchnu ter Zavodom za turizem Ljubijana in štirinajstimi člani urada 9. julija 2008 v Munchnu izvedel Delavnico za kongresno dejav- nost na nemškem tržišču, namenjeno Bavarcem. S tem dogodkom je intenzivna promocija Slovenije na Bavarskem po partnerstvu Slovenije na osrednjem tu- rističnem sejmu CBR 2008 v Munchnu in vrsti promo- cijskih dogodkov v času predsedovanja Slovenije EU ko- misiji dobila celotno, zaokroženo podobo. Delavnica je potekala v priznani restavraciji "Der Katzlmacher" v centru Munch na. Dogodka se je udeleži- lo preko 30 bavarskih organizatorjev dogodkov. Večina bavarskih udeležencev, pretežno mlajših in poslovno perspektivnih, Slovenije kot kongresne in incentive de- stinacije do sedaj ni poznala. Pri predstavitvi Slovenije kot nove in atraktivne kon- gresne ter incentive destinacije so bile izpostavijene njene prednosti na tem področju, kot so dosto- pnost, raznolikost, kakovost ponudbe in druge. Poleg vizualne predstavitve so imeli nemški go- stje priložnost, da se osebno spoznajo s pred- stavniki slovenskega turističnega gospodarstva za področje kongresne dejavnosti. Gostom smo postregli z mediteransko večer­ jo, obogateno s ponudbo vrhunskega sloven- skega vina vinarja Ferdinand iz Gori ških Brd. Predstavitev Slovenije kot kongresno destinaci- jo je popestril tudi glasbeni nastop mladega dua na kitari in violini v organizaciji Tartini Festivala. Tuji udeleženci večera so posebej izpostavili pro- fesionalen in pristen, prisrčen pristop sloven- skih gostiteijev. sotne povabila k rednemu sodelovanju s predstavni- štvom v Munchnu. Zahvala Ivu Siliču na RDA v Kolnu Ker Ivo Silič konec letošnjega leta zapušča mesto di- rektorja Turističnega združenja Portorož, g.i.z., se mu je vodstvo STO v okviru letošnje delavnice RDA v Kolnu tako v okviru novinarske konference kot tudi na happy hours na slovenski stojnici 6. avgusta 2008 iskreno za- ,, Mag. Dimitrij Piciga, direktor STO, in Majda Dolenc, vodja predstavništva STO v Nemčiji, sta se v imenu slovenskega gospodarstva na letošnjem RDA zahvalila Ivu Siliču za odlično sodelovanje pri promociji Slovenije in slovenske obale kot atraktivne turistične destinacije. hvalilo za odlično sodelovanje pri promociji Slovenije, slovenske obale in predvsem Portoroža s Piranom. Ivo Silič je dolga leta odlično sodeloval z združenjem RDA in kar dvakrat letno konferenco članov RDA pri- peijal v Portorož. Ivo Silič zna z vedno profesionalnim pristopom lepote Slovenije približati ne le organizator- jem počitnic in posameznikom, temveč tudi predstav- nikom medijev in je "odgovoren" za številne reporta- že o Sloveniji kot o sredozemski in raznoliki destinaci- ji, vredni obiska, objavijene v časopisih, revijah, v RTV oddajah in na spletu. _.s_svojim delom direktorja Turističnega združenja Portorož g.i.z. je Ivo Silič dolga leta strokovno udeja- njal tisto, čemur pravimo destination management. Hvala, Ivo! Piran na naslovnici Neckermannovega kataloga 2009 Naslovnico Neckermannovega kataloga individualnih potovanj za leto 2009 Kroatien & Osteuropa, kamor Med nemškimi gosti so bili izžrebani dobitniki tri naj- Neckermann uvršča tudi Slovenijo, bo krasila fotografija stih nagrad, ki so jih podarili slovenski udeleženci de- Pirana. Piran bo tako odlično viden na 14.000 prodajnih lavnice: Adria Airways, Austria Trend hotel Ljubljana, mestih vodilnega organizatorja potovanj Neckermann Best Western hoteli Ljubijana/ Bled, Grand hotel Union v Nemčiji pa tudi v Avstriji . Ljubljana, Hoteli Bernardin Portorož, Hotel Mons Ljubijana, Kompas, Korensports, LifeClass Hotels & Spa Portorož, Metropolgroup Portorož, Terme Olimia, Terme Radenci, Zavod za turizem Ljubijana. Miha Kovačič, direktor Zavoda-Kongresnoturisti č ni urad, je posebej izpostavil tako interes za Slovenijo, ki se je razvil v času individualnih pogovorov med vabljeni- mi gosti in slovenskimi predstavniki , kot tudi pozitiv- no vzdušje večera, Majda Rozina Dolenc, vodja pred- stavništva STO v Nemčiji, pa je vse zainteresirane pri- - www.slovenia .info Naslovnica Neckermannovega kataloga je zagotovo odlična promocija Pirana, slovenske obale in Slovenije kot sredozemske države, za katero se je STO dogovorila s produktnim vodjem drugega največjega organizator- ja potovanj Neckermanna, Michaelom Lehnusom. Ta je svojo odločitev izbire motiva Pirana utemeijil z aktu- alnostjo Slovenije kot turistične destinacije za Nemce: "Slovenija predvsem po predsedovanju Svetu EU velja za evropsko turistično destinacijo v trendu, ki je zanimiva predvsem zaradi pokrajinske in gastronomske raznolikosb" ter široke palete kakovostne turistične ponudbe." Naslovnica na katalogu je zelo razveselila tudi pred- stavnike turističnega gospodarstva na Obali . Ob tej pri- ložnosti je Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož, g.i .z., dejal: "Slovenijo še vedno zaradi po- dobnosti imena nehote zamenjujejo ali napačno poi- menujejo. Slovenija se namreč kot turistična destinaci- ja od ostalih, s katerimi nas radi zamenjujejo, razliku- je prav po tem, da je tudi obmorska in sredozemska dr- žava. Težko bi si bilo zamisliti boljšo in lepšo promoci- jo slovenske obale -ra trgu, na katerem bo katalog dis- tribuiran. To je zagotovo še ena dobra poteza predstav- ništva STO v Nemčiji. " Katalog Neckermann Individuell Kroatien & Osteuropa 2009 bo izšel 27. oktobra 2008 v nakladi 500.000 izvodov. "Okusite Slovenijo" na germanski tromeji V belgijskem kraju Maasmechelen je pred kratkim po- tekal Slovenski vikend, na katerem se je slovenski tu- rizem predstavil s ponudbo naravnih zdravilišč, čebe­ larskim turizmom in nekaterimi posebnostmi gastrono- mije ter slovenskimi vini. Maasmechelen je bil izbran zaradi strateške lokacije na tromeji med flamskim delom Belgije, Nizozemsko in Nemčijo, dogodek pa je bil postavljen v prestižno nakupovalno središče Maasmechelen Village. Na raz- stavnem prostoru, zraven najbolj obiskane trgovine Tommy Hilfiger, se je Slovenija predstavila s turistič­ nim gradivom, slikami slovenskih motivov, predstavi- tvijo Topolšice, Čateških Toplic in Šmarjeških term, pri čemer je slednja sodelovala tudi z maserko. Fantje so nja kakovosti visoko uvrščena tudi v RNUST-u (Razvojni točili vino in skrbeli za prigrizke, tako da so bili žu- načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011). pan, novinarji, tour operatorji in množica obiskoval- Konkurenčnost in kakovost turističnih storitev je po- cev več kot zadovoijni. Dogajanje so popestrili Atomi k trebno dvigniti na ravni posameznih turističnih ponu- Harmonik, ki so na odprtem odru opravili dva nasto- dnikov, na ravni turističnih destinacij pa tudi na na- pa v živo. Ljudje so jih sprejeli z navdušenjem, saj je cionalni ravni. bila stvar zelo vesela in poskočna. Zaradi velikega za- nimanja obiskovalcev in zadovoijstva uprave tega na- kupovalnega središča je bil Slovenski turistični urad v Brusiju povabijen, da bi podobno prireditev pripravil tudi naslednje leto. To so še posebej prosili prebivalci Maasmechelena, saj jih je kar 3000 slovenskega rodu druge ali tretje generacije. To je bila v Maasmechelenu druga prireditev te vrste, prvi so se predstavili Katalonci. Mednarodni obrtni sejem - MOS tudi v znamenju turizma Direktorat za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo je letos svoje aktivnosti in dosežke predstavil tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu (MOS) v Ceiju. V sklopu aktivnosti na MOS-u je Direktorat za turizem organizi- ral tudi srečanje Strokovnega sveta za turizem. 11. septembra 2008, drugi dan sejma MOS, je Ministrstvo za gospodarstvo posvetilo tudi turizmu. Direktorat za turizem je obiskovalcem sejma predsta- vi l glavne dosežke in aktivnosti , ki jih izvaja z name- nom spodbujanja razvoja turizma; od razvoja turistič­ nih destinacij do trajnostnega in regionalnega razvo- ja, promocije in trženja, razvoja človeških virov, dvi- ga kakovosti in razvoja poslovnega okoija in investi- cij. Navzoče je najboij zanimala možnost sofinancira- nja turistične infrastrukture. V sklopu aktivnosti je potekalo tudi 4. srečanje strokov- nega sveta za turizem. Člani Sveta za turizem so tokrat razpravo usmerili v oceno turistične sezone in v uresni- čevanje politike zagotavijanja kakovosti. Člani strokovnega sveta so se strinjali, da je slovensko Slovenija se je predstavila na Daljnem,,vzhodu Med 19. in 21. septembrom je svoja vrata odprl JATA World Travel Fair v Tokiu. Na tej turistični borzi se je predstavila tudi Slovenija oziroma slovenska turistič­ na ponudba, in sicer z najeto stojnico v velikosti 18 m2• JATA World Travel Fair Tokio je svetovno znan sejem mednarodnih in lokalnih turističnih organizacij , na ka- terem se predstavijajo letalske korporacije, hoteli, po- tovalne agencije, prevozniška podjetja, mediji in dru- ge organizacije s prekomorskih destinacij. Borza je bila sestavijena iz dveh komplementarnih do- • godkov - turističnega kongresa in borze oziroma sejem- skega dela, ki je obenem turistični dogodek za strokov- no javnost in za potencialne individualne obiskovalce z japonskega trga. Sejem nudi možnost sklepanja no- vih poslovnih kontaktov, odprt pa je tudi za širšo jav- nost. Sejemski del je predvsem vir informacij za poto- vanja in skozi različne seminarje, tematske sklope in medijsko podporo spodbuja japonsko turistično pov- praševanje in lansira nove trende. Na slovenski stojnici so se predstavila tri slovenska podjetja: Kompas Incoming Agency, Panoramic Trave[ in Promet T&T. Rdeča nit obeh predstavitev na japonskem trgu je bil tudi nov promocijski element, ki ga Slovenija upora- bUa v okviru svojih predstavitev na Japonskem, to je zmajček slovenske umetnice Lile Prap. Slovenija se je v torek, 16. septembra 2008, predsta- --1'ila še v Južni Koreji, v glavnem mestu Seulu, kjer je potekala prva predstavitev naše države zainteresiranim turistično gospodarstvo v prvih sedmih mesecih leto- tour operaterjem in ·novinarjem. šnjega leta beležilo dobre rezultate turistične sezone. Ocenili so, da je 3 % rast skupnih prihodov in prenoči­ tev vzpodbuden kazalec slovenskega turističnega razvo- ja. Še posebej je razveseijivo število prihodov in preno- čitev gostov s trgov Beneluksa, Skandinavije in preko- morskih trgov, saj je v prvih sedmih mesecih zabeležen kar 10 % porast teh gostov glede na enako obdobje v ,; letu 2007. Izpostavili so tudi pomen aktivnosti p"rido- bivanja gostov z Daijnega vzhoda, saj statistika beleži 73 % več japonskih in 43 % več kitajskih gostov. Dobra turistična sezona se izraža v turističnih bru- to proizvodih. Le-ta je v letu 2006 znašal 5,5 % BDP Slovenije, kar pomeni za več kot 11 % povečanje gle- de na leto 2003. Tudi zaposlenost v turistični storitve- ni panogi je v porastu, saj se je v letu 2006 glede na leto 2003 povečala za 7 %. Dobri rezultati pa niso sami sebi namen in kot taki pričakovani . Člani strokovnega sveta so si bili eno- tni, da je za večjo uspešnost slovenskega turizma po- memben tudi dvig konkurenčnosti slovenskega turiz- ma, ki je tesno povezan z dvigom kakovosti storitev in zadovoijstva gostov. Uresničevanje politike zagota- vUanja kakovosti predstavija enega izmed kijučnih ci- Uev Direktorata za turizem, saj je politika zagotavija- Na Bledu odigran STB Golf Invitational Slovenska turistična organizacija posveča posebno pozornost razvoju in trženju slovenske golf ponud- be. S tem namenom je letos organizirala STB Golf Invitational oz. golf turnir za tuje organizatorje po- tovanj in potovalne agencije, specializirane za golf ponudbo. Udeleženci STB Golf Invitational turnirja Organizatorki STB Golf Invitational turnirja iz vrst STO, mag. Karmen Novarlič in Ksenija Sterle Golf turnir je tako potekal v petek, 26. septembra 2008, na golf igrišču Bled. Udeležilo se ga je več kot 40 tujih in 20 slovenskih igralcev iz turističnih vrst. Namen srečanja je bil udeležencem predstaviti ponud- bo slovenskih golf igrišč ter možnost spoznati Slovenijo kot rastočo in razvijajočo se golfsko destinacijo. Poleg igranja golfa na najstarejšem golf igrišču v Sloveniji je bilo bivanje specializiranih tujih organizatorjev poto- ' vanj v Sloveniji posvečeno tudi igranju golfa na Golf Gradu Otočec, spoznavanju golf ponudbe Golf igrišča Grad Mokrice, Golfa Arboretum ter spremijajoče termal- ne in wellness ponudbe. Otroci so spozr;iavali Slovenijo Spletni portal Igraj in spoznaj Slovenijo se je že drugič predstavil na Otroškem bazarju, naj- večji izobraževaln~-sejemski prireditvi za otro- ke pri nas. Med 11~ in 14. septembrom je prire- ditev na Gospodarskem razstavišču v Ljubijani obiskalo preko 24.000 obiskovalcev. Na voijo so jim bile različne športne aktivnosti, ustvarjalne delavnice, nastopi plesnih, gledaliških in folklor- nih skupin ter številna druga ponudba na zani- mivo opremijenih razstavnih prostorih. V štirih dneh se je na stojnici Slovenske turistične orga- Pestro dogajanje na stojnici STO na Otroškem bazarju 2008. nizacije trlo obiskovalcev. Najmlajši so v otroškem ko- tičku pridno barvali pobarvanke z motivom spletnega portala, mladi pa so raziskovali Slovenijo v virtualni e- klepetalnici. Preko spleta (www.slovenia.info/igrajspo- znaj) so spoznavali in se poučili o dvanajstih najboij reprezentativnih destinacijah ter virtualno klepetali z ostalimi uporabniki. Ob izpolnjenih dvanajstih nalogah v okviru igrice Igraj in spoznaj so bili uvrščeni v meseč­ no nagradno žrebanje, ki poteka vsak prvi teden v me- secu. Najboij zaželena med obiskovalci je bila nagra- dna igra za mlade do vkijučno 17. leta starosti. Podelili srno celodnevne vstopnice za kopanje v Aqualuni in v www.slovenia .info . Vodnem parku v Bohinju. S ponudbo aktualnih katalo- gov slovenske turistične ponudbe smo poskrbeli tudi za malce starejšo populacijo. Izpostavili smo letošnje nadaijevanje projekta Na lepše - Stranske poti so za- peijivejše od glavnih in obiskovalcem razdelili zložen- ke, za katere je vladalo izredno zanimanje. Spletni portal Igraj in spoznaj Slovenijo se je letos pr- vič predstavil tudi na največji otroški prireditvi, 19. Pikinem festivalu v Velenju. Zaključni Pikin dan je v naš interaktivni kotiček privabil kar lepo število otrok in staršev, ki so koncept spoznavanja Slovenije pozi- tivno sprejeli. Ob vsem tem veija iskrena zahvala na- šim partneoem - Termam Olimia, Vodnemu parku Bohinj in Gospodarskemu razstavišču na Otroškem bazaou ter Festivalu Velenje na Pikinemu festivalu, ki so pripo- mogli k zanimivejši in privlačnejši predstavitvi porta- la Igraj in spoznaj Slovenijo. Znan je zmagovalec razpisa za najboijši turistični plakat z geslom I FEEL SLOVENJA Zmagovalni turistični plakat z implementaci- jo slogana in znaka I FEEL SL0VENIA, ki ga je strokovna žirija izbrala med 167 prispelimi idej- nimi rešitvami na skupen razpis Zlatega bobna in Slovenske turistične organizacije, je plakat z naslovom Follow your heart. O zmagovalcu je odločila mednarodna štiri- članska žirija v sestavi: Kurt Georg Dieckert, glavni kreativni direktor in član upravnega odbora, TBWA, Nemčija - predsednik; Andrei Cohn, kreativni direktor Cohn & Jansen (\shley SL0VENIA je potekala v torek, 7.10.2008 ob 21.00 v dvorani Evropa GH Bernardin v okviru festivala Zlati Boben. Nova stojnica slovenskega turizma Izbrana je nova tipska stojnica za komuniciranje tr- žne znamke Slovenije ter promocijo slovenske turi- stične ponudbe. Na natečaju za idejno rešitev za novo tipsko stojnico je bilo zbrano po'tljetje K.R.E.S. d.o.o., kije med vsemi prispelimi idejnimi načrti najboij ustrezala potrebam predstavitev Slovenije na poslovnih borzah in strokov- nih turističnih sejmih. Premierna predstavitev koncep- ta in designa nove stojnice javnosti je potekla na 55. Gostinsko turističnem zboru v Moravskih Toplicah med 7. in 9. oktobrom 2008. Idejna rešitev temeiji na konceptu ugodja čutov in čustev in v celoti izhaja iz Priročnika turistične znamke Slovenije z logotipom I FEEL SL0VENIA. Izhodišča so prepoznavne grafike čistih in enostavnih oblik, naravni materiali ter pri- vlačni motivi, ki vzbujajo močne asociacije. Stojnica je prilagodijiva različnim velikostim razstavnih pro- storov od 50 do 200 kvadratnih metrov. Uporaba na- 1 FEEL SLOVENIA & Holmes, Romunija; Marius Kasperavičius, kre- ~ - ativni direktor, Barikada & designHOTEL, Litva; _..._ ~ ~ Marko Vičič, izvršni kreativni direktor, Futura ~ DDB, Slovenija. Podelitev nagrad Golden Drum Open, kjer so razglasili tudi zmagovalca natečaja I FEEL AFGHANISTAN ALBANIA ALGERIA ANDORRA ANGOLA ANTIGUA AND BARBUDA ARGENTINA ARMENIA AUSTRALIA AUSTRIA AZERBAIJAN BAHAMAS BAHRA IN BANGLADESH BARBADOS BELA RUS BELGIUM BELIZE BENIN BHUTAN BOLIVIA BOSNIA AND HERZEGOVINA BOTSWANA BRAZIL BRUNE! BULGARIA BURKINA FASO BURUNDI CAMBODIA CAMEROON CANADA CAPE VERDE CENTRAL AFRICAN REPUBLIC CHAD CHILE CHINA COLOMBIA COMOROS CONGO CONGO DEMOCRATIC REPUBLIC COSTA RICA CROATIA CUBA CYPRUS CZECH REPUBLIC DENMARK DJIBOUTI DOMINICA DOMINICAN REPUBLIC EAST TIMOR ECUADOR EGYPT EL SALVADOR EOUATORIAL GUINEA ERITREA ESTONIA ETHIOPIA FIJI FINLANIJ!FRANCE GABON GAMBIA GEORGIA GERMANY GHANA GREECE GRENADA GUATEMALA GUINEA GUINEA-BISSAU GUYANA HAITI HONDURAS HUNGARY ICELAND INDIA INDONESIA IRAN IRAQ IRELAND ISRAEL ITALY JAMAICA JAPAN JORDAN KAZAKHSTAN KENYA KIRIBATI KUWAIT KYRGYZSTAN LAOS LATVIA LEBANON LESOTHO LIBERIA LIBYA LIECHTENSTEIN LITHUANIA LUXEMBOURG MACEDONIA MADAGASCAR MALAWI MALAYSIA MALDIVES MALI MALTA MARSHALL ISLANDS MAURITANIA MAURITIUS MEXICO MICRONESIA MOLDOVA MONACO MONGOLIA MONTENEGRO MOROCCO MOZAMBIOUE MYANMAR NAMIBIA NAURU NEPAL NETHERLANDS NEW ZEALAND NICARAGUA NIGER NIGERIA NORTH KOREA NORWAY OMAN PAKISTAN PALAU PANAMA PAPUA NEW GUINEA PARAGUAY PERU PHILIPPINES POLAND PORTUOAL QATAR ROMANIA RUSSIA RWANDA SAINT KITTS AND NEVIS SAINT LUCIA SAINT VINCENT AND THE GRENADINES SAMOA SAN MARINO SAO TOME AND PRINCIPE SAUDI ARABIA SENEGAL SERBIA SEYCHELLES SIERRA LEONE SINGAPORE SLOVAKIA SLOVENIA SOLOMON ISLANDS SOMALIA SOUTH AFRICA SOUTH KOREA SPAIN SRI LANKA SUDAN SURINAME SWAZILAND SWEDEN SWITZERLAND SYRIA TAIWAN TAJIKISTAN TANZANIA THAILAND TOGO TONGA TRINIDAD AND TOBAGO TUNISIA TURKEY TURKMENISTAN TUVALU UGANDA UKRAINE UNITED ARAB EMIRATES UNITED KINGDOM UNITED STATES URUGUAY UZBEKISTAN VANUATU VATICAN CITY VENEZUELA VIETNAM YEMEN ZAMBIA ZIMBABWE FOLLOW YOUR HEART 'fH Sl.tWOl.llllfD ravnih in okolju prijaznih materialov je bilo vodilo načrtovanja . Prevladujoči material je les, kombinaci- ja javorja in češnje. Ker se je pri stojnici, ki se trenutno uporabija s stra- ni turističnega gospodarstva pokazala žeija in potreba po večji odprtosti le-te, smo se z načrtom nove stojni- ce skuša li čim boij približati danemu kriteriju. Slednje bo omogočala stropna konstrukcija, ki kaže veliko pre- glednost celotnega dogajanja na stojnici. Veliki foto- grafiji v središču stojnice bosta zagotavijali prepoznav- nost in opaznost stojnice med številnimi motivi, ki se sicer pojavijajo na sejmišču. Vsak razstavijavec bo imel ob informacijskem pultu, kateri so zasnovani v prepo- znavni obliki logotipa turistične znamke Slovenije, ob imenu podjetja tudi fotografijo ponudbe posamezne- ga podjetja oziroma organizacije. Stojnica omogoča sodobne pristope k trženju, saj predvideva tako projekcije filmov na LCD zaslonu, kot tudi "touch screen" in uporabo prenosnih računalni­ kov. Stojnica bo v tujini prvič postavijena na eni izmed največjih svetovnih turističnih borz, na WTM- World World Travel Awards nagradil Austria Trend Hotel Ljubijana za Slovenia's Leading Spa Resort Austria Trend Hotel Ljubijana je bil v volilni kampaniji , ki je dosegla več kot 167 .000 potovalnih strokovnja- kov, izbran za vodilni slovenski SPA hotel. »Oskar poto- valne industrije« oziroma »Svetovna potovalna nagra- da« (»The World Travel Award«) je nedvomno najpre- stižnejši in najobširnejši nagradni program na podro- čju poslovnih potovanj. Austria Trend Hotel Ljubijana, član vodilne avstrijske skupine hotelov Austria Trend Hotels & Resorts in eden vodilnih ijubijanskih kongre- sno-poslovnih hotelov na stičišču Dunajske ceste in obvoznice, se lahko pohvali z 214 sobami, vkijučno dvema predsedniškima apartmajema, kongresno-kon- ferenčnim centrom, ki lahko sprejme od 5 do 450 ude- ležencev in je opremijen z najsodobnejšo tehnologijo, ter dvema restavracijama in barom. Dodatna ponud- ba v Austria Tre{ld Hotelu Ljubijana, kot je SPA Sense s savno in masAžami, ali Casino z zabavnim progra- mom, zaokroža celostno ponudbo, ki gostom omogo- ča prijetno bivanje. Statistika slovenskih zdravilišč V Slovenskih naravnih zdraviliščih so tudi po devetih me- secih zadovoijni z obiskom in ustvaoenimi nočitvami, ki so se v primeoavi z enakim obdobjem lani poveča­ li . V prvih devetih mesecih je v slovenska naravna zdra- vilišča 4,5 % več domačih in tujih gostov kot lani, pri tem so domači gostje ustvarili za 6,8 % več prihodov, tuji pa za 1, 7 %. V enakem obdobju je bilo zabeleženih 2.133.875 nočitev, kar je za 3,9 % boije kot v enakem obdobju lani. Najštevilčnejši so bili tuji gostje iz Italije, ki so ustvarili 62.463 prihodov, sledijo jim Avstrijci s 55.571 zabeleženimi prihodi, na tretjem mestu so go- stje iz Hrvaške z 22.102 in na četrtem mestu gostje iz Nemčije s 17.061 prihodi. Absolutni rekordedi, če go- ste primeoamo po števi lu ustvaoenih nočitev, pa so bili v prvih devetih mesecih zagotovo gostje iz Rusije, ki so ustvarili povprečno 9,6 nočitve, oziroma ob 6.997 pri- hodih gostov so ustvarili 67.704 nočitev. Največjo rast so ustvarili gostje iz Jugoslavije, ki so ustvarili za 42 % več nočitev, na drugem mestu pa so gostje iz Rusije z 21 %-no rastjo. Prav tema dvema trgoma bo v prihodnjih nekaj tednih namenjena večja pozornost v akcijah po- speševanja prodaje, saj se bo večina slovenskih narav- nih zdravilišč predstavila na workshopih - delavnicah v organizaciji Slovenske turistične organizacije - STO in se mil Trave[ Market v Londonu med 10. in 13. novembrom srečalo z organizatodi potovanj in agencijami iz Rusije 2008. i.n Jugoslavije. • www.slovenia.info NOVO: Marca Polo zemijevid cest z vodičem MARCO ~ POLO AUTOKARTE PLUS REISEGUIDE Slowenien Kroatische Kiiste In 2 BIJtrem • Blau 1: Slowen ien1Kroat11chr Kom Hord Auf dcr AUTOKARTE findcn, mit dem REISEGUIDE erleben: 1S0 Highlights und lnslder-Tipps 1 : 300.000 Izšel je novi Marca Polo zemljevid cest ;,;a- ložbe Mairdumont (Mairdumont Verlag) z na- slovom Slovenija/Hrvaška obala (Slowenien/ Kroatische Kiiste). Gre za dva zemijevida v merilu 1:300.000, priložen pa je tudi vodič na 96 straneh, ki vsako od obeh po- dročij predstavi s 150 znamenitostmi, vrednimi ogle- da, oz. priporočili za popotnike. Zemijevid cest ima tudi register krajev. Zemljevid je naprodaj po ceni 8,95 EUR. Nov pravilnik o J kategorizaciji nastanitvenih obratov Na Ministrstvu za gospodarstvo so pripravili nov pra- vilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov. Hoteli, penzioni, zasebni ponudniki sob, kampi in drugi po- nudniki nasta nitvenih objektov bodo imeli eno leto časa, da se uskladijo z novim pravilnikom. Novi sis- tem temeiji na kombinaciji obveznih in izbirnih ele- mentov, seštevek pa mora zadostiti kriteriju za do- ločeno kategorijo. Pridobitev kategorije nastanitve- nega obrata poteka na podlagi samoocenitve, razen pri nastanitvenih obratih najvišjih kategorij, kjer je potrebna še ocenitev s strani ocenjevalca z opravije- nim preizkusom usposob ijenosti. Hoteli s štirimi ali www.slovenia.info petimi zvezdicami bodo odslej lahko pridobili tudi kategorijo superior, ki naj bi pokazala, da ima ho- tel določene elemente višje kategorije, ne izpolnju- je pa vseh kriterijev zanjo. Cilj posodobitve sistema kategorizacije je zagotoviti potrošnikom turističnih storitev čim več informacij o vrsti, obsegu in kako- vosti turistične ponudbe v kategoriziranem nastani- tvenem obratu oziroma zadovoljiti njihova pričako­ vanja glede kakovosti storitev. Borza turističnih produktov v Banki pri lažnosti Banka turističnih priložnosti Slovenije (BTPS) je na svojem spletu odprla novo podstran - spletno apli- kacijo "borza turističnih produktov", s katero želi pospeševati prodajo in oblikovanje novih turističnih produktov na danes turistično še ne eva lviranih ob- močjih Slovenije. Hkrati ponuja brezplačno svetova- nje vsem, ki bi radi iz storitev, ki jih ponujajo, smi- _selno oblikovali produkte in te pravilno ter učinko­ vito ponudili na turi stičnem trgu. Borza je namenje- na agentom in organizatorjem potovanj, ki iščejo al- ternativne dopolnitve svojih programov, ter idejnim nosilcem produktov oz. programov, ki iščejo agente in organizatorje potovanj. Zato k sodelovanju vabi- mo turistične agencije, posameznike in organizacije, ki ponujajo nove turistične produkte na območjih, kjer se turizem šele razvija. Za dostop do borze tu- rističnih produktov potrebujete uporabniško ime in geslo, ki ju dobite na neza.sirc@BTPS.si. Borza turističnih produktov predstavlja okolje za sre- čevanje idej ter posledično za razvoj novih in zanimi- vih turističnih produktov na območjih, kjer turizem še ni polno razvita panoga. Na vas pa je, da to mo- žnost izkoristite in borzo vsebinsko napolnite, zato oblikujte svoj produkt in ga objavite na BTPS borzi t~ističnih produktov! Prestižna · nagrada združenja TTRA za doktorsko disertacijo Maje Konečnik Največje in najuglednejše znanstveno in strokovno združenje s področja turizma (Travel and Tourism Research Association - TTRA), ki ima poudarek na Na fotografiji nagrajenka Maja Konečnik in predsednik združenja TTRA Brian Ruf ob podelitvi nagrade "TTRA Keeling Dissertation Award 2008". proučevanju trženja v turizmu, v okviru svojih letnih konferenc podeijuje nagrade za najboljša dela. Eno izmed nagrad predstavlja tudi nagrada za najboljše doktorsko delo oz. t.i. "TTRA Keeling Dissertation Award". Nagrada se podeljuje za 3-letno obdobje, kar pomeni, da je bilo tokratno tekmovanje odprto od leta 2005 do letos. Po zaključenem obdobju 5-član­ ska komisija med vsemi prispelimi deli z vsega sve- ta izbere eno zmagovalno d!sertacijo. Prestižna nagrada je bila tokrat podeijena disertaci- ji Maje Konečnik, docentki na Katedri za trženje na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki je s svojim delom "Customer-based brand equity for tourism destina- tion: Conceptual model and its empirical verificati- on" prepričala komisijo in zanjo prejela nagrado na 39. letni konferenci združenja TTRA v Philadelphii, ZDA. Punčka z imenom Ljubija na Tisti, ki jim je - kot je bila Antonu Tor()ažu Linhartu - slovenska prestolnica pri srcu, zagovarjajo mne- nje, da njeno ime lahko izvira le iz slovenske be- sede "luba", "ljubljena". Etimološka razlaga torej pravi , da je slovenska romantična prestolnica dobi- la ime glede na svoj sloves - črka "e" je zamenja- na z "a" in iz "ljubljena" je nastala "Ljubljana". Ta legenda je prevzela tudi mlada zakonca, Laurence in Alexa Heuschen iz mesta Liege v Belgiji, ki sta leta 2002 preživela počitnice v Ljubljani. Pomen legende in zven imena sta ju prevzela do te mere, da sta svojo prvorojen ko, rojeno 30. oktobra 2007, poimenovala Ljubljana. V letu 2009 se na pova- bilo mesta Ljubljana in Slovenske turistične orga- nizacije družina namerava vrniti v mesto, po kate- rem je dekletce dobilo ime. Mlada družina se vese- li povratka, ko se bo srečala tudi z ljubljanskim žu- panom Zoranom Jankovicem . 55. gostinsko- turistični zbor Slovenije Velik vsakoletni tridnevni cehovski shod je potekal od 7. do 9. oktobra 2008 v družbi Terme 3000 v Moravskih Toplicah. Tudi letos ga je obiskalo več kot 5000 obi- skovalcev, ki so si ogledali razstave kulinarike, pogrinj- kov, ponudbo turistične in gostinske opreme ter spre- mijali 24 strokovnih tekmovanj, ki so tri dni potekala v živo. Letošnji zbor je bil še posebej slovesen, saj je turistično-gostinska zbornica obeležila svojo stoletni- co. Tri dni so se vrstile različne prireditve in strokov- ni dogodki. Prvi dan sta bili velika slovesnost in okro- nostim , tujim novinarjem, tujim organizatorjem po- tovanj (turistične agencije in večji tour operater- ji) in organizatorjem srečanj (kongresni segment). Naslov časopisa jasno nakazuje, da je Ljubljana ide- alno izhodi šče za srečanja , tako poslovna kot prija- teljska . Ljubljana je tudi mesto za srečanja z ostalo Slovenijo in s svojo geografsko lego celo za srečanja z Evropo za goste z drugih kontinentov. Časopis bo predvidoma izhajal dvakrat letno - sep- tembra za jesensko/zimsko obdobje in aprila za po- mladno/poletno obdobje - v nakladi 10.000 izvodov in v angleškem jeziku. Vsebinsko nadgrajuje že ob- stoječe publikačije, ki jih izdaja zavod, saj odkriva Ljubijano z drugačnih vidikov, po katerih po prihodu v Ljubljano povprašujejo tuji profesionalci. Vsebuje daljše in krajše prispevke ter novosti tiste polovice gla miza turističnih agencij, drugi dan je potekal z leta, ki je aktualna v času izdaje. Ministrstvom za gospodarstvo in je bil v celoti name- Novo tiskovino bodo prejeli vsi tuji novinarji in njen mladim v gostinstvu in turizmu. Mladina je tekmo- novinarske ekipe (po podatkih Zavoda za turizem vala, promovirali so zaposlovanje v gostinstvu·, organi- Ljubljana Ljubljano v povprečju tedensko obiščejo zirana je bila motivacijska delavnica na temo uspešne dva do trije mediji s celega sveta) ter vsi organiza- poklicne poti v turizmu in gostinstvu, izpeijana pa je torji potovanj in organizatorji srečanj. Časopis bodi- bila tudi prva nacionalna borza dela v gostinstvu (več stribuiran tudi v tujini po različnih slovenskih pred- informacij lahko preberete na strani 7). Svoje prispev; stavništvih. ke so predstavili srednješolci ter turistični podmladek osnovnošolcev in otrok iz vrtcev, tretji dan pa je bil na- menjen turistično društveni organizaciji - tako so se sreča li predsedniki turističnih društev, ki so popestri- li živa hen turistični društveni utrip. Ta dan je bil tudi zbor članov turistično-gostinske zbornice s strokovnim semi narjem . Na prireditvi so predstavili tipsko stojni- co, s katero Slovenska turistična organizacija predsta- vija našo atraktivno turistično ponudbo v svetu, pridru- žila so se različna turistična podjetja. Pokroviteij ve li- kega tridnevnega dogodka je bil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo TUrk. Nov medij za tuje profesionalce v turizmu Časopis oz. t.i. newsletter "pr!" oz. "Ljubljana, a perfect rendez-vous" bo namenjen strokovnim jav- Piran na naslovnici publikacije Eurostata "Turistične statistike" V kratkem bo Eurostat izdal publikacijo "Turistične statistike", katere naslovnico bo krasila fotografija Pirana. Avtor fotografije je vodja sektorja za turistič­ ne statistike pri Eurostatu g. Christophe Demunter, ki se je v juniju 2008 udeležil konference "Agenda za ISSN 1831-1865 eurostat Pocketbooks Tourism statistics 2008 edition ~---.-:..-·--,~•::.:,: ..._ _ .. ~ ... -;_:~~-~".'?._ .~··!;;~ ;,,,,,,,-- eu rostat D ~ EUROPEAN COMMIIIION trajnostni in konkurenčen evropski turizem" v orga- nizaciji Direktorata za turizem na Ministrstvu za go- spodarstvo v sodelovanju z Evropsko komisijo. Vodjo sektorja turističnih statistik pri Eurostatu so ob tej priložnosti lepote našega zgodovinskega obalnega mesta tako navdušile, da se je odločil za objavo fo- tografije na naslovn ici publikacije. Umetnost letenja je v točnem pristanku S temi besedami sta Aerodrom Ljubljana in Adria Airways povabila svoje goste na golf turnir, ki sta ga konec avgusta pripravila na Kraljevem golf igrišču na Bledu. 1. mednarodni golf iurnir letališča in letalskih prevoznikov so poimenovali "66 yard first flight". Z njim so poveza li evropske letalske prevoznike, letališča in njihove par- tnerje ter se poklonili pionirju slovenskega le- talstva Edvardu~ Rusjanu. Obe podjetji 54\:a več kot sto udeležencem iz Slovenije in tujine predstavili življenjsko zgodbo prvega slovenskega letalca. V duhu in podobi turnirja ter celotnega spremljevalne- ga programa so se vrnili v začetek dvajsete- ga stoletja in ga približali sodobnemu času. Golfisti so za 25 nagrad tekmova li v dveh sku- pinah (avio in gostje). Za dodatno moštveno nagrado so se pomerili predstavniki letališč proti predstavnikom letalskih družb. Športna sreča je bila tokrat bolj naklonjena slednjim. Na turnir- ju, ki bo postal tradicionalen in ki ga organizatorja sčasoma želita razviti v večdnevni dogodek s konfe- renčnim programom, so igralci golfa igrali na 18 lu- kenj in način stableford . Tekmovanje je potekalo v skladu s Pravili golfa in Amaterskega statusa, odo- brenimi pri R&A Rules Limited, lokalnimi pravili, ki so v skladu s pravili golfa in jih je odobrila tekmo- valna komisija, pravili EGA Handicap System 2007- 2010 in pravilniki Golf zveze Slovenije. Udeleženci spremljevalnega programa so si ogledali Bled z oko- lico in sodelovali na "retro" šo li golfa ter tekmova- nju v bližanju žogice 66 jardom, kolikor je bila dol- žina prvega Rusjanovega poleta. Uradni del turnirja se je zaključil s preletom replike letala EDA 5, ki jo je izdelal konstruktor Albin Novak in ki je prav tako del zapuščine prvega slovenskega letalca . Med golfi- sti, ki so se udeležili turnirja, je bil tudi predsednik uprave mlinchenskega letališča dr. Michael Kerkloh, ki je po turnirju dejal: "Aerodrom u Ljubija na in Adrii Airways bi se rad zahvalil za organizacijo izjemnega dogodka. Čestitke organizatorjem nepozabnega kon- ca tedna na Bledu. Vese li me, da sem se lahko ude- ležil dogodka." • www.slovenia.info II m III MOBITEL.SI www. ' "bol"Jše omrežje, h ·c-no naJ __ . za te n1 . . odbcno Poleg priznan)~ e·ela še priznan11 za · d užba Mob1tel pr J O znamko. Je r ·a vredno blagovn in zaupanJ - · ·- vezi so tiste, u ·mocne1se naJ · · ·h ne vidimo. la 11 __ ' ·: +1 sloY.enski tunistični for.um Rdeča nit letošnje~a foruma je poslovni in kongresni turizem. www.slovenia.info I FEEL SLOVENIA www.slovenia.info Največja izbi~a nastanitev v Sloveniji • hoteli • apartmaji, sobe • turistične kmetije • mladinski domovi • • • penz1on1 • gostišča Klicni center: 04 280 30 30 boo ki ng@sloven ia.i nfo Konkurenčne cene