Bitka ob Dnjestru. Telik ruski poraz pri Kolomeji. ~ Ruski poizkus, v Bukovini piodirati, odbit. — Življenje v Przemyslu. — Anglija izifiibila že 171 ladij. — Japonska proti Kitajski. V obrambo županov. Iz kroga županov smo dobili ta-le članek: Margikaj poučljivega je že prinesel VaŠ cenjeni list v teb resnih časili, le eno je pozabil, aamreč poučiti IJudstvo, kako težko star.šče in ogromna dela imajo sedaj 2upani. Ni ga župana v oeli Avstriji, ki bi v sedanjih razmerah vsakemu ustregel. Najprej podpora svojcev na vojsko vpoklicanih. Kdor je odklonjen, vali krivdo na župana. Ljudstvo je mnenja, da županstvo odločuje o tem. In vendar župan izpolni samo tiskovino in potrdi podatke, ki jšh |e stranka navedla in tudi sama podpisala. 0 prošaji ¦odločuie vzdrževalna komisja na podlagi poizvedb orožništva. In vendar skoro vsak, kdor je odklonjen, pnde zmerjat župana, 6eš, ali noče ali ne zaa pravilno napraviti zglas tve. Mnogokrat je vzrok odklonitve ia, da straaka na županstvu ni resnice govorila, n. :jv. se je sramovala navesti vse dolgove. Ce je od'donjena, «re k advokatu ali komu drugemu, da napravi priziv. Temu prizaa vse dolgove in dofo: podporo. Kljub temu obira župana, da ni znal ali no. ;el pravilro napraviti. Takih slučajev, da stranka ve, sakai je zavrajena, a kljub temu vali krivdo na župaaa, je mnogo. Malo preveč oblasti pa ima pri podpo¦,-ab orožništvo. Kar oao poroča, to drži, naj že bo resničsio ali r,e. In mr.ogokrat poroča kaj neresničaega, ker navadao povprašu]e.io pri sosedih in sosedjo so si navadno navskriž. Vzdrževalna komisija naj bi se rnjše na župaisstva obračala po informacije, ker župan gotovo bolj pozna resnične razmere, kakor pa ¦orožiiik. Vzdrževalna koraisija pa tudi sama dela ovire županom. Zavrnjene stranke kratkomalo pošlje na županstvo, naj napravi še eno zglasHev. Obenem pa ¦pismeno županstvu pod kaznijo prepove (celjski okraj) napravti &e eno zglasitev, če je bila prva odklonjena. Največ s'taosti pa delajo županam prošnje naj_ različnejše vrste. Ljudje so mnenja, da županstvo raora delati še tako nesmiselne prošnje. (N. pr. prošnja za dopust moža, ker je krava na ,,ca]t", a mož se bojuje v Karpatih). Zupanstvu ni treba delati prošeaj za posameznike, stranka naj prošnjo napravi sama ali pnsti napraviti, saj je sedaj skoro v vsaki obfiini kak dijak doma, ker vsled draginje v mestu ae more shajati. Marsikateri bi gotovo napravil prošajo. /jiipanstvo prošnjo samo potrdi ia odpošlje. Zupan D mpral iineti deset rok, 6e bi delal tudl prošnje sam Mnogokrat mu kdo zabrusi v obraz: ,,Zakaj si pa plačan?", a nihfie ne pomisli, da je plafiaa za uradaa dela in da ,je plafia tako malenkostua, da bi vsak župan rad dal še enkrat toliko,samo, da bi bil rešen tega posla. V kratkem pridejo na vrsto prošaje za do puste črnovojnikov. Oliseg dopnstov je omejen, eden bo prišel, drugi zopet ne. In kdor ne bo prišel, bo kakor po navadi, val!l krivdo na župana. In veadar je najenostavnejše, da vojak s a m prosi pri svojem poveljstvu za dopust. ° Mnogo preglavic je aoiaic županom popisovanje žita in zmetin. Vkljub časopisju so ranogi &a sedaj mnenja, da bi žunanstvo laliko preprečilo zaporo. Vaš list je pisal, da stranka še sedaj lahko popravlja svo. je podatke, posebno glede semenja. To je res, toda to bo kazen za one župane, ki niso ljudstva pred ali vsaj med popisovaajempoučili, Sedaj so pregledi že seslavljeni, naznanilni li.sti odposla"i in vse z-aloge seštete, tako, da vsako popravljanje napravlja mnogo dela. Kar se tiče prošenj za odniero ve6je porcije za osebo ia za dovolitev porabe žita za kokoSi, majbne pujske itd., so nekatera županstva odposlala tozadevno prošnjo takoj po razglasitvi zapore na poljedelsko mia strstvo. A ko je izšel Vaš Tst in je brl v njem vzoreo za prošnje, so hodili ljudje z listom v roki. fupanstvo u*6!t, kako naj napravi in ni6 ni pomagalo da se iim je prav;lo, da je prošaja že davno odposlana. Ker bo od vlade določena porcija za osebo skoro aotovo manjša, kakor pa ,jo ljudje pričakujejo in po pra- vici žele, bi bilo umestno, da že sedaj povesto, da sa župani pri tem nedolžai. Kako je pri vojnlb. dajaivah, si uredništvo itak lahko predstavlja. Ce torej v svojem cenjeaem listu vzamete tudl župane v varstvo, Vam bo za to v resnici hvaležen vsak župan. Slike iz vojne« Junaštvo naših bratov Hrvatov. Vinko Lorber, topničar gorske baterije, piSe dne 28. februarja iz Karpatov svojerau svaku f Orraožu: Drajgi! Hvaležno sprejel Tvoje pismo, še boli pa me je iznenadil dobri tobaček in sprava; samo z velikimi. očmi sem gledal na žveplenke. ki ni;so bile narodne. 0 Ijubi Ormož in tvoji tako malo narodnt Slovenci! Nedavjio smo stanovali v neki žagi, tam aas je zasnežilo, in, kaka sreča v tem mrazu, našli smo kup deaek, katere smo veS dni kurili. Prišli so k nani hrvaški domobranci, spali že pet dni niso nič, bili so grozno utrujeni in pri nas so se odpočili. Hrvatje so gonili R:use 5ez Karpate in jih vsak dan veft sfo ujeli. Vse hvaJi in slavi •junaštvo Hrvatov, ki so tako izborni vojaki, da so kar brez vsakega povelja daa za dnevom drveli za sovražnikom, ga z vedniia jurišem preganjali od postojanke do postojan.ke in v par dneh njeli okoli 3000 Rusov. Do Novega leta smo prehodili, 1880 km. Moja baterija se že osmi mesec dobro drži,. Udeležili smo se vseh dosedanjih bojev v Galioiji, oziroma v Karpatih, in vedao se aara je po- srečilo Ruse nabiti al!i vsaj odbiti. Zdrav sem &e tudi za silo. Ce ne bo huje, Še zdržimo tako dolgo v GaliOiji, da pomečemo Moskale do zadnjega iz aje ia četudi si pr.dobimo tukaj domovinsko pravico, Vojaški pozdrav od VaSega Vinkota. Slovtnski vojaki prenašamo voljno vse križe. ' Anton Bablč piše iz bolnišnice v Tropavi v Sleziji či. g. JakobuZupaničuv Gotovljah: Prečastit, gospod župn.k! Za vse poslauo gradivo Vam bodi ljubi Bog bogat plačnik. Ravno mol'm iz knjižice ,,Sv. križev pot", ki je krasne vsebiae, ko dobim posla.ie stvari. Hvalo dajam Bogu v svojili vsakdanjih molitvah, da ionam tako pridnega in skrbnega dušnega pastirja. Od veselja sera zaplakal, zagledavši v kuverti tako dobro čtivo. L^ubi Bog mi je še dal precej trdno zdravje, toda srce je še pr.zadeto, Upam, da mi bo ljubi Bog podelil še popolao zdravje. Oh, vse piše o draginji in revščini, ki je nastala vsled vojske! Dragi moji! Ko bi mogel donw, naredil bi živo pndigo, v duhu bi peljal ljudi, na" bojno pulje sem v GaliiijO. Tukaj je revščina dorna. Ubogi ljudje! Ves živež in vse premoženje jim sovražni-k vzame; do zadaje krav-e vse pobere iz hleva. Milo se mi je storiio, ko sem gledal na vseh Svetih v mestu N . . . popol.ioma od sovražnika razdejano cerkev. Biia je krasaa stavba, Oh, kako je plakala mati in oče, ki jima je sovražna granata vžgala hišo, regila sta golo življenje in hlačke svojemu sinu. Pretresljivi prizori se dogajajo, kamor pridejo sovražae čete. Zato pa na boj nad sovražnika, dokler ni čisto potolčen! Prav rad še grem v bojai metež. Moja srebrna kolajna, ki sem jo dobil dne 25. oktobra, priča, da nisem vojak na zadajem mestu. Bogu sem hvaležen, da me niso dobili Rusi v roke. DobU sem pohvalo vpričo oele baterije. Nemci so debelo gledali, ko so videli, da sio Slovenoi res celi junaki! Marija, ki sem jo vsak dan na pomoS klical, posebno v nevarnostih, me nizapustila. Ce pridem zopet nazaj v boj, jo nočem še bolj častitL Slišati še nikakor ni bilo, da bi bila Marija svojih otrok kedaj zapustila. Slovenski vojaki prenašamo voljno vse križe in težave, ki nam jih Gospod vojnih trum pošilja. Molimo in zaupajmo! SrCno bodite pozdravljeni! Bog bodi Vam, preč. g. župnik, bogat plačnik! V dubu Vam poljubljam roko ter ostanem v srcih Jezusa in Marrje do hladaega groba. Vaš zvesti Tonftek. Slovenec rešil dve bateriji. Iz pisma, ki ga je pisal topnifiar-podCastnik Alojzij Zelenko dne 4. marca svojim starišem v Veržeju iz bolnišnice ,v mesteou Gyulaiehervar na 0grskem: Dragi stariši! Obvestim Vas, da se nanajam v mestecu Gyulafehervar na ogrsko-rumunsfki meji" z rano na glavi v bolnišnici. Rajijen sem bil dne 21. februarja v Galiciji blizu mesta Od tam sem bil še tisti dan prepeljan v obvezni prostor in od drugi dan z vlakom v mesto Szafmar-Nemety na 0grskem, odkoder sem Vam pisal karto. Bil sem tajn pet dni in se mi je zelo dobro goddlo. Dne 2. t. m. pa smo bili spet odposlani, nadejajoč se, da pridem kam na Štajersko ali v Zagreb; ali žalibog, vlak je pihal čisto v drugo stran in re$ nas je zavlekel po dvadnevni vožnji v to mesto. Dragi stariši! Ne grenite si življenja radi moje sedanje usode, prestal bom vse težkjoče, zopet ozdravel in zopet odrinil tja nazaj, odkoder sem prišel. Sel bom proti sovražniku borit se za cesarja in Ijubo domovino. Dosti naših mladih slovenskih src, slovenskih fantov, je izgiailo pod sovražnimi kroglami in zakaj bi se tudi jaz ne pokazal. Nekoiiko Vam opišem, kako sem dobil rano na glavi. Bilo je dne 20. februarja, okoli 4. ure popoldne. Naenkrat dobi naša divizija (dve bateriji) zapoved: ,.Takoj proti mestu , katero je že najbrž od sovražaika prosto. Reklo se nam je, da moremo le po železniSki progi dospeti v mesto, ker je navadni most čez reko razdejan od sovražnika. Takoj smo jahali proti lepemu mestu , katero se je že od dalefi belilo pri solnčnem zahodu. Komaj smo prišli na železniško progo, že se je zmračilo, tako da smo po nofii mnrali opravljnti naše delo. Bilo je zelo težko vlačiti topove preico železniškega tira. Marsikatero fielo je hilo rosno in seveda tudi moje. Ura je bila ravno dvanajst in cela divizija je stala v predmestju omenjenega mosta. Poiskal sem si v boljši hiši prenočišfte, kjer sem bil prav dobro sprejet in sem spal drugo jutro do sedmih. NaSn. divizija dobi ob sedmi uri zjutraj povelje, naj se takoj v bližini postavi in pripravi za bo.j. Ru si so namreč z.iutra.j na nas nanravili napad. TaKoj je biln vse pripravljeno za ogenj, samo povpra-^.evali smo se: kie je snvražnik? Takoj zlezem na bl;ža.io cerkev, odkoder som videl, da so Rnsi Se približno 1 km oii nas oddaljeni in so v velikem številu proti nam prcdirfili. Takoi sem s^oznal, da je položaj resen. V tem treimtku že nribeži naša infanterija nazaj. Bilo jih je zelo malo. Ostali smo sami z našimi topovi. ~*t- Glasi se povelje: ^,Vse nazaj!" Oh, kaka je tela n|aSa vožnja po progi! ? Komaj smo prišli na železniško progo, že so bili Rusi na 200 korakov blizu nas na levo in desao. Grozno streljanje. Padel je raož za inožem, konj za Konjem. Moj konj je padel pod mencj L>)Kor muhaj, Skoraj so se že Rusi polastili našili topov. Naenkrat zberem kakih deset podča^lnikov, obraem topove proti Rusom in jim pošiijaii: strel za strelom, Ruska množica se je valila po tleh, po 30 jili jo padlo pri jednem strelu. Naš ogenj je grozno učinkoval. Videli smo ruske roke in noge po zraku frčati, tako silno so razbijale naše ha\bice. Pri tem silnem boju so naši padali drug za drugim. Bili so ali raajeni, ali mrtvi. Znairaj nas je bilo maaj. Naše streljanje je bilo vedno redkeje. Nazadnje sem ostal sam pri topovih. Obupal pa nisem. A videl sena, kako naša infanterija v velikih vrstah prodira in da se Rusi, katerim so naši topovi prizanesli, umikajo. Ravno sem nabil top in ga hočem izprožiti. V tem hipu sem dobil od strani kroglo v glavo in bil ves krvav. Pogledal sem še enkrat proti in vidim, kako Rusi zopet bežijo. Vzdihnil sem še: Hvala Bogu, da so ostali topovi naši! Takoj so me odvedli nazaj in tam je bil moj poveljnik, kateri mi je stisnil roko v priznanje velike hrabrosti. Cez dve uri, ko sem bil že obvezan, je želel general, zapovednik naše brigade, da se mu javim. Počaai grem k njemu. General me je že pričakoval, mi stisnil roko, v kateri je držal 50kronski baakovec in mi ga izročil. Ob enem mi je obljubil, da me priporoči, da dobim — zlato hrabrostno kolajno. Ali ni to vse lepo, dragi stariši? Samo Bog mi naj naprej še pomaga in me varuje vsega zla! Moja rana ni nevarn^ in bom z božjo pomočjo v kratkem okrevaK Mogofie Vas za jeden ali dva dni obiščem. Bodite pozdravljeni od Vašega sina Lojzeka. Slov. Gospodar mi je sporoči) očetovo smrt. Iz severnega bojišča nam piše Josip Slavič, četovodja 87. pešpolka, doma iz Cvena pri Ljutomeru: Znak, da je Vaš list povsod razširjen in pri vseh priljubljen, je dejstvo, da se tudi med slovenskimi vojaki na vseh bojiščih pridno čita. Žalibog pa prinese tupatam za marsikoga kakšno žaloatno novico iz drage domovine. Tako sem tudi jaz v njem izvedel o smrti svojega ljubega očeta. Nemila usoda je hotela, da mu nisem mogel sam zatisniti trudnih oči, kajti višja dolžnost me je poklicala daleč iz domovine semkaj v rarzlo tujino. Tolažilo pa me je poročilo Vašega cenjenega lista, da moj 'dragi oče v težkih zadnjih trenutkih ni bil zapušcen, ampak da je našel Še prijazno uteho in sočutno tolažbo pri premnogih prijateljih in znancih. Bog vsem plati njihovo prijazno delo. Mogoče se jim bom &e sam lahko osebno zahva111; če me usoda prej združi z mo.jim očetom, naj jim bo v zadoščenje zavest, da so izpolnili krščansko dolžnost do svojega bližnjega! — Ko bi Vi, gospod urednih, le znali, s kakim neprimernim juna&tvom se borijo slovenski vojaki za ljubo domovino! G e n e r aliin drugi viSji častniki se Cudijo junaštvu Slovencev in Hrvatov. Srčne pozdrave iz mrzlega bojnega polja! Bog nns ima rad. Andrej Kovadič iz Sredlšfia, bivši podnačelnik središkega ,,Orla", sedaj nadtopničar pri težki havbični bateriji št. 34, piše dne 1. marca s severnega nojišča svojemu prijatelju Janezu Stamberger sledefie: Dragi prijatelj! Une 28. februarja sem prirajžal z bojne črte nazaj k svoji bateriji. Veš, bili smo samo za posodo pri poljskem topn čarskem polku. Zdaj bomo pa šli za kakih šest dni s svojimi težkim; topovi nazaj pošiljat Ruse v krtovo deželo. Ce bo šlo tako aaprej, kot te dni, kar sem bil v boju, potem bo kmalu pričakovati, da bo sovražnik premagan. Ko bi Ti vedel, kako smo jim dali! Vsak dan srao oddali iz vsakega topa skoraj po 100 do 140 strelov iu to vse baterije kar v skupnih strel h, To so tekali Rusi sem i" tja in se skušali skriti pred temi aašimi pošil:atvami! Pa b;lo je vse zastonj! Ceravao so se trdovratao in zagr'zeno držali v svojih zakopih, smo j'h najprei izrili iz njihovih zavetišč z graaatanr. Ko.so zapust 1 zakope in začeli bežati, smo j:h škrop li s šrapneli, da so se kar prevračali. V takih trenutkih je še nastopila aaSa pehota in jih mnogo ujela. Pa ne smeš misliti, da so Rusi držali roke križem. Kai še! Tudi oai so nas obsipavali z granntami ia šrapaeli, vendar naše izgube niso bile velike. Ko sem priSel v ognieni krst, mi ie neknliko tesno po«tTlo pri srou, pa s ftasoma sem se tnko privadil, (\n se za šrapnel še zmen;l nisem. Kor.knkrnt so eksplndral' šrap^eli ravno nad me-^oj in Skroplli krog mone kakor tofa! Pa hvala Bogu, nisem dohil nobenepa. Enkrat je padla graaata ravno v nnš zakop 'n vendar brRz vsake Sknde. To Ti ie živiienie v takem sln^a:u. FJa Novpk dohi pri tem takn slnbe živoe, dn so za nevarno-t 6 sto n;č te zmeni. Za^trnti živeža pa je bilo nad vse izvrst io. Vsega smo imeli' v izobiliu. Kuhali smo kavo, juho, cvrli špeh, pekli meso in krub. da je b.lo kaj! Navadao snao to delali po noči. Vina smo imeli vedao dovolj. Sploh v dvajsetih dneh nisem p.l ne kapljioe vode. Seveda smo morali tudi precei težav prestati; čez daa smo gazili blato, po noči pa jo bil mraz, da je kar cvililo. Dne 24, iebruarja pa is padel novi sneg. Pa, hvala Bogu, mojemu zdravju ni iiič škodovalo^ Res čudiio! Nas pač Bog rad ima, čeravno ubijamo sovražnika, Sedaj ni nobene iz;eme! Je pač vojska! Te st~. čiio pozdravlja Tvoj zvesti prijatelj Andrej. Sedem mesecev zdrav. Franc Fekonja, topničar od Sv. Antoaa v SL gor.. piše dne 7. maroa svojim starišem in aestri: Z boji&ča Vas pozdravim s prelepim pozdravom ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Zdrav sem, hvala Bogu, četudi sem že sedem mesecev na bojnem polju, kjer strašno krogle švigajo nad mojo glavo. Ljubi moji! Jaz se ne morem dovolj zajivaliti Vsegamogo6nemu in blaženi Devici Mariji in mojemu zvestemu angelju varihu, ki me t&ko dolgo varujejo nesrečne smrti. Bil sem že v veliki nevarnosti, granate so za mojim hrbtom padale, da se je kar zemlja po meni vsipatvala in bi me labko zasula. Dosti, dostltrat sem že molil na čast sladkemu imenu Jezus in Marija, da bi mi pomagala ob moji zadnji uri, Kadar so mojl dobri prijatelji artileristi ležali mrtvi in ranjeni okoli mene, sem klical angelja variha na pomoč. Ranjene so odnesli proč in mrtve sem pokriža] zadnjikrat % tresočo roko in sem tudi natihoma molil za- nje O5enaš in CeŠčeno Marijo. Žalostnim srcem sem se poslovil od njih. Ljubi oče, mati in sestra! Sedaj vidim, da so Vaše prošnje in molitve uslišane. Vsak dan opravim tukaj s\oje molitve. Dostikrat si še zapojeme in zažvižgamo kako veselo. Ljubi moji, ne žalujte in ne jokajte za svojima sinovoma, Ki se hrabro bojujeta z veseljem za dom in za cesarja. S srčnim pozdravom ostanem Va6 sia in brafc Franfiek. V Ghiliciji ni papirja. Alojzij Jenko, doma iz Dola pri Hrastnifcu, pL še svojemu botru iz severnega boji&ča: Dragi boter! Iskreno se Vam zahTaljujem za pismo, ki ste mi ga poslali. Bilo mi je r veliko veseL je. Oprost te, da Vam vefikrat ne pišem. Dozdaj mi je aamreč manjkalo papirja. Kupiti se pa ne raore. Le za kruh se dobi Se kakšna karta, pa še ta težko. Sedaj so mi ate poslali papirja in kart. Vprafiate, kako se mi je godilo, odkar sem Sel iz Maribora. Re6i moram, da še ne preslabo. Vožnja je bila prijetna. La kote mi še tudi1 ni b.lo treba trpeti. Nekaj mraza pa6. A človek se vsega privadi. Staau^emo v podzemeljskih jamah. Izgledajo, kot jame za apno. Cez so položeni trami, nato veje in zemlja. Stanujemo še dost: dobro v njih. J« pač nekaj fiasa mokro, nekaj časa pa suho. Imamo se kaj dobro. Ce je dovoljeno, kurirao, kuhamo kavo in tudi po malem prepevamo. Clovek pozabi na v&ie in je vesel. V ognjenera krstu sem bil koncem prosinca. Ka,; ko je to, mi ni mogoče popisati. Ce mi Bog dopusti se sreč-o vr liti, bom že potera povedal. Pa upam, da bc Bog dal in Ijuba Marija, da se še povraem k svojim. Predlagate, naj se priporočam presv. Srcu Jezusovemu. To navado že imam od raae mladosti. Tudi sem obljubil 10 K za napravo novega altarja v ftast presv. Srcu Jezusoveniu na Dolu v naši župai oerkvi, katere bom dal takoj, ko pridem domov. Imam tudi prece! znanoev tukaj, kakor gospoda Jurko, h katerega stotniji1 sera pridel;en, potem str^ca Petra Sovrov, Ivanfevega iz Turja, Ačkimovega Valenta ;z Hrastnika.; Florja-ovega Valenta in druge. Z gosp. Jurkora se lahko vsak dan malo pogovoriva, a z drugimi že nU sera b 1 dalj časa nič skupaj. N"a bojisča se glasi slovenska pesem. Nared-uk 17. pešpolka Josip Šturm, doma ix Slovenske Bistrice, piše: Dragi brat! Naznanim Ti, da bomo zapustili gališko zemljo, Kam gremo, sam ne vem. Strašno Je bilo takai. Bil sem -mnogokrat v sovražnem ognju. Groz o so nas obspavale svinftenke in ve'iko slabifc uric sem prebJ. Pomisli, s kakim navdušenjem je šlo vse v boj za pravico. Ko smo odšli iz L.iubl]at<e, smc bili odet v slovensko trobo.aico. N smo vedeli, kanr 'rremo. Po celi slovenski domovini so nas pozdravljali, iz tisočerih grl je donelo ,,Zivijo!", ,,Nazdar!a ic ..\a svideiiie!". A vse je potihailo, ko smo zapustili mlo slovensko domov no. Potem so se nam začele ši !e vzbujHti misli, kam da pravzaprav gremo. Gotovc si je vsak mislil, da se ne vrne veft, da ne bo videl aikdar ve^ svo'eev. A On, ki je nad nami, nas š€ fMiva. Vpliko štev;lo pri.jateliev zapuš^amo v hla.d'iizemli g>l ški, ki so dali naidražje, kar je Bog podelil človekn na zeml'i, svoje življenje, domovini na altfir. Fin;evali so se hrabro, hali se i'iso n česar; a da~ sirav o yh ie včasih nadlegoval želorteo, so prebili vse, a nnzad'je jim ie prišla smrtO'Osna krogla. Mno. <io ' -' 'P hilo obdarovanih s svetvnjo brabrosti tu na bniiSfn me'l promenjem topov, a žal, da vm je bila usoda nemila. Meai je še dozdaj. hvnln Bogu. bila mila. Kn' or včasi.h doma, tako si tudi tukaj med sovraž- iiim ognjem zapojemo kafeo slovensko pesem; a žal, da mnogo mojih najboljših prijateljev ni ve5, Nekaj je ranjenih, druge pa krije hladen grob, Ti nimaš niti pojma, kaj trpijo in žrtvujejo sDovienski fantje in možje. Zdravi si, mislim, bolj kot si bil poprej, Ce še ostanem pri živijenju, T,i poročam \ieč. Bog Te živi in na veselo svidenje! Jožef, narednik, Mjsiio-piislio boiiščt Položaj v Karpatla. V Karpatih sm-0 napredovali že tako daleč, da so vsi prehodi na ogrski straai Karpatov popolnoma v naših rokah. Avstrijci imajoi v svoji trdni posesti tudi vse višine ob gorskih prelazih. Na desnem karpatskeai krilu soprodrle naše oete že dpvznožia Karpatov na gališki straai. Karpati so torej sovražaiku popolnom/a zaprti in ce hoftejo Rusi našo bojuo črto na kaki strani prebiti, morajo zaCeti čisto od spredaj. Izjema je sadaj le na en^m. delu bojišiča v izhodnih Beskidin (ob Dukli) in v ziailiodniem delu gozdnatih Karpatov, kjer Rusi sicer niso v posesti prelazov, pa.6 pa imajo zasedene tamošnje dohod& na gališki strani pred gorskimi grebeni. V dolgotrajni.h in hudili borbah je bil sovražnik vržen: čiezi karpaitske višine, a se sedajf z obupnim naporom trudij, da bi našo armado, ki polagoma a vstrajno prod«ra, vrgel nazaj. A vsi dosedanji ruski napadi, ki so bili iztvršeni z veliko predrznostjo, niso bili v stanu, da bi naiše uspebe zmanjšali. Rav.no na.sprot'10: Kjer se pekaže, da je sovražnik radi izgubeportif.h napadov osjabljen. tam navadno naše. &et,e napadajo Ruse in jim iztrgajo postojanko za po&ito.iaako,. V trimesečni zimski bitki v Karpatih je avstrijska armada vrgla močnega in hrabrega sovražnika 6ez' 50 do 100 ldroinetrov široko ia visoko sredaje gorovje. Neverjjetne rnake izgube. Avstro-ogrski ča&tnik je pisal svojim sorodnikom v Moaakovo o zadnjih bojih v Karpatib. tsv pravi o ruskih izguba.li: Rusi isft v karpatskih bojih izgubili neiverjetio šiteviilo vo;,a,štva. Tteh izgub ne bodo nikdar in nikomu pripoznali, kajti država in carska rodbina bi vsled punta iaginili, ki bi gai vzdiigni. 10 liudstvo, kadar bi izvedek), knko se brezvest-o v velikanskili mnozicah žrtvujejo Ijudje smrti nabojišču. Za prelaz Dukla. O dogodkili pri prelazu Dukla. nimaimo že v-eč dni nobenih poročil. To je znamenje, da se tam zadnji čas ni6 važmega ni dogodilo, ali pa, je sploh po prejšnih Ijutih bojili nastopiio kratko premirje. Severno od Djiikile v ozemlju mesta. Goiiiri& pa R.usi srdi'to a brez jispeha naskakujejo naše post>!a'.ike, ki so ji,m prišle še prevee proti izhodu, -kj-er ogrožajo Ruse tudi za hrbtom. Za prelaz Lupkov. V Karpatih je nastopila vremenska. sprememba in živahni boji so se za'5eli zopet na eeh karpatski Ironti. Bo'i za prelaz Lupkivw. so se spremenili v velikansko in vrooo bitko. Glavne točke fcitke so doline Opor do Viszkova iu nato čdstakrat imenovana cesta Cisna-Baligrod. Ti boji ob Cisr.i-Baligrod so zelo nevarni za železniško črto HyrmvrJaslo, ki se nahaja v ruskih rokah. Iz, fcega se more sooznati. 6emu Rusi napeaja.jo vse s'le, da oMrže v rokah to ozemlje. Ravno tako so sili-i raski napadi, k'( so jili prifeli na cestah severno od Užoka. Po došlih poroSilih smo odbi- 11 vse ruske napade in naše eete imajo v posesti črto, ki so si jo osvojile. z velikanskimi žrtvami. Za prelaz Uzok. Ob užoškem prelazu so aaše 6ete žie dalečv GaJiciji. Zato razviiajo Rusi ob ppelazu Užok kljub silnemu siPžnemu metežii ia stranovtem mrazii živahno delavnost, kor si lioeeio tudi za eevo naivefiiih človeSkih žrtev zopet nsvojiti uniet o oesto, ki vodi v Turko fmesto na gal ški stra:ii ob reki Strvj) in nadalje ftez prelaz Užok. Postn'anke naiših 6et sn izborno utrjene in zoto na.še oete lahko nrlbija.io A'iedno se ponavljajofie rnske iiapa,dfl. Preliorl proti Užokn je nepremagljiv. V bojih dr,e 14. t. m. so naSe čete unifile do zadnjiega moža. dva raska ba.to.Hona ter ujele 11 častnikov, C50 niož in 3 strojne pnške. Proti Stryju. Badimpešta, 16. marcn. Iz Munkafta na .sevcrnem Ogrskem se porooa: V ozemlju Stryia C;zliodro od prelaza TJžok) so prteg. nili Rnsi v z-adniih dn-evih velika oja^enja, s katerimi so napadli naše posto,'*anke v doldni reke Opor (pr'tok reke Stry]>, kakor tudi naše postoianke na vi>sinah, ki se nabajajo na tem ozemljn. VP-prni ziut.rni dne 15. marca so aapravili Rja«'1 s svežimi ftpta.mi zopet napad na na^e postojanke in opoldne ao jih začeli naskakov-ati, ker so bili mnenia, <in. so jih vslcd o1> streljievanja s topovi pripra^:l;; ugodne za naskok. Toda naskok Rusov se ni le popjolnorra po^ffjsroMl, ampak naše čete so napravile protinapad ter razpršile Ruse na vse strani. Rusi so zbežali v gorovje. Bitka pri Kolomeji, Posebao pozornost vzbujajo zadnje dni dogodki na izhodnem krilu avstrij&ke karpatsike armade, katera že več dai uspešno prodira iz prostora pri K o 1 o. ni e j i in N a d v o r n i proti ruskfim postojankam pri S t a n i s 1 a v u. V nedeljo, dne 14. marca, so Rusi uprizorili srd.te protinapade, ki pa so &6 jim ponesre. čili. V poadeljek, dne 15. t. m., je sovražnik z vsemi silaovi, ki jili je innel na razpolago, hotel predreti naše pcatojanke na viši.nah severno odKolomieje (pri mesteou Ottynija). liz srditega ruskega napada je bilo razvidao, da ho&ejo Rusi za vsako ceno pr-edreti našo bojno vrsto v sraeri proti Kolomeii. A veftkratni sillii napadi, ki so bili izvršeni po veliki.h ruskih 6eta.li, so se- pod ogronin:mi ruskimi izgubami izjaliovili, Naša artilerija in strojne puške so s svojim ogn.jem prepre6Me ruske načrte. Rusi so popoldne dne 15. marca še trikrat ponovili napade na, našo bojno črto in sicer vsakokrat z velikimi o,jaeenimi četarni, a vsi napacli so bili vedno krva-vo odb!ti. V teh bojih so se p o s eb n o o d 1 i k o v a 11/ z o p e t n a š ii b r a t j e H r v a t f, Pešpol/ki št, 53, (z,agrebški) je izvr&il vi bi't,ki pri Kolomeji čudeže junaštva, V Bukovini. Budimpešta, 16. marca. Listu ,,Az Eit' se poroča iz Cernovic: Ker se je spremenilo vrenie na bolje, so se zopet pričeli boji v Bukovini. Ti boji se sedaj za, nas ugodao razvijajo. Rusi so ; apravili včeraj dne 15. marca brezaspešea napad i-a nvost pri C e r n o v i c a h ter so tamka', večkrat ponov.li svoje napade. Uai6ujo6i ogenj naših topov fe pa na;ia<:le Rasov popoLno,raa odbil. Avstrijj-ke čft^ ro u. :i(i e Rusoni a.ekaj toj:ov... Izgube Rusov i:a moštvn. i:i vo'aem grndivu so bile velike. Boi za most šez rcko Prut. Budimpešta, 16. ma-rca. List ,,Magyar Ilirlap" javlja: Z Ba.kovini ie vse priz;:»le\a,;.;e RusOv', spra,viti poc! &'vojp'oblast most čez rukj Prut, tTezas.eš.io. Rus: sj b.li povsod odb.ti. Pfzeiiiysl. 'Z-e od 9. novembira 1914 oblega v drugič ruska armada Prz«mysl. Hrabra trd.njavs!ca posadka ie torej že nad 4 messoe odreza^a od celega sveta. Kljub temu pa brajnbovci, med katerimi je tudi lepo število Sloveac-ev, niso lzgubili, poguma. Trdnjava je z živ li do dobra pre&lkrbljena, Po. rojila, ki j.h trosi.,o tuji, Avstriji sovražni listi v svet, da vlacla v Przemyslu pomanjkanje živil, so neresiiižna. Trdajavski poveljiiik ge::eral Kusmanek skrbi v vsakem oziru, da bi se trdnjava mogla tako dolgo držati, dolder ne pride glavaa avstrijska armada pved trdajavo in jo reši» Poveljnik je poskrbel, da Ima trdnjava dovolj živeža in tudi dovolj streliva. Gencral Kusmaaek ie. dal pred. kratkim poklat! ve!5je število nerabni!] koaj, ker je prlmanjkovalo ovsa k\ s tem prihramil seno in slamo za konje, ki se neobhodno potrebujejo, Trdnjava še ima tudi več tisoč glav goveje živine. Iz govejih in koajskih kož izdelujejo vtrdnjavski u&ajarai usnje in podpiate, katerih je močao pri-:. manjkovailo, Predmete, ki se rabijo pri izdelovaiiju nsnja in podplatov, kakor tjdi r-azn-e druge potr.ebčč'ae za trd.ijavo — oelo žMJa — pr'važa,io zrakoplovoi. Posadka šteje, kakor poročajo list", okrog 60.000 mož. Me;,t lega prebivalstva je ostalo v mestu do 15 tisoč; poleg teli pa je še v Przemyslu 1500 ujetih Rusov. Usoda trdnjavo jb iia vsak način odvisna od toga, kako se bo končala velika bitka ob Karpatvh. Naj pa izpade vojna sreča takn aili tako, Avstrija bo lahko v-edno iionosaa na svo,;o ]irabroprziemyšlsko posadko, kji toliko časa vstraja. 6erav.no je od vseli stram trdiio obkoljena od mogofiae ruske armade. Trdajavska posadka i;e uprizorila veckrat uspešae izpade. Ti izj)adi so se veftinoma vrgili v snieri. proti jugozahodn, to je proti mestu Sanok. Izpade je vodl navadno podmaršal Tainassy, ki velja kot desna roka generala Kusmaneka. Ko }e v prvi polovici mesGca deoembra avstri^ska armada prodirala iz Ogrskega proti Limanovi v zaliodni Galiciji in ,'e bil o tem prod*ranju obvešfiea tudi gene-ral Kuamaaok, je przemvslska posadka napravila velik izpad, da nr*tegne '^im ve6 nrekih s'l nase. Izpad je trajal 4 dni in je bil izvršen s tnko silo, da so morali R.nsi posinti večje število svo.|ih čet od ijim-anove protv. Przemvslu i i tako oslaNli svojo armado pri Llmanovi. Tako se ie naši arma-di s pomofi.io przemyslske posadke po srcMio. da ie v hitki pri TAmarovi prpinagala Rnso. l^osadka v Przem.vslu pa si dovoli vo^krat tndi malo v-eselie. Večkrat so Avstrijci na jx)seben na?in pntegnili Ru?e. T:ako je moštvo nicke nrzemvslske utrdbe napravilo pred utrribo poljsko želpznioo. Mpd tem, ko ie- prara aivstniska. baterija v rpsniei streljala na1 sovražnika, se ie druga — naividezna — zabavala na ta na.čin. da ie s nomoP.jo žife prepeliavala sem i<n tje na.vaden železnSški atoz, v klatprem jo stai criMjiv s sla,m.o i^nitlaoen ,.b.".tori.lski povoljnik". Rus; so se silno jezali in hudovaJi, da avstrijski _eastnik" predrzno kreta na vozu in gleda skozi daljnogled Na stotin-e ruskih fcrogel je letelo nanj, dokler ga ni'ena dobro zadela in mu raztrgaia hrbet. Ob neki drugi prlliki so se Avstrijei zabavali, m drazili Rusie na ta, na"6in, da so napravili velik umeten okostnjak in ga pono6i postavili v ospredje pred utrdbo. Kar naeakrat je za&el dotični kraj obsevati ruski žarkomet in naš okostnjak je grozefie dvigal roko proti Rusom. Rokai na okostnjaku je namreč bila a pomočjo žice tako napravljena, da je jo bilo mogoče od dalieč pregibati. Hudomušni avstrijski vojaki so tako vte6 no6i strašili Ruse,. Odkod dobivaRusija novečete? Hamburg, 14. marca. Rusija je izgubila v dosedanjih bojih velikansko število svoj-ega najbolj&ega vojaštva. Vkijub temu še pa vedno pošilia nove 6ete na bojišče,. Odkod dobiv-a R.us:ja nove čete, o tem piše vojajški izjvedenec v listu ,,Hamburger Nachrichten" sledeče: Po poročilu nemškega generalnega štaba se niso pojavile nove ruske čete le sainc pri Prasnvšu, ampak tudi v Karpa. tiJi, Pri Prasnyšu so bili trije novd ruski armadni zbori, ki so začeii nenadoma napadati in tu.di v Karpatil^ sta se pojavila dva nova ruska armadna zbora. Nastaae torej vprašanje, odkod je vziela Rtisija te novie čete, ko je imela v dos«danjih bojih tako velikai:ske izgul«, da bi bile uničujoče za vsako arraado kake druge države. Ru-sija je namreč sedaj poldicala pod orožje razne narode v Aziji, ki so bli dosedaj prosti od vseh vojaškiii dolžnosti, Te množioe pa stoje na zelo nizki stopnji izobrazbie. Le tako si je- razlagati, da je mogIa Rusija napadati w Izhodni Prusiji pri Prasiiyšu in v Biiikbvini. Upala je, kar je velikanske važnosti, sprome-niti s temi ogromaimi fftnožicami vsaj nekoliko na bolje svoj vojni polcžaj. Toda to pa pomenja kon6i\i popol li por-az ruske armade, kaiti 6e Rusija ni mogla zimagovati takrat, ko je pošiljala v ogenj svoje najvoljše 6ete, tem. manj more zinagati sedaj, ko pošilja ¦ a bojj;p 6rto v aaglipi skupaj zbobnane, neizvežbane &*¦ ziiske narode. Rusi so dosegli s svojirai velikanskimi niaožicami večkrai^ nekaj delnih uspehov, kakor na primor pri Prasny&u, toda vselej so se spremenili ti ruski uspehi pozr.ne-'« v poraze, ker s-ta znali zaveznioi Avstrija in Nemčija armade tako razvrstiti, da sta jili spravili v soglasjie. z novimi ruskimi, ojačenji. Ruske velikaaske mr:ožice vojaštva nijso bile nikoli odločilae, ka,;ti. i:einš.k:a annada prodira nepre?<ta,ao v< rusko ozemlje in sdoji šedaj popolaoma aa ruskik tleh. Nove ruske 6ete so le dokaz velike zadrege, v, kateri s'e nahaja. Rusija v pravem pomenu besede, karti ujef Rusi so pripovedovali, da ;ie traialo njihovo vo'nško izvežbaaje le samo 14 dai in da so oddali ra strelskih vajali zavsem samo 6 strelov. Iz tega se rirav lahko sklepa:, kiakšne vrednosti so te nove ru&ke 6ete. Pri Rjas'li se tudi ne gre za to, postaiviti na bo,i'šče )e dobro izviežba^ic oete, marveč da osupmjo svet s tem, 6eš, mo5 Rasi''e je reomahljiva. Tudi te nove ruske eete bo porazla avslrijsk-a armada, kajti one so mnofio maaj nevarne in tudi ne tako številne, kakor so bil-e ruske cete koj ob izbruhu vojne. ,,Divja divizija" velikega kneza Mihajla. AagleSki listi poročaio iz Petrograda: Kavlcaš. k; voiak , večjidel prostovoljoi, ki stoje pod poveljništvom veMkega k"eza Mihajlja, so dobili i>nie ..divje divizjip"^ V gora-h rojeni in vzigojeni. so se izkazali ti vo.'aki v Karpnitih kot stra.bovito orožje. Poaoči odložo paške ter se i>riplazi'o kafcor kafie z bodalorn m-ed zobmi do sovražnili predstraž in baterij ter izvrše svoje delo popolncma na t"u'iem.. ,vMi nismo voiaki z rokavicami", nravijo, mi s|mo prišli, da. se bo.iu.iemo proti sovražr.ikom oaria in za carjeve sovraža'ke ne poznamo nobone m:lo.vti." Ko so1 prisneli "odidelki teb eet v Lvov ia vidcli nieščarie na cestah, so vprašali začudeni, za':ai se miešča!d ne boju.ie.io^ Italiji.. 'Oblnfit* ne pustijo zadaii eas veliko pisati o Ita-l;ji. Za to sp moramo omojiti le na poroči,o o zasedanju "taliin skoua državnega ztora. Sprejela se je v niein ro-tava silprlp na vojaško in gospodarsko obranibo It ili'o. V po.~t:ivi se oine.injo za slnftaj voiske svoVičla, za z^borovaa.ia, g\roboda čnsopi.sia. ter oseb-na svoboda iz prPvid1 osti pred vobui i. Ministrski predsednik Salandrn. je ob '{ip; priliki izjavil, da vlada vsiraja na stili^u. ki ya jo razgla«iln. že niflsoa rl.ecembra. na-.mro6 da ostaae sicor mirna, a pripravljena na vse. Sriiska annadii se nanovo zbira. Rofija 13. maroa. Srbski li.st ..Pravda" poroea, da je ustavlien od ncdelje dne 14. marca na zaJitevo srbskega vrhovne. ga armafinega powl'stva ves osebni promet na vseh srbskih želez ic-ali. Ni nobenega. dvoma, da se srbska armada nanovo zbira. S'oer se pa na srbskerm bolSftu ni nič poscbnej ga dogodilio in še v najbližjem času ni prioalMJv&ti ve6jiji dogodkov. Premetena križarka. Nemška pomožna križarka JPrino Eitel Friedridh" &e je pripeljala v nevvbvorSko luko in izkrcala posadke dveli angleškMi parnikov, ene francoske LkL je in ene aumeriiike jadrnice, katere je na morju poto. pilla. Orižarka ostane dalje oasa v luki, ker je treba opraviti vieč popravil. Rešene posadfce potopljeniili ladij pripoviedujejo zaniinive stvari, kako je znala nemška križarka premotiti sovražnike in jim uiti. Tako poroča mek Anglež sledeče: Večkrat je prišla nemška križarka na svojih vožnjah v zelo težavne položaje. Le kapitanovra premetenost je premagala srečno vse ovire. Pred nekaterraii tedni se je namška pomožna križarka ,,Prinq Eitel Friedrich" ko jo je zastedovala neka križarka, re&ila s tem, da ]e bilai na eni strani črno, na drugi pa belo pobarvana, ,,Prino Eitel Frie. drich" je bil zavozil y goslo meglo, tako, da ga je zasledovalec izgubil iz1 oči. Ktoalu nato je za-sledovalec naletel na belo ladjo ter vprašal, ali niso videli mimo voziti črne ladje, Kapitan bele ladje je odgovoril. d-i je 18 milj proti zapadu vozUa m;,mo nekla crna ladia. Nato je križarka s polnim parom. odplula po napačni sledi. ,,princ Etel Friedrich" pa je bil rešen. 126 angleških trgovskih ladii uničenih. »Frankfurter Zeitung" poroca, da je od) začetka vojske do 1. marca uni&enih 12G anglešklh trgovskili ladij, ki sjo skupno obsegale 437.8791 ton. ql teh ladij je žrtev nemiških bojnih laidii, 1G so |ih potopili podmorski colni: 11 pa pomožiiie križarke, 0 jih je zadelo na mine, 1 se je pa razbila. Pri ostalih ni navedeno, na kak način so bile uničene. Neraška križarka ,,Dresden" se potoplla. Berolin, 1G. raarca. Anglieška admifral tetai javl-ja, da so trčile angleške križarbe ,,Kent". ,,Glasgow" in . Oraima" v TL hem morju pri otoku Juan Fernandiez na majhno nernško križarko ,,Dresden". Po kratkem boju se ie viela na križarki ,,IJresdenB zaloga smodnfca in knžarka se je vslied eksplozije KTaizstj-elbe!). pcj;opila. Moištvo potopljene križarkie so baje rešile, angleške križarke. Kakjor smo svoj ča.s porooali, se je vršila med angleškim in memškim vojnimi brodovjem pri Falklandskih otokih pomorsk-a bitka, v kateri sta se potopil dve nemški križarki. ,,Dresden" se je pa takrat pusrečilo uteoi. iOtok Juan Fernandez se naliaja v Tiliem morju in spnda pod državo Cile. Šv(\llnje se uče streljatl. Že pred vojuo se je na Svedskem širila m'sel, cla bi se ženske učile strel.,ati. Svedska, je po deželi redko naseljena in marsikatera poštna odpravitelj.ca in učiteljioa kje na saonoti je že doslej bila prisiljena nauiBiti se ravnati s strelnirn orožjem, da bi se v slučaju, poiiirebe. viedela braniti. iT;ud)i soproge po&est: ikov, najemniko\r zemljišč, logarjev in pastorjev znajo skoraj vse rabiti revolver. Saj samotni domovi niso le izpostavljeni roparskim napadom, marveč se mnogokrat klatijo krog njih tudi vclkovi, in kadar treba s1 sanmi na dolgo pot čez pogorja, je pa5 nujnopotrebno, da zn,a tudi ženska z mirr.o roko pritisnlt'; na petelina.. Zato tedaj so v Stockholmu že pred vojno mislili osnovati žensko strelsko društvo, ki naj bi potom svojo organizacijo razšrilo po celi deželi,. A prišia je evropska vojna in stvar je dozdaj, počivala. Sedaj k pa švedska vlada iz ozirov na, skrajno brambo domovine se sama za.vzela za 'to, dai se 'š-ved^ko ženstvo nauci streljati V to svrlio je vlada. stiokbolmskemii ženskenm strelskemu dništvu dala. na- raz^olago potrebne prostore v neki artiter"i:ški vo.jaš.'iioi tior razven tega pnške in sifcrelivo ter streliš^e. 1"00 žena in deklet iz vseli stanov se že i^i streljati in stva.r se širi že tudi na deželo. Eumunija zahteva od Rusije Besarabijo. Hukarešta, 14. m.a,rea. Odkar se je Rusija izjavila, da hoče gospodovati nad Carigradom in Dardanelami in odkar obstreljujejo angleško-francoske vojne ladie dardanelske utr. dbe, se je prej pri,jatelisko razmerje med Rumunijo in Rus;jo preoej spremenilo. Ost rumunskega čiiso!>is'a je sedaj napcrjena, tudi proti Rusi.ji. kar je razvidno tudi iz prve številke dn 14. niarca na novo ustanovljenega nimunskega lista ,,Moldava", ki je glasilo bivšega niinistrskega predsednika Carpa. Omen.ie!ii list piše: Javno mnenje Rumunije bo moralo priti do preprioanja. da se more doseči zedinjenje mmunske narodnosti le todaj, če &ie začne z. Besarabijo Cruska po. kraiina ob Crnem morju s pretežno rumunskim pvebivalstvom). kalero ho^e Rusiia popolnoma porus:-ti Zlooin bi bil, 6e bi se ne mislilo na Rumunoe ogsti-an reke Prut le vsled tega. ker ne pride o njih nohe-ega glasu v Rumuni.io, Dolžnost vsakega pravega T?umnnoa. je, da sp reši te pokraiine sramotnepa. rnskega tlnoanstva. Mi bomo, tako konftnje list, storili svojo dolžnost, naj pride, karkoli hofte. Grcija in Carigrad. Grško Ijudstvo je mirno sprejelo vest, da je Venizelos odstopil. Nihce na Grškera ne marai vojske, 1 osebao pa take ne, v kateri bi morala Grčija delati tlako, koristi pa bi imeli drugi. Sedanja ivlada razglaša v svojih listih, da Venizelos ni dobil nobenega točnega zagotovila glede Carigrada in Dairdanel, — ampak tolažilo se ga je le na splo&no, d&j Rusija, Anglija in Fraucija pri sklepanju miru ne bodo pozabiIe na Grško. Taka obljuba pai je vendar nekoliko poceni in za to grški kralj ni hotel tinaiti svoje armade že drugič v boj. Boji za Carigrad. Zadnji čas ni porocil, da bi obstreljevalo Irancosko-a,ngleško brodovje Dardanele.. Dokler ne bode vojaštva na suhem, ki bo postopalo vsporedno z ladjami, je poraorski boj prevec drag, nevaren in zelo malo uspešen. Po zanesljivih podatkih ie bilo med obstreljevanjem Dardaiiiel sedem velikih bojn i h 1 a d i i angleško-Irancoskega brodovja; resno poškodovanih. Po poročilu rimske ,,Tribune" ima baje Francija že pripravljenih 110.000 mož, Anglija 40.000 mož, Rusija 200.000 mož za odloeilen sunek proti Dardanelnim in proti Carigradu na suhem. Te številke se zde na vseh straneh nekolikio previsotke. Ne glede na to ])a bi sva;rili pred tem, da bi se to vest podcenjevalo. Priporočati bi bilo, da bi se računalo s tem, da bo trojni K,:orazura storil, kfe,r mu je mogoče, da lo spravi Tureijo v težko stisEo. Sevedia se lahko zanašamo tudi na to, da bo tudd Turčija storila vse, kar je v človeških mo^eli, da prepreči te nakane svojih smrtnih sovr^jžnikov. Kako duigo se bo vojska. Kodanj, 44. marca. Listu ,,Nctoal Tidendo" se poroča iz Petrograda: Japonski g6 eral Oba, katerega je poslala Jal»o slca kot zast.jpuika japonske a,rmade v: glavni ruski vojni stan, s« jc izjavii vi Pet.'ogra-rlu, cla je dobil po petmesečnem fcivanju na Poljske-ini in v Galiciji ut s, da bo vo'ska trajala k večOemu ^es^ niesecev. Pomtadanska, vojna, p(Khz;t a l.w!o olločilna. Japonsk^ sjjruti Kitajski Razmene mod Japo-.sko in Kitajsko postaja dan za dnevom doij liaiJita.^Kita^ski predsednik Juanšikaj je baie izjavfl,. da, je fjtž6alcr,ivat.i, da bo prišlo med obema; državama do ostMh sporov, ker bo Kitaiska na predrzne japonske zaMeve od^ovorila odklonilno. Jaronci bi radi, da bi postailai K»ti..iska popolna tlačajiica Japonske, v gospodarskenii, vojaškem in političnem ozin:. Nekatera, poro6 lai pravi o, da se bo spor gotovo do 30. niarea od'o6;l. Japo 'ci so vpokllcali zo. pet 4 nove let dke rezerv '.i.av. lz Tokiia »e poroča. da so Japoici že vkroaili 27.000 mož, katere hodo skušali izkrcal' na kita-jski ziomlii. Tind; Kitaiska zbira v obrežnih ozemljih; mocne voiaš.kie čete, Severna Amerlka se pripravlja in oborožuje. Avstrija. pri V»tikanu radi ruskih nasilstev. Rim, 16. marca. Avstro-ogrski poslanik je pri Vatikanu vložil ugovor proti ruskim nasilstvom v Galiciji, kjer so 4 škofi zaprti in so bili prebivalci nekaterih vasi pnsiljeni, "d^a so prestopili k pravoslavju.