DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335. Štev. 94 Sobota, 21. novembra 1936 Leto X9 Nacisti pregnani iz Madrida Občudovanja vredna obramba Madrida Tepevl nacionalistov rušijo in ubijajo S. Salengro — nova žrtev fašizma Francoski notranji minister — prostovoljno v smrt Francoski notranji minister in j župan miesta Lille s. Salengro je dne 18. t. m. šel prostovoljno v smrt. Ko je legel k počitku, je odprl plin; zjutraj so ga našli mrtvega. ❖ S. Salengro je bil prvak socialistične stranke in ljubljenec delavstva v mestu Lille, središču francoske tekstilne industrije. Reakcija je tega moža sovražila iz dna srca. Zakaj? S. Salengro je bil notranji minister in je kot tak v sporu med delom in kapitalom stal na strani delavstva, proti izkoriščevalcem. Za časa ogromnega stavkovnega gibanja v Franciji, ko je delavstvo zasedlo tovarne in so kapitalisti zahtevali, da vlada plane z oboroženo silo nad delavstvo ter povzroči strašno krvoprelitje, je s. Salengro ne samo zavrnil vse take zahteve, ampak je vstal kot pobor-nik za zahteve stavkujočega delavstva. S tem, da je kot minister dopustil zasedbo tovarn, je po mnenju kapitalistov oskrunil svetost nedotakljivosti zasebne lastnine. Za boj zoper takega moža pa je kapitalistom vsako sredstvo dobrodošlo. Zadnje mesece so fašistični listi, izkoriščajoč tiskovno svobodo, začeli proti njemu grdo obrekovalno kampanjo. Trdili so, da je bil s. Salengro v vojni dezerter in da mož takega kova ne sme sedeti na ministrski stolici. Vsaka druga vlada bi kievetniški kampanji napravila konec z drakoničnimi ukrepi. Blumova vlada pa je na željo oklevetanega s. Salengra pozvala posebno častno razsodišče, sestoječe iz najvišjih častnikov francoske armade in ga poverila, da preišče slučaj vojaka Salengra, ki je v svetovni vojni, ko je pomagal svojemu težko ranjenemu tovarišu na bojnem polju, padel v nemško vojno ujetništvo. Razsodišče je ugotovilo, da je vsa kampanja grdo obrekovanje moža, ki .je storil svojo dolžnost, kot seje o tem prepričalo že vojno sodišče, ki ga je, še ko je bi! v nemškem ujetništvu, oprostilo od obtožbe pobega. Francoski parlament je pred dobrim tednom obračunal s predstavniki fašizma v lastnih vrstah na ta način, da je z ogromno večino izglasoval zaupnico vladi in ministru s. Salengru. Kljub temu pa klevete niso nehale. Mož plemenitega značaja in poštenja, kakršen je bil s. Salengro, nevajen ogabnih metod boja, ki jih je zmožen ! l" *'h i fašizem in njegovi predstavniki, si je vzel vse to silno k srcu. Živčno razstrojen vslcd napornega dela in težkih udarcev v družinskem življenju, je v obupu omagal. Kdo je bil s. Salengro. najbolje pove poslovilno pismo, ki ga je pred svojo smrtjo pisal svojemu prijatelju s. Blumu: »Dragi predsednik in prijatelj, žena mi je umrla pred 18 meseci, strta vsled klevetniške kampanje, ki ji ni prizanašala in radi katere je toliko trpela. Jaz sem se junaško boril, toda ne morem več. Ko niso uspeli s tem, da mi ukradejo mojo čast, naj nosijo vsaj odgovornost za mojo smrt. Od pretekle sobote, dne 14. t. m. divjajo strašni boji za Madrid. Generali, ki so sprva mislili, da bodo na čelu afriških črncev enostavno vkorakali v mesto, so trčili na žilav odpor junaških branilcev. Hekatom-be Marokancev je padlo pred vratmi Madrida. Tisoči so plačali blazno idejo svojih zapovednikov, prodreti v mesto, s smrtjo. Besen od jeze je general Franco ukazal naperiti topove na mesto, iz katerih sedaj že teden dni strelja granate od lahkega do najtežjega kalibra v hiše delavskih okrajev, v palače v središču mesta, v uradna poslopja, zgodovinske spomenike in v prekrasnem stilu zidane — cerkve sv. Karla in sv. Trojice. Kar ne uničijo topovi, skušajo zažgati in razdejati italijanski in nemški t>-' <- z bombami iz zraka. Patrijotični generali rušijo in zažigajo glavno mesto Španije iz maščevanja, ker je špansko ljudstvo pri volitvah letošnjega leta volilo drugače, kot pa so hoteli oni in kle-rofašistična reakcija. Granate, ki treskajo v mesto, zažigalne bombe, ki padajo izpod neba, pa ne rušijo samo zidovja, ampak ubijajo in mesarijo tudi nedolžno prebivalstvo: žene, starčke in otroke. Inozemski listi prinašajo { cele serije slik ubitih otrok, zalih j ljubljencev svojih staršev, iznakaženih trupel in ranjencev, ki jih vlačijo izpod ruševin in iz gorečih hiš... Matere objokujejo svoje otroke, deca zaman kliče svojo mrtvo mater, med tem ko oče stoji v prvih vrstah branilcev Madrida, smelo zroč smrti v oči. Tragedija ljudstva, ki se bori za svobodo, prša ob prša, man ,. Jn-.« Boji v vseučiliSkem dolu mesta Napadalci so se v nedeljo zvečer približali na obronku mesta ležeči vseučiliški četrti. V tem predelu mesta se sedaj vrše silni in krvavi boji za vsako ped zemlje, za vsako stavbo posebej, za vsako okno. Miličniki so tu zajeli več oddelkov Marokancev. V stavbah, kjer se je nedavno tega razlegala učenost, regljajo danes strojne puške, razleta-vajo granate in bombe. Po najnovejših poročilih so vladine čete v noči od srede na četrtek 19. t. m. vrgle napadalce iz vseučili-ške četrti. Ali si 2e poravnal naroi-nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost! Jaz nisem ne dezerter ne izdajalec. Moja stranka ml je bila vse moje življenje in vsa radost. Mojim poklanjam svojo ljubezen, pozdravljam naše in se Vam zahvaljujem — Salengro.« S. Salengra ni več/ Padel je kot žrtev boja delavstva s fašizmom. Toda s. Salengro ni padel samo kot žrtev za francoski delavski razred, ampak za svetovni proletarijat. Francoski fašisti bodo dajali račun tudi za ta najnovejši svoj zločin ! Slava s. Salengru! Zverstvo Poveljnik obrambe Madrida general Miaja je pokazal inozemskim novinarjem truplo od Marokancev umorjenega vladinega letalca, ki ga je kmalu potem) nek nacistični letalec pri svojem poletu nad Madridom vsega iznakaženega vrgel iz aero-plana kot »svarilni vzgled«. O tem barbarstvu piše vse kulturno evropsko časopisje. Opaža se, da klerofašistični tisk ne omenja niti z besedico strahovito uničevanje katoliških cerkev v Madridu po topništvu in letalih nacističnih generalov. V Sevilli so Francovi nacionalisti poklali doslej 9000 delavcev. Diplomatski zbor obsoja zversko ob-streljanje mesta Diplomatski zbor v Madridu se je sestal na posvet in je v energični noti obsodil kršenje osnovnih načel mednarodnega prava po španskih generalih, ki bombardirajo odprto mesto in mesarijo nedolžno prebivalstvo. Diplomatski zbor obžaluje, da svojemu protestu v sedanjem položaju ne more dati večjega povdarka, kakor da ga objavi vsemu svetu. Inozemsko časopisje ironizira pisanje fašističnega tiska — ki neprestano povdarja, da se v Španiji vodi boj za zmago krščanstva nad brezbožtvom in evropske civilizacije nad bolševiškim barbarstvom — ter Ker je pomoč Nemčije in Italije španskim generalom le preveč očitna in v odboru za nevmešavanje ni mogoče še nadalje igrati skrivalnice, sta se obe državi, ki danes — Italija samo po imenu — ne pripadata več Društvu narodov, odločili priznati vlado generalov kot legalno vlado. P.lm t •" «• Ljudski glas! Kako naše Naročnik našega lista nam piše: V zadnjem času se je naše katoliško časopisje strastno razpisalo proti vsemu, kar je marksistično usmerjeno. Posebno Slovenec« bruha ogenj in žveplo. Največ se pri tem boji za podeželje, da ne zaide ta »strup« med njegove verne. Kakšen odmev ima ta borba klerikalizma med priprostim ljudstvom priča sledeči resnični dogodek: Pred dnevi sem se vozil z vlakom na Dolenjsko. V oddelku voza, v katerem sem se vozil, so bili večinoma deželani in mogoče nekaj meščanov. Nisem se zanimal za nje. Kar na enkrat so postali glasni. Prisluhnem in slišim, da politizirajo. Govorili so o razdolžitvi kmeta, o slabih časih itd. Naenkrat pridejo na dogodke v Španiji. Videl sem, da je imel eden izmed njih »Slovenca«, drugi pa »Slov. Narod«. Tisti, ki je imel »S. N.« je začel čitati raz- Doslej so zmetali Francovi letalci 50 ton bomb na Madrid. Belgijski sedalisf padel na bojiitu Urednik dr. Pierre Brachet belgijskega bratskega lista »Le Peu-ple« je padel na španskem bojišču. Udeleževal se je bojev kot stotnik in je padel pred Madridom, ko je streljal s strojno puško. Brachet je izhajal iz socialistične rodbine, iz katere je izšlo več znanstvenikov. Franco v Madridu ■— Franco Iz Madrida Boj za Madrid je pričel general Franco 7. novembra; istega dne so javile nacistične radio-postaje, da je vkorakal na čelu svojih čet v mesto. Pa ni bilo res in veselje prezgodno. Od tedaj je Franco že šestkrat zapovedal naskok na mesto, do 14. novembra brez vidnih uspehov, čeprav goni v napad 25.000 Maročanov h t i « i Da podžge upadajoči vojni duh svojih čet, si je izprosil priznanje legalnosti s strani Nemčije in Italije pristavlja, da je vsekakor nekaj narobe v tem, da se Mohamedanci (Mavri iz Afrike) bore za zmago križa in črnci za zmago evropske , civilizacije ... Nemška pomoč Nemška vojaška letala, ki so zadnjič zasilno pristala južno od Beograda, so bila namenjena v Španijo, pa so izgubila smer. Te dni pošlje Nemčija 800 vojakov, najmodernejše opremljenih, v Maroko, odkoder bodo vkrcani za Španijo. ljudstvo gleda na dogodke v Španiji na poročila z bojišč. Nato so debatirali. Vendar izdati sc niso hoteli s \ kom simpatizirajo. Nato vprašam enega izmed njih: »S kom pa Vi simpatizirate?« »S tistim, ki se bori za pravico,« je bil njegov odgovor. »Kdo pa je po Vaše tisti?« ga vprašam. »To je pa moja stvar, gospod,« in me je prav nezaupno pogledal z drugimi vred. Ko sem na ta način izvedel, da mi ne bodo povedali za koga so pravzaprav, sem sam izjavil: »Da odkrito povem, jaz želim, da vladine čete zmagajo!« Komaj sem te besede izgovoril, so mi vsi kakor en mož pritrdili: »To želimo tudi mi, gospod!« In veselost je odsevala z njih obrazov. Odkrito povedano, presenečen sem bil. Mislil sem si: to je pravi ljudski glas! Italija — cesarstvo. V Italiji h. ••• ‘•n • ••• «*« 7' fr 1 Z ozirom na vse te pojave je naša strokovna centrala napravila vlogo na ministrskega predsednika ter jo podkrepila s konkretnimi navedbami. Pričakujemo, da bo predsednik vlade vpo-števal opravičene pritožbe naših svobodnih strokovnih in nepolitičnih organizacij. K Imenovanju komisarljata v Delavski zbornici Po svojem mandatu ima komisar v Delavski zbornici pravico kontrole. V zmislu § 67. zakona o zaščiti delavcev ima minister socialne politike pravico nadzirati poslovanje Delavskih zbornic. Nepravilno bi pa bilo, če bi komisar imel pravico so-odločevati v Delavski zbornici, ker proračune Delavskih zbornic itak odobri minister in te delajo potem v okviru odobrenega proračuna. Imenovanje se je izvršilo na pritisk delodajalskih korporacij. Tako vsaj lahko sklepamo po resolucijah in zahtevah delodajalcev, ki si upajo trditi, da bi zbornični ljudje ne imeli pravice zastopati kot funkcijonarji strokovnih organizacij delavskih interesov. V tem pogledu se naše gibanje nikdar ni vtikalo v poslovanje delodajalskih organizacij ter ima pravico, da odklanja vmešavanje tudi od druge strani. Komisar more ugovarjati po zakonu sklepom zbornice le v varstvo zakona in proti nepravilnemu izvajanju proračuna. Ministra socialne politike so strokovne organizacije opozorile na to s posebno vlogo. Pred sestankom Narodne skupSžine Državni proračun In obeti v finančnem zakonu Dne 25. t. m. pričneta zborovati narodna skupščina in senat. Na dnevnem! redu je proračun za 1937-38, odobritev konkordata med Beogradom in Vatikanom, trgovinski zakon, odobritev naredb, ki jih je vlada izdala v smislu proračunskega pooblastila v tekočem letu ter elektrifikacija države. Proračun pojde v proračunski odsek, v t* j ti < *i) * t’ • \ >■" ft.-t iti Novi dr2. proračun Za 625 milijonov dinarjev večji od lanskega Finančni minister je predložil nov državni proračun, ki znaša 10 milijard 949 milijonov dinarjev in je po temi takem za 625 milijonov dinarjev večji od lanskoletnega. StraSna eksplozija smodnika v Franciji — 45 mrtvih V tovarni smodnika v Saint Chainas v južni Franciji se je pripetila eksplozija, ki je zahtevala 45 smrtnih žrtev med okrog 600 v tovarni zaposlenimi delavci. Eksplozijo je povzročil ogenj v aparatih, v katerih mešajo tolit. Konferenca dela nordijskih držav V Kjobenhavenu se je vršila konferenca dela nordijskih držav Danske, Švedske, Norveške in Finske. Konference so se udeležili ministri in zastopniki delavskih organizacij. Vlade teh dežel so menda edine, ki sc z delavskimi zastopniki posvetujejo direktno o položaju in problemih državne politike. Zakon proti uniformam. V angleškem parlamentu je v razpravi zakonski načrt o prepovedi nošenja uniform in ustanavljanje organizacij z vojaškim značajem za vse zasebne osebe. Prepovedane bodo vse organizacije, ki hočejo z uporabo sile priti do oblasti. Njihovo premoženje se zapleni. Predvidene so denarne kazni in zapor do dveh let. Predavanja in zborovanja za delavstvo Sv. Lovrenc na Poh., v nedeljo, dne 22. novembra s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni pri »Jelenu«. Predavata ss. dr. Reismlan in Eržen Viktor. Sladki vrh, v nedeljo, dne 22. novembra s pričetkom ob 2. uri popoldne v gostilni Strandner. Govori s. Vidovič. Dotna U* sveiu »Zopetne poroke po starokatoli-škem obredu neveljavne.« Pod tem naslovom piše »Slovenec«, da so dobila sodišča navodilo ministrstva pravde, da morajo, če ne drugače, po uradni dolžnosti, razveljavljati zakone sklenjene po starokatoliškem obredu, ako gre za zakonce, ki so že poročeni po rimsko^-katoliškcm obredu. »Slovenec« pozablja, da je to samo polovična rešitev tega zanj tako važnega vprašanja. Ako bi namreč hoteli take poroke preprečiti, bi morali zgornjo prepoved raztegniti tudi na pravoslavno cerkev, ki si, kot znano, istotako lasti pravico, da sme razveljaviti po rimsko-kato-liškem obredu sklenjene zakone in take zakonce na novo poročati. »Slovenčevim1« juristom najbrž ne bo neznano, da so tudi take po pravoslavnem! obredu izvršene poroke, v smislu pri nas še vedno veljavnih določil starega avstrijskega interkon-fesijonelnega zakona in splošnega državljanskega zakona, neveljavne. Samo da nima niti ljubi »Slovenec« korajže, da bi predlagal razveljavljenje takih zakonov po uradni dolžnosti. Res ne razumemo, kako more biti »Slovenec« v temi osnovnem vprašanju rimskega cerkvenega prava in obrambi , ■ 1 ’• no- zakramenta tako mlačen in neodločen. To se vendar pravi: h grehu molčati! Enkrat odkrita beseda. Od 1. 1929 sem je v navadi bahanje z delom za naše ceste. Dnevno časopisje prinaša članke pod velikimi naslovi, naštevajoč razne projekte, dela. ki so v teku, ki so že izvršena, pri čemer pa se zdi kot glavno: povdarja-nje zaslug tega ali onega gospoda, te ali one stranke. Ko se stvar v javnosti nekoliko pozabi, čez par mesecev ali po preteku par let, pa zopet izrežejo stara časopisna poročila in jih v isti obliki, samo v zvezi z imeni kakšnih drugih za-služnikov, objavijo strmeči javnosti. G. dr. Pirkmajer, ki sedaj ni več podban in mnogo lažje pove marsikaj. kar poprej iz ozirov na službeno molčečnost ni mogel, je v »Jutru« napisal članek o naših cestah, v katerem pravi: »Dravska banovina ima okoli 6000 km cest, ki služijo avtomobilskemu prometu. Za najnujnejšo modernizacijo prihaja v poštev kakih 1500 km cest. Ako bi vsako leto uredili vsaj 50 km, za kar potrebujemo približno 30 milijonov dinarjev, bi rabili trideset let, da to dovršimo.« — Včasih je pa iz~ gledalo tako, kot da bo JNS v enem letu svojega režima vse to dovršila! »Slovenec« je užaljen, ker sta »Jutro« in »Sl. Narod« pisala, da je glasilo katoliške akcije, zato ju gre tožit. Po vztrajnem molku je JNS in JRZ. časopisje vendarle sporočilo obrtnikom, da je bil sklenjen kom>-promis za volitve v TOI med obema skupinama. Kdor izmed obrtnikov še ni prepričan o nujnosti takega kompromisa, se lahko prepriča iz člankov samih — iz k« Trikot Berlin — Tokio — Italija. Reuter poroča, da sta Nemčija in Japonska sklenili pogodbo proti Rusiji. Pridobiti hočeta za to pogodbo tudi Italijo. .t,riv|nA*'0 -— Nemčija oboroži Avstrijo. Avstrija je sklenila z Nemčijo pogodbo, po kateri bo dobavljala Avstrija Nemčiji poljske pridelke, Nemčija pa Avstriji industrijske orožne izdelke. Litvinov je bil odlikovan. Litvi-nov in njegova politika v nemilosti sovjetske vlade. Tako so pisali. Sedaj je dobil Litvinov Leninov red in vlada izjavlja, da ostane ruska politika tudi v bodoče politika kolektivne varnosti. Novi guverner je postal v Rimu knez Colona. Mussolini ga je s tem odlikoval, ker je bil ob stavki železničarjev v Italiji še pred nastopom fašizma _ ... pristaš fašizma. 7s našiU Ucaiev Maribor Nameščenci za razširjenje pokojninskega zavarovanja Minulo sredo se je vršilo v dvorani bivšega kina Apolo sijajno obiskano zborovanje zasebnih nameščencev. Zborovanju je predsedoval tov. G i 1 č v e r t, ki je povdaril pomen tega zborovanja za razširjenje pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev. Nato je govoril s. P e t e j a n, ki je v jedrnatih besedah orisal razvoj bojev, ki so jih vodili zasebni nameščenci za penzijsko zavarovanje z zahtevo, da se to zavarovanje razširi na celo državo, zla- sti pa, da bodo podvrženi temu zavarovanju tudi trgovski sotrudniki, strojniki itd. Nadalje je poročal o sklepih anket v Beogradu in Zagrebu, na katerih so se name-ščenske organizacije zedinile za enotne predloge glede razširitve penzijskega zavarovanja. Glavno poročilo je podal ravnatelj P. Z. g. dr. Vrančič, ki je stvarno orisal dosedanje delovanje P. Z. in stremljenje, da se pokojninsko zavarova- Slovesno sprejet med Rotarijce je bil te dni župan g. dr. Juvan. Te vesti ni za- beležil še noben katoliški list. Zjim Predrznost hitlerjansko nadahnjene mladine mariborskih fašistično usmerjenih Nemcev presega že vse meje. Preteklo soboto zvečer je prišla po svojih plesnih vajah večja skupina teh nadebudnežev k »Orlu«, na suknjičih pa so jim izzivalno bingljali precej veliki hakenkreuzi. Skrajni čas je, da se temu fašističnemu izzivanju nadutih mladičev, ki mislijo, da so v tretjem rajhu, napravi konec, predno bi utegnilo priti do kakšnih neljubih incidentov. Mi nismo za argumentiranje s pestjo, zato pa zahtevamo danes, da izzivanje preneha z lepa! V knjižnici Delavske zobrnice je v četrtek, dne 19. t. m. policija izvršila pre-trtek, dne 19. t. m. policija izvršila revizijo knjig. nje razširi na vso državo in na vse nameščence. Zlasti je podčrtal, da je potrebno, da se to zavarovanje razširi na ta način, da bodo osnovani v posameznih pokrajinah popolnoma avtonomni penzijski zavodi, pri organiziranju teh zavodov pa je uprava P. Z. v Ljubljani pripravljena nuditi vse svoje bogato znanje. Soglasno je bila nato sprejeta po s. Petejanu predlagana resolucija, ki vsebuje zahteve zasebnih nameščencev v pogledu razširitve pokojninskega zavarovanja in se zavzema tudi za izvedbo starostnega in invalidskega zavarovanja za vse ročne delavce. Vsi govorniki kakor tudi pevski zbor trgovskih sotrud-nikov, ki je pod vodstvom pevovodje g. C i b i c a zapel dve pesmi, so želi dolgotrajno odobravanje. To dobro obiskano zborovanje je bila prava manifestacija organiziranih nameščencev za svoje pravice. Konferenca o nedostatkih v obmejnem prometu se je vršila te dni v Mariboru. Vračajo se. Iz Rusije se je vrnil bivši vjetnik I. Strugarnik, doma iz Čiba pri Bački Palanki. Pripovedoval je, da živi še dosti Slovencev v Rusiji. Pod koroški vlak je šel 19 letni slikar Fr. Šumah. Vlak mu je odrezal obe nogi. Umrl je v bolnici. Zopet roparski umor. V sredo, dne 18. t. m. je neznan storilec v zasedi pričakal 64 letnega pismonoša Ludovika Žunko, ki je nesel denarno vrečo iz poštnega urada na kolodvor v Št. liju, ga. z udarcem smrtno nevarno poškodoval in oropal. Ropar si je prilastil Din 14.000 denarja. Žunko je umrl. Ali si že poravnal naročnino? Ako še ne, izpolni svojo dolžnosti Celji Za gradnjo palače OUZD v Celju. Dne 5. t. m. se je vršila pri mestnemu načelstvu anketa, ki jo je sklicalo ravnateljstvo OUZD in so se je udeležili tudi zastopniki mestnega načelstva in dopisnik Delavske zbornice. Pred pričetkom ankete so si vsi zastopniki ogledali stavbni prostor na Vrazovem trgu poleg elektrarne. Stavbni prostor odstopi mestna občina brezplačno, če se bo z gradnjo pričelo v letu 1937. Pri razgovoru se je ugotovila soglasnost vseh merodajnih faktorjev, da je gradnja modernega poslopja OUZD nujno potrebna. Vsled industrijalizacije Celja in okolice sedanji prostori celjske ekspoziture OUZD ne odgovarjajo. Zato je skrajni čas, da bo poleg drugih krajev sedaj dobilo tudi Celje nove prostore za zdravstveno institucijo delavstva, saj je v območju ekspoziture 15.000 članov. Sedanje stanje je nevzdržno. Naj navedemo le en primer, ki upravičeno vzbuja nezadovoljnost članstva pri tv. Westen. Vsled pretesnih prostorov ekspoziture OUZD se je s tv. Westen napravil dogovor, da je tvrdka v svoji zgradbi odstopila eno sobo za ambulatorij, ki služi za vseh 1000 delavcev omenjene tovarne. Za ordinacijo je OUZD določil le enega zdravnika, tako da članstvo sploh ne more izbirati zdravnika. Nastavljeno pomočnico v ambulatoriju pa plačuje g. Westen, kar tudi ni v redu. Radi teh razmer je prišlo pred ambulančno sobo pri Westnu že do razburljivih nastopov obolelih članov in so zaupniki le s težavo mirili ljudi. Z gradnjo nove stavbe bi se režije OUZD res povečale, če pa računamo, da bi si urad prihranil potne stroške za KoroSka Bela Občinske volitve so pri nas razpisane za 6. decembra t. 1. Volilno gibanje je v polnem teku, bilo je tudi precej pogajanj, ki pa menda niso uspela. Tako je pričakovati na Koroški Beli treh list in sicer: socialistično, JRZ in JNS. JRZ i. n-. • 1 i' ii želi vrsti svojih . It » izvoljenih županov pridružiti še koroškobel-skega. Vendar smo prepričani, da bodo naši sodrugi to nakano gladko preprečili in da tudi vsa zavijanja in neresnice, ki jih trosijo nasprotniki po Beli in o Beli. ne bodo nikogar preslepile. Naši sodrugi in vsi belski občani dobro vedo, kaj je napravil bivši občinski odbor za Belo in Javornik in volili bodo vsi soglasno može, ki so že pokazali, kaj znajo in da nekaj znajo, ne pa one, ki so jih sami jeziki, pokazati pa nimajo ne spredaj ne zadaj nič. Naši občani dobro vedo, kako so splahnele v nič vse obljube, ki so jih ljudje okrog »Na mejah« dajali lani in še prej tako z ozirom na spremembe v državni kakor tudi v samoupravni zakonodaji in vedo tudi, koliko je bilo napravljenega. Na široka usta pa dandanes nihče nič več ne da. Radgona Razsvetlite železniški voz! Na postaji v Ljutomeru priklopijo pri večernem vlaku za Radgono, kadar je mnogo potnikov, še en rezervni voz. Potniki pa se pritožujejo, da v tem rezervnem vozu ni razsvetljave, ampak da se morajo v temi voziti iz Ljutomera do Radgone. Protesti ne pomagajo nič, odgovor glasi: »Za to kratko vožnjo se ne izplača nažigati luči.« — Opozarjamo železniško direkcijo na ta nedo- Statek * nnnomn.. •-*—• ~--- ........-............. In prosimo odpo- moči. — Potnik. člane, ki morajo k raznim specijalistom itd., kakor tudi dohodek stanovanj, bi obremenitev ne bila več tako visoka. Pridružujemo se mnenju onih, ki zagovarjajo načrt g. inž. Muršiča, za čijega izvedbo bi bilo treba investirati Din 2,850.000. Praksa nas uči, da so se vsi okrnjeni načrti, pri katerih se je hotelo nekaj prištediti. izkazali za zmotne. V imenu vsega članstva pričakujemo, da merodajni faktorji odobre sklep in pospešijo delo za zgradbo poslopja, ki bo v ponos Celja, predvsem pa v prid članstva OUZD. KINO .METROPOL*, CELJE 21., 22., 23. novembra: Najraskošnejša dunajska opereta VILA LUTK. V glavni vlogi Magda Schneider. 24., 25., 26 novembra; ABECEDA LJUBEZNI. Dunajska komedija. V glavni vlogi Luiza Ulrich, Theo Lingen, Paul HOrbiger. MATINEJE: V soboto, 21. novembra ob <6. url, v nedeljo, 2 2 novembra ob 10*30 in 14 uri naj večji tehnični film .ŽELEZNI DEMONI-. NAZNANILO OTVORITVE špecijalnega ženskega frizerskega salona PAVLA«. Salon je novo in moderno urejen, ter odgovarja sedanjemu času. — Se priporočata Josip in Pavla MULLER, CELJE, KOVAŠKA ULICA 1. Skmm&si Jlodlma: Samo Radion vsebuje dobro Schichtovo milo in je zato tako blag in izdaten. .vi •* ^ k *.v. Samo 23 SO VSEBUJE SCHICHTOVO MILO Ljubljana Kemični institut bodo deložirali iz kletnih prostorov realke, ker i i ' • < že več mesecev ne plačuje nobene najemnine. Zagorje ob Savi Klečeplaztvo. »Slovenec« stalno trdi, da Slovenci največ trpimo vsled tega, ker smo premalo samozavestni in klečeplazci. Kako daleč pa sega Slovenčeva samozavest, da moramo biti na svoji zemlji sami gospodarji, pa beremo v njegovem članku z dne 7. novembra pod naslovom »Boljši časi za zagorski rudnik«, v katerem poje slavo ravnatelju zagorskega rudnika in svojim velemožem. K temu klečeplazkemu slavospevu samo to-le: Res je, da ima g. ravnatelj Biskupsky mnogo zaslug na razvoju rudnika v Zagorju. To tudi mi priznamo. Kar se pa tiče zaslug ostalih velmož, pa povemo, kar smo čuli na zadnji razpravi pri TPD: da TPD pri spomladanskih pogajanjih za nabavo premoga državnim železnicam ni dobila niti enega kilograma naročil več, ampak da je nasprotno še zgubila, ker uprava državnih železnic v poletnih mesecih manj naroča! V zagorski rudnik je TPD že pred leti investirala mnogo milijonov dinarjev. Tega bi ne storila, če bi uprava TPD ne vedela, da leže v tem rudniku še ogromne množine prvovrstnega premoga. Ako bi tega ne bilo, bi rudnik ustavila, kljub eventuelnim protestom vseh slovenskih velmož v JRZ. Toliko resnici na ljubo! Naša zborovanja Predavanje o socialno političnih pravicah delavstva v Ljubljani Politiko«. — Na prihodnjem predavanju, ki bo najbrže dne 20. decembra, bo s. dr. Reisman predaval še o drugih socialnopolitičnih zakonih. To predavanje priporočamo že danes vsem organiziranim sodru-gom in sodružicam, ker bodo šele na predavanju spoznali našo socialno in delav-skovarstveno zakonodajo. Drugo predavanje, na katerem je predaval jako poučno s. dr. Reisman o zakonu o zaščiti delavcev ter navajal zglede iz prakse, je uspelo jako lepo. O pomenu strokovnih organizacij in delavskem tisku je poročal s. Jelen. Predavatelja iz Maribora sta napravila najlepši vtis med delav-| stvom. — Naročilo se je na tem predavanju 30 sodrugov in sodružic tudi na »Delavsko Kamniško delavstvo: Na dan z našimi pravicami Delavstvo Kamnika in okolice je pred leti doživelo bridko izkušnjo v borbi za zboljšanje položaja. Še danes, po dolgih letih čuti delavstvo te posledice. Kakor marsikje drugod, se tudi v naših podjetjih ne izvajajo zakoni, ki so izdani v obrambo delavstva. Podružnica SMRJ v Kamniku je vsled tega povabila za minulo nedeljo s. dr. R e i s m a n a in s. Jelena, da sta tudi pri nas predavala o delavski zakonodaji, organizaciji in delavskem tisku, o teh treh silah, od katerih je odvisna dandanes usoda delavske družine. V dvorani »Kina« je pozdravil navzoče predsednik s. Perpar in pozival sodruge, da sč vendarle že tesneje oklenejo svoje obrambne organizacije in pomagajo dvigniti svoj delavski časopis, da bo sposoben braniti proletarijat pred krivicami in pritiskom kapitala. Ves dopoldan so delavci vztrajali na tem predavateljskem tečaju, na katerem so nekateri prvič slišali, kako lepe zakone imamo v Jugoslaviji za delavstvo, a vsled naše nezavednosti večinoma samo na papirju. Že tu se v dveh samih tovarnah različno deli pravica in še celo po zakonu si nismo vsi enaki, ker za delavstvo v smodnišnici kot državnem Podjetju obrtni zakon sploh ne velja, ampak še zastareli predpisi avstrijskega občega državljanskega zakona. Delavstvo si samo mora vso to neenakost odpraviti. To pa se da doseči le na ta način, da bo enotno, zavedno in da bo moglo tudi s svojim časopisjem tako govoriti vsej javnosti, da bo tudi zaleglo. Začetek je bil že napravljen z utrjenjem strokovne organizacije. V nedeljo smo nadaljevali z razširjenjem časopisa, ker se je priglasilo 40 novih naročnikov »Delavske Politike«. Sedaj bomo nadaljevali s tem, da bomo dali pravega življenja organizaciji, strokovnemu in prosvetnemu delu in ne bomo mirovali, dokler ne bo v vsakem delavskem stanovanju tudi »Delavska Politika«. Volja in tudi korajža je tu, vse drugo pa bo prišlo. Oba predavatelja sta žela iskreno priznavanje in so h koncu prav vsi želeli, da bi se takšno predavanje v Kamniku čim-prej zopet vršilo. Zelja po izobrazbi in zlasti poznavanju delavske zakonodaje je splošna. Delavstvo uvideva, da se mora znati samo braniti. Trbovlje Tudi znamenje časa. Kakor poroča »Delavska pravica«, se je vršilo v prostorih krščanskih socialcev predavanje proti marksizmu in proti marksistom. Predaval je mladi kaplan iz farne cerkve sv. Martina v Trbovljah. G. kaplan ve, da delavstvo gara in strada, toda to je v očeh tistih, katerim on služi, manj strašno, kot pa, če je kdo marksističnega prepričanja. Pozna se, da^ gospod še nima dovolj življenjskih izkušenj. Govori tako, kot da bi ne bilo nobenega bogatega krščanskega človeka '.ku » •- f ■-.< * na svetu, ker bi sicer ne mogel pripovedovati samo o bogatih marksistih. Dvomimo, če bodo ovčice s to pašo zadovoljne. »Delavski pravici« se pa upravičeno čudimo, da v svojih poročilih trobi v rog, katerega v člankih odklanja. Kazati dve svojstvi naenkrat: tolči in božati na dve strani je res nekaj, kar se zdravemu človeškemu razumu upira. «ranj »Jugobruna« še povečava. Tekstilni industriji se godi pri nas še naprej prav dobro, čeprav rastejo iz tal vedno nove tovarne. Pravkar razglaša kranjska tekstilna tovarna »Jugobruna«, da namerava pri svoji tvornici povečati električno centralo in kurilnico ter zgraditi k tiskarni prizidek in novo skladišče. Banska uprava je v to svr-ho razpisala za 28. novembra komisijski ogled na licu mesta. Deputaciia brezposelnih pri sreskemu načelniku. Minuli ponedeljek se je zbralo večje število brezposelnih pred sreskim načelstvom. Iz svojih vrst so določili depu-tacijo, ki se je podala h g. sreskemu načelniku. Deputacija je v imenu vseh brezposelnih g. načelniku naslikala bedni položaj prizadetih in zahtevala nič drugega, kakor zaposlitev. G. načelnik je dejal, naj vsak naslovi na sresko načelstvo pismeno vlogo. — V interesu državnega gospodarstva je, da se vse brezposelne zaposli. Zato je skrajni čas, da oblast zahteva točno izvajanje osemurnega delavnika, katerega so tekstilni podjetniki ponovno pričeli kršiti. S tem bi se brezposelnost zelo omilila. Dokler vlada brezposelnost, bi moralo odpasti vsako glasovanje glede podaljašnja delavnika;________________________________________ Zavedno delavstvo v Ribnici na Pohorju je priredilo predavanje o socialni zakonodaji in delavskem tisku preteklo nedeljo, dne 15. t. m. Velika gostilniška soba pri Puhru je bila natlačeno polna poslušalcev, delavcev in kmetov, ki so pazno sledili izvajanjem s. Eržena. Predavanje je vodil s. Uran. Delavstvo v Ribnici na Poh. je pred tremi leti občutilo trdo pest maščevanja svojih nasprotnikov, ki so mislili, da bodo z enim zamahom uničili organizacijo in zatrli razredno delavsko gibanje. Toda naši delavci so se izkazali kot pravi pohorski granit. Danes stoje složni in trdni v boju za idejo in za svojo eksistenco, časi najhujšega ponižanja so prešli, delavska zavednost pa žanje nove triumfe. Predavanje je imelo popolen uspeh. Priglasilo se je 21 novih naročnikov; pa tudi stari so poravnali svoje obveznosti. Delavstvo v granitolomih v Ribnici na Pohorju je lahko vzgled delavstvu v marsikaterem industrijskem kraju. Občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze se bo vršil v nedeljo dne 22. novembra dopoldne v prostorih pri V. Puhru. Če hožete biti DOBRO žn poceni oblečem obiščite Češki magazin Maribor, Ulica 10. oktobra kjer dobite blago po tovarniških cenah. Velenje Pri delu ponesrečil. Pri gradnji strojnih delavnic lesnega podjetja I. Detiček v Pesjem, je prejšnji teden težko ponesrečil rudniški vpokojenec velenjske bratovske skladnice Mitoni Peter. Padel je z več metrov visokega zidarskega odra in razen tega se mu je vsul gradbeni materijal na glavo. Sedaj leži „ — , ker ni bil pri bolniški blagajni prijavljen, pri bratovski skladnici pa tudi nima pravice do zdravljenja za nezgodo, ki se mu je pripetila. Pozivamo inšpekcijo dela, obrtno oblast in OUZD, da ukrenejo vse potrebno, da pride ponesrečenec do svojih zakonitih pravic. Jesenica Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Božanska žena« z Mar,-tho Eggerth v gl. vlogi. Med dodatki tudi dva zvočna tednika. — Sledi »Dušica Ro-žamarija«. Zakaj 30 bile zavrnjene kandidatne liste za volitve v TOIT Še enkrat, kaj pravi uredba? VZAJEMN0S7 Za objavo prireditev v listu, pri katerih se pobira vstopnina ali pa je iz značaja prireditve razvidno, da gre za veselico, ples, zabavo itd., je treba plačati oglasni davek. Zato v bodoče ne bomo več objavili nobene take prireditve, ako do-tičnik, ki želi objavo, ne pošlje obenem Din 7.— v znamkah. — Upravništvo. Ljubljana Sporočamo ljubiteljem esperanta, ki je jako primeren mednarodni jezik, da se prične tečaj esperanta danes v soboto, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer v mali dvorani delavske zbornice, vhod s Čopove ulice. Priglasite se v tečaj! Šahovski odsek je imel v sredo svoj prvi večer. Nadejamo se, da bo jako lepo uspeval ter se že letos ob priliki kosal s sodružnimi šahovskimi klubi. Maribor Predavanje. V sredo, due 25. nov. ob 8. uri zv. se bo vršilo v Sodni ul. 9-11. tretje predavanje »Vzajemnosti« v letošnji sezoni. Predava s. Milica Stupanova o nalogah delavske žene v sedanjosti. Opozarjamo vse sodruge in sodružice na to predavanje. Zalog Odrska predstava. »Vzajemnost« vpri-zori v nedeljo 22. novembra ob pol 8. uri zvečer pri Cirilu Požarju socialno dramo v šestih slikah. Dramo je spisal tukajšnji član Vzajemnosti s. Kukoviča Ludovik, ki jo je posnel iz današnjega delavskega življenja. Zato delavci in delavke, pridite vsi! Vsak agitiraj! Predvsem pa je dolžnost slehernega sodruga, da pri agitaciji pomaga. Druž-nost! - Odbor. V št. 92 »Delavske Politike« z dne 15. novembra smo prinesli popravek, ki ga je nam poslal glavni volilni odbor za volitve v trgovinsko, industrijsko in obrtno zbornico v Ljubljani, kot odgovor na članek v št. 90 našega lista pod naslovom »Zavrnitev list za volitve v TOI — radi napake v razpisu volitev«. V dotičnem članku smo izrazili domnevo, da se je v od glavnega odbora objavljenemu razpisu volitev (z dne 3. septembra 1936 »Službeni list« št. 565-72) najbrž vrinila napaka, ker je kot zadnji dan za vlaganje popravljenih kandidatnih list določen 5. november, dočim smo mi na podlagi uredbe (z dne 21. avgusta 1935 »Službeni list« št. 551-81) izračunali, da je ta rok potekel deset dni po zaključenem reklamacijskem postopanju dne 2. novembra. Popravek glavnega volilnega odbora V popravku trdi Glavni volilni odbor, da je v razpisu volitev označeni datum 5. november, kot zadnji dan za vlaganje popravljenih kandidatnih list, pravilno označen, v skladu z uredbo in z nekim nam: neznanim ministrskim tolmačenjem (mogoče lahko pove glavni volilni odbor v kateri številki »Službenega lista« )e bilo to tolmačenje objavljeno?). Dalje pa pravi glavni volilni odbor v svojem popravku, da ni res, da bi mogli predlagatelji liste, ki je bila zavrnjena, računati, da imajo v smislu uradnega razpisa volitev za vložitev nove kandidatne liste še čas do 5. novembra, ker je bila vsaka kandidatna lista, ki je bila zavrnjena, zavrnjena s pristavkom v odločbi, v katerem je volilni odbor označil možnost vložitve nove kandid. liste. Po tem takem je glavni volilni odbor ob zavrnitvi kakšne liste določil rok za vložitev popravljene liste po svobodnem prevdarku, t. j. do 2., 3., 4. ali 5. novembra. V razpisu označeni rok torej ni velja! splošno za vse, ki jim je bila lista zavrnjena, ampak samo za tiste, ki jim je glavni volilni odbor to odobril ob zavrnitvi liste. To je res zanimivo. Delavski pravni svetovalec Uslužbenski davek (Hrastnik): Vprašanje: Nekemu delavcu je delodajalec odtegoval uslužbenski davek. Delavec je medtem umrl; ali lahko njegova žena zahteva povračilo plačanega davka? Odgovor: Po predpisih zakona o neposrednih davkih plačuje uslužbenski davek uslužbenec, delodajalec ga le pobira in nakazuje davčni upravi. Povračila davka od delodajalca zato ni mogoče zahtevati, razen ako je delodajalec odtegnil na račun davka previsok znesek. V tem primeru bodo lahko dediči pokojnega zahtevali povračilo preveč odtegnjenega davka. Plačevanje pridobnine (Črna pri Prevaljah) Vprašanje: Imel sem obrt do 20. decembra 1932. Davčna uprava pa sedaj zahteva od mene, da plačam davek od obrti za leto 1934, dasiravno takrat nisem imel več obrti. Ali moram plačati ta davek? Odgovor: Po zakonitih predpisih prestane obveznost plačevati pridobnino s TRIGLAV Planinske Jopice tanini izdelek od Din 60,— naprej Eksportna hiša „LUNA“ Maribor, samo na Glavnem trgu 24 PASTERIZIRAM MLEKO in iz njega izdelano maslo, smetana in drugo, vsaki dan sveže v ,,Prvl mariborski mlekarni1' nasproti glavnega kolodvora. Dostava na dom. — Telefon št. 2181 MOŠKE HUBERTU5 PLAŠČE po 230 Din dobite pri tvrdki MIRKO FELDIN, manufaktur.trgovina MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 (na vogalu) koncem onega meseca, ko je podjetje popolnoma in trajno prestalo. Ako torej že od konca leta 1932 nimate več obrti, niste dolžni plačati pridobnine za poznejši čas in se lahko zoper tozadevno rešitev davčne uprave pritožite na finančno direkciji.. Vzdrževanje sirot (Stara vas) Vprašanje: Pred 10 leti sem .vzel iz usmiljenja k sebi dekle, ki je potem v moji hiši porodilo dva otroka. Otroka sta ostala pri meni, ker mati za nju ne more skrbeti, nezakonski oče pa je izginil neznano kam. Prosil sem pri občini, da bi mi dali podporo za otroka in ko so odklonili, sem se pritožil na sresko načelstvo, ki je občini naložilo, da mora otrokoma dati mesečno podporo, pa se občina kljub temu brani. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Če Vam občina vkljub nalogu sreskega načelstva podpore za otroka ne da, napravite ponovno pritožbo zoper upravo občine na sresko načelstvo, ki bo potem občino moralo prisiliti, da podpre oba otroka. {m/!i Uredba o volitvi svetnikov, trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornic z dne 21. avgusta 1936 (»Služb, list« št. 551-81-1935) pravi: Čl. 22. odst. 2.: »Kandidatne liste se vlože pri glavnem volilnem odboru v dveh izvodih najkasneje 10 dni potem, ko poteče rok, do katerega morajo biti reklamacije rešene.« In čl. 23. odst. 3 slove: »Namesto zavrnjene kandidatne liste se lahko vloži v potrdilo nova kandidatna lista, vendar samo, predno poteče desetdnevni rok, določen v drugem odstavku čl. 22.« Kako je bilo v resnici? Rok za vlaganje kandidatnih list je bil v razpisu določen počenši s 23. oktobrom in je trajal deset dni, torej do vključno 2. novembra. Predlagatelji, ki so vložili listo, pa jimi je bila zavrnjena, bi bili morali v smislu čl. 23 odst. 3 uredbe vložiti popravljeno listo do vključno 2. novembra. Ker pa je bilo v razpisu volitev (z dne 3. septembra »Službeni list; št. 565-72 razglašeno, da se »namesto zavrnjene kandidatne liste lahko vloži v potrditev nova kandidatna lista, to pa najkasneje do 5. novembra 1936,« so se predlagatelji list, katerim je glavni volilni odbor listo zavrnil, držali tega v uradnem razpisu razglašenega roka. Po tem takem bi se moralo smatrati za pravilno vložene vse one popravljene kandidatne liste, ki so dospele glavnemu volilnemu odboru ali pa so bile priporočeno oddane na pošti do vključno 5. novembra. Glavni volilni odbor je odločil drugače; sam pravi, da je rok za vlaganje popravljenih list v vsakem slučaju poljubno določil. Na podlagi katerega člena uredbe pritiče glavnemu volilnemu odboru ta pravica? V mislih imamo konkreten slučaj, ki sc je dogodil. Z odločbo z dne 31. oktobra je glavni volilni odbor zavrnil neko listo s pristavkom, da smejo predlagatelji vložiti novo v smislu zadnjega odstavka čl. 22 (kar je očividna napaka, kajti zadnji odstavek čl. 22 o tem sploh ne govori, pač pa zadnji odstavek čl. 23.) Predlagatelji so dobili listo vrnjeno 2. novembra (ker 1. novembra pošta ne dostavlja) in bi bili še ta dan morali zbrati najmanj 50 novih podpisov in listo odposlati! Mogoče bi bili to tudi storili, ako se ne bi zanašali, da je poslednji rok za vložitev popravljenih list ,5. novembra, kot razglašeno. Ko so pa potem listo še pred 5. novembrom zopet vložili, jo je glavni volilni odbor zavrnil, kot prepozno vloženo. Zakaj se je v tem primeru glavni volilni odbor skliceval na čl. 23 odst. 3 uredbe (po našem tolmačenju pravilno!), dočim je v drugih primerih podaljšal rok v smislu razpisa do 5. novembra, je nami nerazumljivo. Naj omenimo samo še to, da je bila v prej omenjenem konkretnem primeru lista zavrnjena, ker so bili vsi predlagatelji navedeni z označbo stanovališča, kakor to zahteva uredba, dočim morajo biti glasom predpisanega obrazca volilnega imenika, v volilnem imeniku vpisani s sedežem obratovališča. Tiskovni sklasa Za tiskovni sklad so darovali: s. Bo-far iz Ljubljane Din 10.—; s. Arnold Franc iz Ribnice na Poh. Din 4.—, s. Lichtenegger Franc iz Šoštanja ponovno Din 5.—. Iskrena hvala! Sodrugi posnemajte! Preklic. Podpisani preklicujem vse žaljivke, katere sem izrekel o g. Humskemu Jožetu in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Trbovlje, dne 14. novembra 1936. Kastelic Jože. kvaliteto za slabo vreme Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna. Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani HUBERTUSI katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31. Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec! % m. m TIVAR-HUBERTUSI iz garantirano nepremočljivega sukna TIVAR-OBLEKE Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.