Z m e s. XXXIX. No, g. urednik! Rad bi Vas bil videl, kakšen obraz ste napravili, prečitajoč pobožnega in vsevedočega -Slovenca" št. 93, kjcr pravi: ,,Gospodje pri ,,Tovarišu"! Koliko -intenzivno" ste se pa vi -zanimali" za giinnazijo, ko ste naredili že iz spodnjib razredov iz nje svoj ,,eksodus?" No, g. dru. Lampetu menda ni znano pri vsi njegovi visoki učenosti, da mora učiteljiščnik imeti predstudije, ali meščansko šolo ali spodnjo giranazijo, zlasti na Kranjskem, kjer še nedostaje meščanskih Sol. Ali morda misli, da v učiteljišče labko vstopijo ucenci ljudskih šol? Poznamo učitelje, ki so absolvirali vso gimnazijo, pa so še morali nekaj let obiskovati uCiteljiš.e, da so si pridobili potrebno strokovno naobrazbo; poznamo pa tudi duhovnike, ki so šli v lemenat edino zato, ker niso napravili mature; poznamo tudi menihe, ki so absolvirali par razredov gimnazije, pa so postali duhovniki. Ali poznate Macnrja v Cclju, ki niti ne zna priprostega pisma v slovenščini ali nemščini pravilno spisati ? Le pometajte najpred pred svojim pragom! Dr. Lampeta jezi tudi, ako najde v ,,Tovarišu" citate iz drugih jezikov, katcri so baje vsi napačni, dasi tudi črkostavci včasih napravijo pogreške. To je tiskarski škrat. -Slovenec" uiti nc ve, da se pravi le rojenim princem in knezom nSvetli". Berite Končnikovo ,,Slovensko slovnico" str. 167, kjer je črno na belem: .Knezi nadškofi dobivajo naslov .Kneževska Milost", knezoškofi -Knezoškofovska Milost", škofi pa ,,6kofovska Milost". Glejte, to morajo vedeti učenci v ljudski šoli, učeni ,,gaspudi" v uredništvu -Slovenca" pa še tega ne vedo. In vendar naj bi vsak človek moral najbolje poznati svoj materni jezik. Pa brez zamere! Na Goriškem prav marljivo stikajo v nNorici" in ,,Prismojencu" za učitelji — dopisniki -Soče". Da vržejo marsikatero budalost, jim ni zameriti. Kmalu se bodo naveličali prazno slamo mlatiti. Na Htajerskem snnje Fr. Jurkovič v Šmarju pri Jelšah Slomškovo podružnico. Do osnovnega zborovanja sicer _e ni prišlo. ,,Slov. Učitelj" pravi: ^Nameravani shod se ni opustil vsled pomanjkanja udov, temve. radi prekratkega časa, prav zato, ker se je oglasilo veliko udov." Kdor vernje, bodi izveličan. Le to mi ne gre v glavo, da sc je sbod preložil, ker se je oglasilo veliko udov. Ali dela to take težkoče? Najbrž bode treba vsacega posebej pokaditi, sicer nastane zamcra. To pa ni lahka stvar! Kakor sem pozvedel s Štajerskega, je Jurkovič najbolj sposobcn za prcdsednika ,,Slomškove podružnice". Njegova sestra je bila mnogo let pri petičnem župniku. ,,Slov. Učitelj" jc priobčil članek ,,Šolski zdravniki", kjcr trdi, da so ,,šolski prostori v mnogib krajih taki; da so naravnost škodljivi otroškemu pa tudi učiteljskemu zdravju. Učitelj pač drcga in drega, da bi se nedostatki odstranili; toda višje oblasti se ne ganejo." Prvo je resnica, drugo pa laž. Mislim, da ni okrajnega šolskega nadzornika, ni okrajnega žolskega sveta, ki bi nc opazili dotičnib pomanjkljivosti, ali odstraniti jih ne morejo kar na mah, ker se povsod tam npira ljudstvo, ki je navadno še od neke strani nahujskano. Labko bi navedli mnogo izgledov. Liberalni (?) naučni minister Hartel je velik pospeševatelj vseučiliškib knjižnic, kakor se je pripovedovalo o njem. In res, dunajsko vseučilišče je dobilo 1500 K, da popolni teologi.ne knjige, za vse drugo kakor za zgodovinska in narodno-ekonomična dela — ni vinarja. Ako pojde tako naprej, postane ustanovitev katoližke univerze v Solnemgradu ,,nebodigatreba". Nemci imajo za kulturne potrebe slovenskega naroda vedno drugo mero. Zelo poučljiv za nas je bil članek ,,Tagesposte" ,,Verfe_lte Politik", kjer pravi: nW<jlcben Sinn es haben soll, dass die Deutschen sich in die Bildungsbdediirfnisse und Bildungsmittel der Italiener auf deren eigenen Sprachboden einmiscben, ist nns vollstandig unerfindlicb." Nam tudi, samo postavimo namesto ,,der Italiener" — ,,der osterreichischen Slaven". Do te pameti naj bi se enkrat Nemci dokopali, potem ne bo več nepotrebnih bojev za Celje in Budejevice in Tešin in Pazin. Vsakomur svoje! Ali smo Slovani res le ,,mindenvertig" ? Eešetar.