The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 58
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. MARCA — SATURDAY, MARCH 24, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
NAPETOST V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI GRE DO SKRAJNOSTI. — OBE STRANKI, DELAVSTVO KAKOR TUDI INDUSTRIJALCI, ODLOČENI ZA BITKO. — PREDSEDNIK ROOSEVELT POSREDUJE.
Washington, D. C. — Položaj v avtomobilski industriji je bil v četrtek podoben vojni, kjer si stojite dve sovražni armadi druga drugi nasproti, pripravljeni za bitko, obe odločeni, da ne popustite niti za ped, da si morate izvojevati zmago za vsako ceno. Sredi teh dveh sovražnih armad, na eni strani industrijalci, na drugi pa delavstvo, je stal predsednik Roosevelt, da s svojim posredovanjem še v zadnjem trenotku prepreči grozeči izbruh bitke.
Z izrazom nezadovoljstva na obrazih so dan preje, v sredo, , , , zapustili zastopniki avtomobil- Poteklo sredo, ske industrije Belo hišo po konferenci, ki so jo imeli s predsednikom. Nič prijetnega jim predsednik ni povedal. — Dejal jim je, ako se hoče njih delavstvo priključiti Ameriški delavski federaciji in si izbrati to organizacijo, da ga zastopa pri pogajanjih z delodajalci, jim ne preostaja nič drugega, kakor da to brezpogojno sprej-me.io. To je bila neprijetna vest Za Magnate, kajti to bi pome-ni'°, da se morajo odpovedati £°spodstvu nad delavstvom in nad njihovimi kompanijskimi Unijami. Nekateri so baje spo-r°čili predsedniku, da bodo zadevo predložili sodišču, da to odloči o veljavnosti tozadevne točke v NRA kodeksu.
Drugi dan, v četrtek, so pa prišli na konferenco k predsedniku zastopniki delavstva, enako odločeni kakor industrijalci, da bodo vodili borbo do skrajnosti. Predno so šli k predsedniku, so imeli več» konferenc 2 administratorjem Johnsonom, ki je skušal ugladiti pot. Neposredno pred konferenco s predsednikom so pa prejeli delegati brzojavko od unije Chevrolet podjetja iz Flint, Mich., kjer •iih ta vzpodbuja, naj ostanejo stanovitni in ne popuste; indu-8trijalci se morajo podvreči do-!°čbam v kodeksu.
. Kaj Se je na konferenci v Beli ?lsi oklenilo med predsednikom c'e'avskimi zastopniki, je 0-stalo tajno. Obe stranki ue se
LINDBERGH NA OBISKU V WASHINGTONU
PROTI NAD-VLADUTALIJE
/
Beneš apeliral na države, naj slovesno zasigurajo Avstriji neodvisnost.
Praga, Čehoslovaška. — Kakor hitro bo neodvisnost Avstrije zasigurana, bo konec tudi ekonomskih težav. Tako se je izjavil zunanji minister Beneš, ko je imel nagovor na zbornični odbor za zunanje zadeve
V svojem govoru je Beneš
apeliral na vse evropske drža- SHka kaže prizort ko sta se sestala vojni tajnik Dern in Lindbergh. Dem je povabil zna
ve, naj se zedimjo glede te za- jnega ietalca v Washington, da se je z n.iim posvetoval glede izboljšanja vojaškega letalstva.
deve in naj na najslovesnejsi	______________
način zagotove Avstriji njeno j neodvisnost in nedotakljivost, j Podlaga za sporazum naj bi bil | rimski pakt, ki je bil preteklo nedeljo sklenjen med Italijo, Avstrijo in Ogrsko. Ta pakt
naj bi se raztegnil še na druge twiž;i ,0	' |
večje države, da se na ta način prepreči nevarnost, da bi Italija sama imela celotno nadvlado v Avstriji. Avstrija mora biti glasom protokola, ki je bil podpisan leta 1922 v Ženevi,
Iz J*igo$lavf|e«
VELIKA TATVINA PRI LESNI TVRDKI NA VRHNIKI. — LIST IN EVANGELIJ SE BOSTA PRI SLOVESNI SVETI MAŠI PELA V SLOVENSKEM JEZIKU. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI IZ DOMOVINE.
VELIK NAČRT
HITLERJA
400 milijonov dolarjev bo potrošil za javna dela.
Berlin, Nemčija. — Kancler Hitler je napovedal vojno depresiji in tekom tega leta mora dobiti delo šest milijonov
KRIŽEM SVETA
OLAJŠANJE
brezposelnih. V ta namen bo samostojna in se je ne sme inakazane&a iz državne blaga j-j vplesti v kako politično verigo, ne 4()0 milijonov doiarieV) s ka_ naperjeno proti Nemčiji. Odno- terimi gg bodo podvzela javna j Saj i med Avstrijo in Nemčijo dela> kakor gradba cegt> 0f?uše_ j se bodo itak prej ali slej izbolj- >V{mje mo5virij) graditev ladij
! in podobno. Vzporedno s tem Povdarjal je dr. Beneš tudi, pa se bo pospeševala tudi ženi-da je Čehoslovaška nasprotna tey_ Vsakemu dekietu, ki se združitvi Avstrije z Nemčijo; poroči jn kJ je bfla zaposlena
to pa v glavnem le, da se upo- prej najmanj šegt meseCev, se ročil nižji zbornici, da je
števajo določbe gori omenjene- ^ ^ brezobrestno posojilo j h, načrt, po katerem bi se zdru
ga protokola in nikakor ne, ker bi jo bilo morebiti strah pred tako ojačano Nemčijo. Skozi enajst stoletij so si znali Čehi obdržati svojo neodvisnost. — Zdaj bodo znali to še tem bolje, kajti njih moč in energija je narastla in bodo v kratkem šteli 20 milijonov duš. Vsled toga se čutijo močne in brez strahu, ne glede, kaj se zgodi
$400, ako se obveže, da ne bo iskala dela, dokler njen mož zasluži vsaj $50 na mesec.
-o--
IZRAZILI SE ZA KOMPA-NIJSKO UNIJO
sam0 lotn*
D
na kratko izrazili, da ce-a zadeva uspešno napreduje °Rnalo se je le toliko, da so za-
Chicago, 111. — Kakor je bilo poročano, se je med usluž-benstvom podjetja Jewell Tea Co. vršilo v sredo glasovanje, Končno je apeliral Beneš na !ali "a.i še v naprej ostanejo v države, naj se zavedajo, da so kompanijski uniji, ali se naj
1
narodi srednje Evrope odrastli 'Pridružijo delavski federaciji, in ne potrebujejo voditelja ter fri glasovanju se jih je 18-5 si jih naj ne skušajo
podjarmiti, izreklo za kompanijsko unijo,
Znaten plen vlomilcev
Vrhnika, 7. marca. — V pre-| tekli noči so počastili neznani ; zlikovci Vrhniko s svojim obi-jskom in opravili pri tvrdki Jo-' žef lvunstelj in sin (veletrgovina z lesom) temeljito in dobro ' poplačano delo. Vlom se je iz-j vršil po polnoči. Ob 11. je prišel domov neki Kunstljev u-službenec, za hip stopil tudi v pisarno in ni opazil še nič sumljivega. Ob 12. uri je prišel domači sin Vinko. Tudi ta ni opazil nič sumljivega v pritličju. Ob 5. zjutraj so vstale služkinje in našle glavna vrata na cesto na stežaj odprta, pisarniške sobe pa v silnem neredu. Po-jklicali so hitro domače, kate-jrim se je nudil žalosten prizor
no 17 D A /"*J I irazde-ian-ia- — v drugi sobi, {Jltjl\/i.\slJ ikjer delata knjigovodja in ko-
------Respondent, je bilo eno okno na
Uporaba izboljšanega uspaval široko odprto. Čez polovico ok-■nega sredstva.	na in hišno Ograjo je bila po-
—o—	jložena močna, 4 m dolga de-
Baltimore, Md. — Uspaval- ska. V tej sobi se nahajajoče na sredstva, kakoršna se zdaj pisalne mize in omare je pustil uporabljajo pred operacijami, t zločinec v miru. Vedel je dc-bodo, kakor se obeta, v krat- ^ro, da so tukaj sami spisi, ne kem nadomeščena z znatno ,pa denar. V tretji sobi, sobi še-izboljšanim. Novo sredstvo, ki fovi, je šel na delo, ki ga je 0-še nima imena, a se je v pai pravil temeljito. Vsi predali slučajih že uspešno uporabilo, miz so odprti, papirji razmeta-ima to prednost, da skoraj nič ni in raztreseni po tleh, bla-ne učinkuje na srce in bolniku gajna v kotu kaže veliko luk-tudi okusa ne pokvari. Obstoji njo in je popolnoma izpraznje-iz belega praška, ki se raztopi na. Po tleh in bližnji pisalni v vodi in to se bolniku vbriz- mizi je ležala vsebina blagaj-ga pod kožo. Učinek je hiter, ne, v kolikor ni bila porabna kajti pacijent zaspi pred note- za vlomilca; gotovina je pa rokom 20 sekund.	mala v žep grabežljivca. —
_o__________Vlomilec je odnesel 30,000 Din
VOJAŠKI PILOTI BREZ v denarju, okoli 2000 lir in ne-PLACE	,kaj šilingov. — Tvrdka proti
Chicago, 111. — Kakor se je | vlomu ni bila zavarovana.
— Dunaj, Avstrija. — Vdo- ugotovilo, častniki in moštvo, j	-o-
va po socijalistu Geo. Weisselu, ki je bilo prideljeno k prevozu; Slovenski jezik v cerkvi ki je bil obešen vsled udeležbe zračne pošte, ni dobilo že celi j L jubljana, 6. marca. — Zad-v zadnji civilni vojni, je preje- mesec nobeen plače in prisilje- nji "Škofijski list" prinaša od-la od sovjetskega diktatorja ni so, da prosijo za kredit v ho- iločbo prevzvišenega g. knezo-Stalina ponudbo, naj mir odda telih, kjer stanujejo.	škofa dr. Gregorija Rozmana
—	Asuncion, Paraguaj. — Tukajšnja država j^ dobila v sredo svoje prve priseljence iz Japonske. Skupini./-ki je- prispela, bo naseljena skupno in se bo bavila s pridelovanjem bombaža. Obvezati pa se bodo morali, da se bodo v slučaju potrebe bojevali za državo.
—	Cameguey, Kuba. — Med nemiri, ki še vedno trajajo med stavkarji, vsled katerih je moralo biti proglašeno obsedno stanje, je bila v neko tukajšnjo cerkev podtaknjena bomba, katere eksplozija je ubila enega duhovnika in tri druge osebe.
—	London, Anglija. — Min. predsednik MacDonald je spo-
v de-
la in sta začela vpiti na pomoč očeta. Nista se pa menda zavedla, kam naj bežita. Ko je namreč 11a njuno vpitje prihitel oče, je sinčka našel že mrtvega, hčerko pa vso v plamenih. Naglo jo je odnesel k zdravniku, a otrok je čez dve uri umrl. .
-0-
žil pod eno samo ministerstvo celotni obrambni sistem dežele, torej armada, mornarica in zračne čete.
Obe, Nemčija kakor Italija, ste
da
stopnic delavstva"sklenili, da"še ^a za se d+ovolj	.
lahko preprečite zmago drugi,
vendar ne tako močni, da bi
°nkrat odiože s stavko, s kate-10 Se je nameravalo, pričeti v
Petek. Po odločitvi delavstva )0 nato izpeljal predsednik svoj načrt.
I lahko uveljavili svojo neomejeno oblast.
proti pa 90.
MRS. 1NSULL BANKROT
Atene, Grčija. — Žena ubež-nega magnata Samuela Insulla ^ v skrajno slabem položaju, .^''ska ji je ukazala, da se mora -seliti^ a ženska ne ve, kam •1 bi šla. Nameravala se je iz-' 'ti v London, toda francoska x' ada ji ne dovoli, da bi poto-,'ala skozi Francijo. Obveščena !e bila o tem, ko je izdala svo-zadnja denarna sredstva za ^ozni listek. Tako zdaj ne sme " ^ ostati v Grčiji, niti ji ni odpotovati.
MESTNI ODBOR ODOBRIL ŽUPANOV NASVET
Chicago, 111. — Kakor je bilo včeraj poročano, je župan Kelly proglasil, da je mestna odredba iz leta 1930, po kate-MRS. TAVČAR V NEPRILIKI |ri se naj bi preuredil mestni
Chicago, 111. — Rojakinja'prometni sistem, ki pa se do Mrs. Taučar, katera je znana po j zdaj ni uveljavila, postala za svojih milijonih, ki jih je pode- sedanje čase neprimerna in je dovala po nekem stricu v Ita-T.vetoval, da se jo razveljavi, liji, je prebila noč med sre- Mestni svet je to v sredo tudi
svojega otroka, da ga bo adop-tiral. Ponudbo pa je hvaležno odklonila.
-o--
POLICIJA POMAGALA REŠITI OTROKA
Chicago, 111. — Dr. Charles Pugh je bil s svojega doma, 3530 Lake Shore Drive, v sredo popoldne poklican v bolnico
te-le vsebine: "Z reskriptom od
AL SMITH OPUSTIL URED- ,17. aprila 1921 je papež Bene-
storil, in sicer enoglasno. Obenem pa so se mestni odborniki
N*
so

A 'Zanimivejše vesti
Slovencu; čitajte ga!
do in četrtkom v dokaj neprijetnem položaju, namreč v detektivskem zaporu. Trdi pa, da je izrazili, da priporočajo novo bilo vse skupaj samo nespora-'odredbo, po kateri se naj bi zumljenje. Aretirana je bila češ,'cestna in nadulična železnica da je vnovčila neki potvorjeni [združili v eno družbo, kakor ček. Ženska pa pravi, da je .tudi, da se posreduje pri illi-prišlo do tega, ker je napravila noiški trgovski zbornici, da liček na neko banko v Italiji in je |vede prestop potnikov med lina ta račun vzela predujem $650 ličnim, naduličnim in bus pro-
na neki banki v Los Angeles. V četrtek je bila izpuščena pod bondom.
metnim sistemom.
--o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1
NIŠTVO	j dikt XV. dovolil rabo v sloven-
New York ,N. Y. — Al Smith ščino prevedenega rimskega 0-je v sredo podal resignacijo na j brodnika. Z istim reskriptom uredniško mesto revije "New j pa je bilo tudi dovoljeno list in Outlook", katerega je zavze-.evangelij pri sveti maši peti \ mal od avgusta 1932. Navedel i jeziku ljudstva." -— G. škof je, da ga drugi posli silijo k re-jdr. Rožman sedaj razglaša, da signaciji.
k nekemu porodu. Med potjo
tja pa je neki fantalin z orož-! PREDSEDNIK TOLAŽI POŠT-
jem v roki prisilil zdravnika, da mu je oddal svoj avto, vendar je bil bandit toliko obziren, da ga je peljal do bolnice. — Zdravnik je javil zadevo policiji in ta je kmalu nato zapazila ukraden avto. Pričela je lov za njim in ujela zlikovca, ko je ta zadel v neki steber. Razbit avto je pustila na mestu in telefonično obvestila zdravnika, da je dobila njegov avto, kakor tudi roparja. "Iv vragu z avtom in z roparjem, prinesite mi moje instrumente, ki so v avtomobilu," je odvrnil zdravnik. Policija je naročilo izvršila in pripomogla, da je bil z zdravnikovo pomočjo porod u-spešen.
se tega papeževega dovoljenja duhovščina ljubljanske škofije sme posluževati od letošnje Velike noči naprej.
---o---
Dva otroka zgorela na njivi V vasi Četcrež pri Žabarju v Vojvodini se je zgodila ta-le huda nesreča: Kmet Vojislav na Stankovič je šel na polje orat.
NE USLUŽBENCE
Washington, D. C. — Poštnim uslužbencem, ki protestirajo proti nedavno znižanim dohodkom, je dal predsednik Roosevelt znati, naj se smatrajo srečne, da so še sploh delu. Poštni department ima Seboj je vzel 5 let starega sin-namreč kakih 15,000 uslužben- čka Radiša in 81etno hčei-ko cev preveč, ki bi jih mogel od-1 Veroslavo. Otroka je spravil v pustiti brez vsakega nadome- poljsko kolibo, da ju je skril
Zaloigra užitkarja
V	ljubljansko bolnico so pripeljali iz Iga 61-letnega užitkarja Jerneja Uršica. Pred časom je prodal svoje posestvo, peklo pa ga je, da je na posestvu toliko dolga. V nedeljo 4. marca si je hotel v obupu vzeti življenje in si je v ta namen prerezal vrat z dvema urezoma, da je njegovo stanje prav nevarno.
--o--
Vlom
V	kaplani j o v Komendi je v nedeljo 4. marca nekdo poskušal vlomiti. Posrečilo se mu je pa samo da je prišel skozi kuhinjsko okno v jedilno shrambo, odkoder je vzel nekaj masla. Ko je hotel naprej po svojem poslu, je zaslišal korake služkinje, nakar je zbežal.
--o--
Šoferja vrgli iz avtomobila
Nekega šoferja, ki je vozil iz Dolnje Lendave v Mursko Soboto, so na cesti vprašali fantje, če bi jih hotel peljati, kar jim je dovolil. Ko je pa šofer na nekem ovinku vozil bolj počasi, so fantje šoferja prijeli in ga vrgli iz avtomobila, sami pa odpeljali naprej. Vsega pobitega so našli šoferja neki ljudje in ga oddali v bolnico v Mur. Soboto. Oblasti zasledujejo zločince.
-o-
Smrtna kosa V Zavodni pri Celju je umrl Franc Košič, trgovski zastopnik star 37 let. — Na Bregu pri Polzeli je umrl Leopold Winzerl, dninar, star 45 let. — V Ptuju je umrl Jožef Šmigoc, občinski delavec. — V Dolu pri Hrastniku je umrl Andrej Gajšek, z Dola pri Hrastniku, star 74 let.
-o-
Hud vihar Iz Celja poročajo, da je v Logarski dolini v noči od 24. na 25. februarja divjal silen orkan, ki je podiral drevje in razkrival strehe. Prav hudo je poškodovana streha hotela Plesnik, last Planinskega doma.
-o-
Odlikovanje Šalarikova učena družba v Bratislavi, sekcija za duhovne vede je izvolila za svojega inozemskega člaan dr. Stanka La-pajneta, rednega profesorja na ljubljanski univerzi.
-o-
stila, kajti zadnje čase je poštni promet tako padel, da ni dosti dela za vse uslužbenstvo. Vendar pa sta predsednik in gen. poštni mojster odločila, da se jih obdrži na njih mestih, da jim ne bo treba iti na relief, toda s skrajšanim delovnim časom.
pred mrzlim vetrom. Ker pa je otroka vendar le zeblo, sta v kolibi zakurila, da bi se ogrela; oče pa je med tem daleč na njivi oral. — Vsled hudega vetra so se švigajoči plameni prijeli lesene kolibe, ki je naenkrat s plamenom zagorela. — iOtroka sta se kajpada prestraši-
Peš iz Hercegovinie v Belgrad
50-letni kmet iz Lastave pri Trebinju v Hercegovini se je napotil peš v Belgrad intervenirat v neki zadevi. — Leta 1914 je prišel iz Amerike in se takoj priglasil v Srbiji, kot prostovoljec, za kar je po vojni dobil kos zemlje. Sedaj je šel peš v Belgrad, ker nima denarja, da bi si postavil hišo.
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 23. marca 1934
\ vit- >
t IIJI. by Ede»t Rite Burroughs, Inc. All right« rwarvcd.
Wl HO OUR PARI
AMERIKANSKI SDOVENEC
*rvi in nuj starejši alOfWwrW Ust v Ameriki. ustanovljen leto ltlt.
iaUMia vsak dan razun sedeli, ponedeljkov ia dntvov po pramikik
Izdaja In tlak«! EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprave: «849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
L* celo leto..........
L* pol leta___
ta četrt leta___
Za Chicago. Kanado
Za celo leto --
Za pol leta —---
£a mrt leta ______
In Evropo:
_$6.00
_____ 3.00
___1.75
The firtt and the Oldest Slovene Neto&paper i« Ameritm. Established 1H1,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone; CANAL 5544
Subscription:
For one year__
For half a year__
For three months____
_5S.00
_ 2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6.00
For half a year__3.00
For three months__1.75
Dopisi važnega pomena ca hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo Številko ▼ tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa ee ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Svoboda in oblast
Katoliška cerkev je ohranjevalna, konzervativna sila. V svoji nezmotljivi učni »avtoriteti varuje in ohranja božje razodetje človeštva. V svojem duhovništvu ohranja vire posveče-nja. Cerkev je čuvarica vseh tistih vrednot, ki jih nobena doba in noben narod ne more pogrešati. Ravno v časih prelomov mora skrbeti, da mena v časnem ohrani spoštovanje do veličanstva nadčasnega.
V tem je cerkev podobna naravi. Tudi narava neprestano izpričuje stalnost. Njeno sonce sije, pa naj bo vojna ali mir, setev in žetev si sledita po svojem lastnem zakonu. V vedno enakem zaporedju izpreminja barve. V vsem svojem snovanju ostaja zvesta zamisli, ki jo je1 božja stvariteljnost v njej uresničila. Zato učinkuje pomirjevalno tudi na najbolj vzburkano nrav in uči velike duhove ob prelomu dob, kaj je zrelo za pogin, kaj pa mora ostati.
Med stalne stvari,, brez katerih človeško občestvo- in kultura nista mogoča, spada neka mera svobode osebnosti. Katoliška cerkev zahteva to mero že ob sebi. Ni res, da bi bila svoboda osebnosti že liberalizem. To svobodo je zahtevala cerkev, še) predno je bil liberalizem. "Ce hočeš," tako je rekel Gospod bogatemu mladeniču. O svoji večni usodi odloča človek v svoji svobodi. Cerkvena dogma je, da se noben človek ne pogubi brez lastne krivde. Dokler je pa odločitev za nebesa ali z a peklo temeljna odločitev vsakega človeškega življenja in dokler ta odločitev zahteva svobodo vesti, tako dolgo katoliška cerkev m vse krščanstvo s svobodo stojita in padeta.
Med stalne vrednote spada dalje družina in roditeljsko pravo. Še predno je' bila na zemlja kakršnakoli družba, kakršnakoli skupina, kakršnakoli država, je bila družina. To je pracelica, ki jo je Bog sam ustvaril kot celico vsega življenja. A zakon njenega življenja je zopet svoboda. V svobodi se srečata mož in žena, da skleneta zvezo za vse življenje. Izsiljen zakon ni zakon, marveč nasilje. Življenje družine, porojeno iz svobode, potrebuje tudi svobodnega razvoja v svojem krogu. Kultura, ki te svobode ne bi spoštovala, bi zelo kmalu pogrešala idealnega poleta. Noben narod ne more rasti, če se ne omogočuje rast najpotrebnejši celici. Vsako državo pa je treba hvaliti, ki si določi za svojo glavno nalogo, da neguje družino.
Tako bi mogli našteti še veliko področij, na katerih zahteva zakon stvarstva prizanašanje in varstvo. Tu je treba predvsem ugotoviti tisto, kar imenujemo organično. Cerkev ima poseben pogled na prvotne sile, od katerih so odvisne vse druge. Kdor prvih sil ne spoštuje, temu bodo kmalu zmanjkale in posledice bodo strašne. Ko je boljševizem .uničil svobodo osebnosti in samostojnost družine, se je takoj začel razkroj, ki ga >; i moglo ustaviti še tako velikopotezno državno gospodarstvo, t ko je povsodi v življenju. Če se na pr. gospodarstvu ne pu-a določena mera svobode, bodo polagoma usahnili gonilni 'i. Izselila se bo vsa radost in vsako veselje do dela. Umetnik in pisatelj ne moreta ustvarjati, če nimata možnosti za svoboden razvoj svojih moči. Nastopiti morejo časi, ko je treba to svobodo zaradi nesramne zlorabe omejiti. Tudi se utegne zgoditi, da človeštvo visoko pade in sploh več ne zna ravnati s svobodo. To so kritični časi. Pa tudi za takih časov mora
vedno znova prevladati težnja, da se s pomočjo notranje svobode znova obudi zmisel za red in ideale.
Katoliška cerkev je v vseh časih poznala problematiko, ki je zvezana s priznanjem svobode. Kajti človek je že nagnjen k temu, da z božjim darom svobode služi sovražniku vsega do^ brega od početka. Njegova svoboda, ki je v zvezi z božjo močjo vir vsemu' junaštvu in svetosti, postane potem vir anarhije. Zato je cerkev svobode tudi cerkev avtoritete. Cerkev ne zahteva močne oblasti samo na svojem lastnem področju, marveč tudi v krščanski državi. Vedno znova zahteva zvestobo do zakonov zaradi vesti. Vrhu tega daje svoboda najboljša jamstva, ki si jih je sploh mogoče misliti.
Ker prihaja svoboda od Boga, jo more, na koncu koncev omejiti le avtoriteta, ki je tudi od Boga. Zato cerkev uči, da se moramo pokoriti oblasti zaradi Boga. Uči, da imajo osnovni zakoni države svoj temelj v večnem božjem zakonu. S tem, da noče samo svobode človeka, marveč tudi brezpogojno božje gospodstvo, varuje svobodo, da ne zdrkne v anarhijo. Zato je vedno spadalo v zrelo državniško modrost, da se ščiti cerkev, ki na tako vzvišen način utrjuje in posvečuje državo. Kjer so se moderne države od te modrosti oddaljile, so morale nositi za to posledice. Boj, ki so ga vodile proti cerkvi, se je vedno iz-prevrgel v boj, ki je bil naperjen proti državi. Viharji proti oltarju so bili vedno predhodniki viharjev proti prestolu, sovraštvo proti cerkveni avtoriteti se je izprevrglo v sovraštvo proti državni oblasti. Veliko obetajoče znamenje je, da kon-kordati novejše- cerkvene zgodovine to notranjo zvezo med cerkvijo in državo uvidevajo in priznavajo. Naj bi teoretičnemu priznanju vsepovsod sledilo tudi praktično uresničenje, ki se bo po časih liberalizma in marksizma posrečilo le odločnemu prizadevanju.
vdušeni za napredek. Vsa čast tudi njim, ker tudi oni so se veliko trudili za dobrobit fare in slogo med farani.. Tudi ni namen tega dopisa, da bi pel hvalo Rev. Bombachu, ker njemu je pač vseeno, če ga farani hvalijo ali grajajo. On bo kljub temu delal najboljše za faro. Kot faran se zavedam in vem, da je moja dolžnost, kakor je dolžnost vsakega farana, da se izrazim po resnici in pokažem delo, ki ga je Rev. Bombach tukaj napravil popolnoma nesebično, zlasti če pomislimo na to, da ga škof lahko danes ali jutri odpokliče in na njegovo mesto postavi drugega. Vse kar je delal, je delal v našo korist, v korist faranov, ki bodo tukaj ostali, popolnoma nepristransko, ne da bi pri tem delu mislil sam na se. Mi bomo o-stali s svojimi hišami in družinami in bo nam v ponos, če se bo fara dvigala ter s tem vabila v svojo sredo še druge. —.
rike, da naj kaj napišem za časopis. Ker je časopis katoliški dnevnik, je primerno, da se tudi o tem kaj piše,zlasti še zato, ker- v drugih časopisih napadajo to, kar je nam najsvetejšega, zato smo dolžni to zagovarjati. Poleg tega pa tudi sv. cerkev opominja, da katoliški lajiki pomagajo duhovnikom širiti katoliški živelj.
Faran.
-o-
KAKO SE IMAMO V POSTU
Cleveland-Newburg, O.
Sedaj v postnem času pri nas vse hrupne veselice prenehajo. Iniamo pa druge vrste veselice, toda ne v dvorani, ampak v cerkvi sv. Lovrenca. V sredo, petek in nedeljo zvečer postne pobožnosti in sv. Križev pot. Teden pred praznikom sv. Jožefa so vpeljali naš č.g. Father j Slapšak devetdnevnico na čast sv. Jožefu, patronu sv. katoli-
ške cerkve. Ljudje so se kaj Tudi naša posestva bodona tajpovoljno odzvali vabilu naše-način več vredna. S cerkvijo, ki
je naš pravi narodni katoliški dom, kjer se zbiramo in duhovno razvijamo, si mnogo koristimo. Cerkev nas bo bolj držala skupaj, nam bo v največo ute-jnikom. Cerkev je bila polna ho, v korist in ne v kvar. Kdor vernega ljudstva. Pri vsej slav-
ga c. gospoda in prihajali vsak večer v obilnem številu v cerkev počastiti našega varuha. Nad vse ganljiv prizor je bil pa v nedeljo večer pred praz-
BIL JE VELIK MISIJON
Euclid, O.
(Konec.) — Novi župnik Rev. Father Bombach se je naučil dobrega gospodarstvo pri Rev. Omanu', kjer je bil več let za kaplana, na veliki fari sv. Vida. Dalje je kot samostojni župnik v Barbertonu tudi imel veliko skušenj. Še poprej je pa kot profesor poučeval študente na višjih šolah. Vseskozi je bil dober in priznan gospodar. Vrhu tega je pa tudi to dobro vplivalo, ker je prijel za delo v sporazumu s farani. Nesebično je vse prosil pomoči in vse j vabil k sodelovanju, vsem je šel tudi na roke. Stare in mlade, moške in ženske, je organiziral v klube in društva za delo pri fari. Začel je tako odločno in obenem požrtvovalno, da je bilo nemogoče podvomiti o uspehih. Farani so se hipoma odzvali in sledili njegovim vabilom. Prvo mesto je zavzemalo Materino društvo. Prirejale so razne družabne sestanke, kjer se je ukrepalo to in ono. Prišlo je na pomoč tudi dr. Najsv. Imena in kmalu so mlajši ustanovili svoje društvo. Dekleta tudi niso hotela zaostati in so ustanovila Marijino družbo. -Vse se je organiziralo in vsaka skupina je hotela prekositi drugo. Vršile so se prireditve, ki so bile nekaj izvanrednega zlasti po svoji udeležbi od strani občinstva. Seveda so bili tudi dohodki temu primerni, včasih so naravno presenetili vse, zlasti v dobi slabih razmer in težavnih okolnosti, kakor smo že poprej slišali, da so vladale v fari.
Ob preteklem novem letu
smo slišali račun o dohodkih pretečenega najhujšega leta 1933 in vendar je ta fara prekoračila nad $7000 v dohodkih, s katerimi se je odplačevalo dolg in težke obresti. Ali je kje katera fara, ki je prestala toliko neprilik, a ji je po toliko bojih zasiguran obstanek, kakor je to fara sv. Kristine? —
je že zasledoval številne prireditve in vesele sestanke starih in mladih pod streho naše cerkve, ta mora priznati, da je vse res, kar so povedale zgornje vrstice. Mladi in stari najdejo med svojimi zabavo. Kje naj torej iščemo več zadovoljstva, kje se naj bolj domače počutimo, kje, če ne pod domačo streho, med sosedi in prijatelji, ki govore naš jezik? Kje naj 1 zapojemo veselo slovensko pesem najbolje in najbolj iz srca
vakor doma ? Resnično, pravo Vsak gospodar ve, kaj se pravi ;nage središče in zbirališče je imeti veliko dolga, a mkakih'ravno v fari in cerkvi> ki je last
izgledov za dohodke. Tako .ie |VSeh nas, ki je vsem voditeljica, bila fara sv. Kristine, kjer je učiteljica in dobra mati svojim bilo na poslopja vse preveč j otrokom, za katere skrbi, če ji dolga, farani, na kojih ramah, je ie ipogpče. Pomagala jim bo, je bil ta dolg, pa brez dela in]jih varovala in vodila do sreče zaslužka. Ni bilo denarja še zajpo potu življenja. To je naša pri družini, j cerkev. Čeravno so njeni člani mnogi trpeči otroci, siromašni
domače potrebe niti za obresti in davke zadol ženih hiš. Pa se je z božjo pomočjo, s požrtvovalnostjo faranov, s skrbnim gospodarstvom g. župnika, ki je gledal na to, da ni šla fara v še večje dolgove, srečno prebilo naprej. To je pri faranih vzbudilo večjo zaupnost in priznanje svojemu župniku-rešitelju. — Ves uspeh je odvisen od gospodarstva in farani so lahko dobri, požrtvo-. valni ljudje, vendar če ni na na čelu fare pravega gospodarstva, fara ne more uspevati, tudi ne, če ni med farani pravega navdušenja in medsebojnega zaupanja, zlasti ne pri mali in še novi fari, kamor so navadno prišli farani iz več fara, kakor je to bilo ravno pri fari sv. Kristine. -— Da gre tukaj lepo složno naprej, je zasluga gosp. župnika Rev. Bombacha in pa seveda tudi razumnih in požrtvovalnih faranov. — Ne mislim pa pri tem, da bi ne bili prejšnji duhovniki, ki so na tej fari poprej delovali, ravno tako na-
cert v dvorani SI. Nar. Doma. Začetek koncerta ob 7:30 zvečer. Vabi se vse Slovence od blizu in daleč, da se tega koncerta udeležijo v polnem številu. S tem daste naši mladini pogum k nadaljnemu učenju. Vstopnina bo samo 25c. — Po | koncertu bomo pa po starokraj-sko piruhe sekali., Naše žene j so obljubile, da bodo toliko pi-ruhov nakuhale in nabarvale, da jih ne bo zmanjkalo. Le pridite, ne bo vam žal. — Pozdrav vsem čitateljem nam priljubljenega lista A. S. in vsem vesele i velikonočne praznike ter mnogo piruhov.	J. Resnik.
-o-
DOPIS IZ DULUTHA
Duluth, Minn.
Ze nekaj časa opazujem, če bom opazila kak dopis v Amer. Slovencu iz naše naselbine, pa ga ne opazim. Je menda že res, da tudi pri nas vsak raje čita nego piše. Zato sem se jaz namenila nekaj napisati. Najprej naj omenim o sv. misij o-nu, krje trajal en teden in sicer od 2. pa do 9. marca zvečer, ko je bil sklep. Obenem smo imeli tudi štirideseturno pobož-nost. — Prav lepo se moramo zahvaliti našemu č. g. župniku Rev. Frances Švajgarju, ki nam je preskrbel slovenskega misi-jinarja Rev. Fathra Ambroži-ča, kateremu tudi lepa hvala za lepe misijonske govore, katere smo imeli priliko slišati tako zjutraj in zvečer pri pobož-nostih, kar nam bo ostalo vedno v spominu. — Dobri verniki
nosti so pa še pevci poveličevali čast božjo z lepo ubranim petjem. Cel dan v nedeljo je bilo izpostavljeno presv. Iiešnje Telo. Zvečer ^e je vsa slavnost zaključila z zahvalno pesmijo. Čast našemu neutrudljivemu gospodu Rev. Slapšaku za ves
trud. Bog naj bo vaš plačnik. , ^
XT , f . . ,	. , sov tem času večkrat prejema-
— Nehote nn pride na misel:	, , .., m . ,
nekatera društva ali posamezni vabijo svoje prijatelje ali dru-štvenike v dvorane ali na domove na hrupne zabave, da praznujejo god vseh Jožetov. V nekaterih naselbinah pa odpravijo godovanje v cerkvi. K vsem častitkam se pridružujem tudi jaz in želim vsem Jožetom, Pepcam in Zefkam solnce sreče in zadovoijnosti naj vam sije in naj vas dobri Bog ohrani še dolgo let v zdravju, sreči in milosti božji. Kadar vas tarejo nadloge, vedno se ozrite in od mnogih zatirani ter preži- na svojega patrona sv. Jožefa, rani, se v njenem varstvu poču- SaJ on Je bil tudi podvržen nad-tijo varne, zadovoljne in sreč-! lo£am in težavam. Ker je bil ne, mnogokrat srečnejše od bo-!pravičen in potrpežljiv, ga je
gatinov.
Vse to zgoraj omenjeno pa lahko obrnemo na vse fare po Ameriki. Kar je sv. oče v Rimu za vesoljno katoliško cerkev, kar so škofje za svoje škofjje, to so v farah župniki za svoje farane. Vsi uče isti nauk, nauk sv. cerkve. Misijoni, ki se vršijo po farah, pa to njihovo delo poživljajo. Zelja vseh skupaj pa je, da bi človeštvo našlo v tem svojo dušno uteho, brez katere je življenje brez življenja, upanje brez upanja in delo brez blagoslova. — Misijonarju Rev. Odilu in župniku Rev. Bombachu pa iskrena hvala in Bog naj blagoslavlja vsa vaša dela.
vsemogočni Bog izbral za svojega rednika, nam revnim Zemljanom pa za svojega varuha. — Velikanoč se približuje. Za ta veliki praznik se vse pripravlja. Tudi naša mladinska godba se vadi na svoje instrumente, da nas na veliko nedeljo preseneti z novimi napevi. i Pa ne samo to. Tudi no.ve uniforme dobijo, katere so jim j nabavili dobri farani. Obleka bo res nekaj krasnega. Upamo, da v novi uniformi se bodo pod spretnim vodstvom učitelja Mr. Franka Bečaj učili s podvojeno močjo. Ker pa še precejšna svota primanjkuje k izplačilu obleke, se ponovno apelira na radodarna srca rojakov za prispevke, za sklad nove uni-
To sem napisal iz razloga, j forme. Tudi se naznanja širši ker sem večkrat dobil prošnje j javnosti, da godbeniki priredi-od raznih znancev sirom Ame-jjo na veliko nedeljo večer kon-
li sv. obhajilo. Tudi je bila v času sv. misijona lepa priloži nost za vse, da je lahko vsak opravil svojo velikonočno dolž- i nost, katero je kot katoliški kristjan dolžan opraviti. Žali- j bog, da je še vedno nekaj mlač- ; nih mecl nami, ki jih misijonski zvon ni predramil. — Naj omenim ob tej priložnosti tudi naš j slovenski pevski kor, ki poje pri prvi sv. maši vsako nodolj'1 t in vsaki petek pri sv. Križevem f potu, katerega prav radi poslušamo, ker je slovenska pesem | tako lepa. M. S. Z. --o-
Mož in žena. — No, to je pa I že od sile! V teh težkih časih si hočeš kupiti klobuk za ?40. Ne, tega računa ne bom poravnal. Saj bi bil greh kupiti tako drag klobuk.
— Nič se ne boj, ta greh pade na mojo glavo
Konec neprebavnosti
in zaprtnice
Mrs. E. A. Vodnansky, Algonquin, ill., nam jo pred nedavnim pisala: 'Jaz jemljem
TRINERJEVO GRENKO VINO
redno in pronašla za zelo zadovoljivo. Trpela sem radi zaprtnice in neprebavnosti, ampak sem to popolnoma odpravila. Jaz priporočam Trinerjevo grenko vino vsem trpečim na želodcu." Menda res ni boljšega zdravila za že-, lodec za neprebavnost, slab apetit, za-prtnico, pline, glavobol in nemirno spanje. Mnogo zdravnikov ga priporoča. V vseh lekarnah. Jos Trinef Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, I"-	(Adv.) '
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
AMERIK ANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam svoto $_________________ca obnovitev moje naročnino za "Amer. Slove,»ca".
Ima______—•
Naslov______—•
Me«to__________—— 5
<X>00<)0000000000000<K>0<KKK>000000()<>0<><>0^^
POGLEJTE NA DATUM
POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine ae poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
Ko je premišljevala kaj bi, je nenadno za seboj zagledala divjake, ki so ie stegovali proti njej svoje ostudne roke. Ni bilo več rešitve, yen-dar je poskusila zadnjo srečo, samo da uide tem pohlepnežem, dasi je tvegala svoje življenje. Vrgla se je na tla ravno v trenutku, ko so jo že skoro zagrabile Skrukove roke. Vsa je trepetala pred divjaki in mislila, kako bi jim ušla. Grda roka divjaka se ji je čedalje boli bližala, že je manjkalo komaj par inčev, da jo zagrabi.
V zadnjem trenutku, ko so jo že skoro zagrabile Skrukove roke, ko se je njegova roka že da-taknila njenih Jas in je Skruk mislil da ima dekleta že v pesteh* je Jana spustila svojo nogo na katero se je opirala in se spustila v strašno rešitev — v prepad. Skruk je bil nad toliko drznostjo presenečen. V rokah je takorekoč imel ptičko, pa mu je ušla in nemogoče mu je bilo da bi ji po isti poti sledil. Pogledal je še za njo, nato se obrnjl in odšel s svojimi možmi.
Videla je Jana zlobne poglede preganjalcev, katerim se je hotela umakniti. Spustila se je po skalovju na drugo stran in na vsak način hotela priti v deželo Zoran. Iskajoč poti se je precej zamudila in bala se je, da so ji preganjalci mogoče za petami. Zopet se je pognala čeg skalovje, od skale do skale se je plazila po nevarnih pečinah in tako zašla med neprehodne pečine. Njeni preganjalci so ji sledili, a ona se jih je morala za vsako ceno rešiti.
Scucč na -.kali precej visoko, je Jana opazila štiri može dežele Phali. Videla je, da so ji bili na sledu ip tedaj se je JioteJa braniti. Pograbila je precej velik kamen in zakričala proti svojim, preganjalcem. "Pojdite nazaj v svojo deželo, nizkotni divjaki. Jana, Rdeča Roža Zorana, ni za vas, zastonj se trudite, ne dobite me." — Na njeni levi je bila dežela Zoran, ne daleč a vendar daleč. — Zagnala je kamen in se previdno umaknila njihovim pogledom.
Sobota, 23. marca 1934
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
tftTRfl H
SMRTNI ŽARKI V ČLOVEŠKI
ROKI
Prof. dr. von Moellendorf je ginila.
odkril in pojasnil enega najzanimivejših naravnih pojavov. Pred končnim razkritjem so smatrali ta pojav za skrivnost, ki se je lahko kosala z vsemi skrivnostnimi dogajanji okulti-stičnih in spiritističnih sej.
Znano je, da imajo reje žive-Ra tkiva, ki smo ga izrezali telesu kakšne živali in položili v re-dilno raztopino, nezaslišano trdo-živost. Z razumno oskrbo lahko dosežemo, da preživijo ti odlomki živega organizma, izrezane stanice raka, koščki srca itd., ta organizem za dolga desetletja. Njih odpornost proti vnanjim vplivom, celo proti morilnim Roentgenovim žarkom je nezaslišana. Tem bolj je presenetil znanstvenike eksperiment, ki ga je napravil von Moellendorf.
Približal je roko takšni stanič-11 i kulturi, ne da bi se je dotaknil« in je opazil, da je kultura v teku pol ure, najdlje pa v treh ui'ah prenehala živeti.
Ne samo človeška roka, tudi Z1va miška, ki jo je približal reji 11 a tri centimetre, je povzročila, da je reja poginila. Ker približevanje mrtvih bitij in organov mrtvih bitij ni pokazalo tega u-činka, je moral prvotno domnevati, da izžarevajo živi organizmi neko skrivnostno vrsto žarkov, pravih "smrtnih žarkov", ki umetno gojene kulture uničujejo. Skrivnosten kakor izvor teh žarkov je bil tudi njih značaj.
Neznani morilni fluid je imel po vsem videzu svojstvo, da je prebijal trda telesa kakor Roent-genovi žarki. Ce je postavil v. Moellendorf med kulturo in roko 7 mm debelo stekleno ploščo ali okajeno steklo, porcelan, les, celo tenko plast svinca, so "smrtni žarki" živega bitja vendarle o-pravili svojo delo: kultura je po-
Zaman si je prizadeval, da bi ugotovil, za katero vrsto žarkov gre. Elektrika ni bila, Roentge-novi in radijevi žarki tudi ne, toplota isto tako ne, kajti reja je poginila tudi tedaj, če je postavil med njo in roko kalijev galun, ki toploto močno absorbira, ali kameno sol., ki jo prepušča skoraj neovirano. Pač pa ni umrla, če je kulturo samo segrel daleč nad človeško telesno temperaturo. Nadaljnji poskusi so pokazali, da izhaja ubijajoči fluid samo iz živih bitij sesalskega razreda, druga niso učinkovala.
Tako je stala ta stvar še pred nekoliko dnevi, ko je Moellendorf skoraj slučajno izvršil poskus, ki je na mah rešil to zamotano vprašanje. Pokazalo se je, da zmore isto, kar človeška roka ali miška, tudi navadna, neživa segrevalna plošča, ki jo približaš kulturi, in to celo, če ni segreta niti na 37 stop., ^mpak samo na 32 stop. — pod pogojem, da je temperatura v sobi za precejšnje število stopinj nižja.
Ni toplota sama na sebi, ki limon kulturo, temveč razlika v temperaturi, nenadno segretje kulture. V staničnih kulturah nastanejo po vsej priliki hipne temperaturne razlike, ki življenjski substanci tako škodujejo, da odmre. Učinek tople človeške roke ali miši je tu v bistvu enak učinku segrevalne plošče, a ves pojav sliči zelo močno prehladu, ki ga človek ulovi v prepihu in ki je že marsikoga spravil v grob. Čeprav je poskus s segrevalno ploščo na ta način pregnal utvaro o smrtnih žarkih v živem organizmu, nam je pa po drugi strani pokazal neko čudno, doslej precej nedognano svojstvo žive substance, ki bo imelo lahko še velik pomen v praksi.
VADIJO SE ZA TEKMO
Prizcr z igrišča v Miami, Fla., ko se je vršila baseball Giants in Philadelphia Athletic.
igra med skupinama New York
Ain Gidecleh in o kateri so takrat govorili, da sta se v njo zatekla Adam in Eva, ko ju je Bog pregnal iz paradiža. Mohame-danci tudi trdijo, da je na tem mestu Kajn umoril Abla. Muslimani so na tem mestu celo zgradili na čast Kajna mošejo in v resnici tudi častijo Kajnov grob, čeprav je Kajn umoril svojega brata.
Tudi v židovski zgodovini igra Hebron važno vlogo. Jozve je zasedel mesto po zmagi pri Gabao-nu. David je spremenil Hebron v svojo prestolnico. Ta čast je me-
ti na jasno, kje so pravzaprav ostanki svetopisemskega Hebro-na. Nikakor niso mogli določiti kraja, oziroma mesta, ki naj bi bilo istovetno s tistim, ki ga o-menja sveto pismo. Vse to se je zdaj posrečilo raziskovalcu dr.
godnosti drugega razreda: vzpenjače, telovadnice, plavalni bazen in trgovine.
Potniki turističnega razreda se bodo mogli posluževati soln-čnega, športnega in prometnega krova drugega razreda. Isto-
ZDRAVSTVO
1'ijic: Rndclf /'. Zah Ul, M, D.
TREBUŠNE BOLEČINE IN NJIH POMEN ZA DIAGNOZO
IHiUGI DEL
Maderju. Ta je lahko tudi do-j tako jim bodo na razpolago
kazal, da so ostanki slavne Kon stantinove bazilike'v notranjosti obzidja Harama. Odkrili so tudi Hadrijanov trg, o katerem so pisali stari pisci. Tako je dr. Ma-der rešil skrivnostno uganko in s tem tudi starega Hebrona, ki je stal na tem mestu.
-o--
stu tudi ostala, dokler ni David zavzel Jeruzalema. Za časa gr- HAPAG-LLOYD NAZNANJA
ODKOPNINE POTRJUJEJO SV. PISMO
Novejša raziskovanja arheologov vedno bolj potrjujejo zemljepisne, kakor tudi zgodovinske Podatke svetega pisma, in sicer stare in nove zaveze. Skoro ne mine mesec, poroča "Neues Wiener Journal", da he bi prišel kakšen arheolog z novimi podatki, ki v vseh podrobnostih potrjujejo to ali drugo mesto v svetem Pismu. Tako je pred kratkim neki učenjak točno določil mesto, kjer je stal nekdaj Emavs, to je kraj, kjer se je Kristus prikazal obema apostoloma.
Dr. Mader, nemški raziskovalec in član Goerresove družbe si je nedavno postavil za nalogo, da razreši uganko palestinskega mesta Hebrona. Sveto pismo namreč poroča, da je bil Hebron Klavno mesto dela Judeje in ena
izmed najstarejših prestolic na svetu. Hebron se je prej nazi-val po svojem ustanovitelju Ar-ba. Arba je bil namreč slaven mož, kakor poroča sveto pismo iz rodu Enačim. Arabci imenujejo Hebron El Khalil, kar pomeni božji prijatelj. Po smrti Sare je Abraham kupil Efronsko polje. Na tej zemlji je bila tudi votlina Makpela, ki jo je Abraham iz-premenil v družinsko grobnico. Tam je bila tudi pokopana Sara, Abraham sam in pozneje tudi sin Izak, nadalje Rebeka in Jakob.
V srednjem veku je nastalo o Hebronu mnogo pripovedk. Tako na primer, da je bila pred Hebronom njiva, kjer je Bog vzel ilovico, iz katere je naredil človeka. Nedaleč od tega je votlina, ki jo Arabcj imenujejo
ških cesarjev si je Hebron zopet pridobil del svoje stare slave in ko so pozneje Arabci zavzeli Palestino, so izpremenili Hebron v sveto mesto.
Danes je Hebron majhno mesto, ki ima komaj 20.000 prebivalcev. Ti so skoro vsi moharne-danci. Tujca zanimajo samo grobovi patrijarhov, ki so v neki mošeji. Turisti se rajši ustavljajo v krajih Mambre, ki leži severno od Hebrona na poti v Be-tlehem. To so razvaline mesta Haram Rameteh, Khadil. V 12. -stoletju po Kr. je nastala pripovedka, da je tu stal hrast, pri katerem se je Bog pokazal Abrahamu. V svetem pismu stoji: "Gospod se je prikazal v dolini Mambre, ko je sedel na pragu svojega šotora v poletnem času in ko je dvignil oči, so se mu prikazali trije možje. Takrat je A-brahamu naznanil, da bo dobil sina. Pozneje se je Gospod prikazal Abrahamu v podobi treh angelov, ki so mu naznanili rojstvo Izaka, razpad Sodome in Gomore. Pod tem hrastom naj bi imel tudi Jožef svoje skrivnostne sanje. Tako pripoveduje pripovedka.
Raziskovalci si spričo teh zamotanih sporočil niso mogli pri-
ODPRAVO II. RAZREDA
Turistični razred razširjen na "Bremen" in "Europa"
MRS. ROOSEVELT NA HAITI
Na Severnem Atlantiku je postal zadnji teden drugi razred stvar preteklosti, ko je dobil lokalni urad Hamburg-Ameri can Line - North German Lloyd iz Bremena kabel, da bo na parnikoma "Bremen" in "Europa" prideljen drugi razred turističnemu razredu. "Europa" odpluje iz New Yorka dne 8. aprila, "Bremen" pa 22. apr.
J. Schroeder, upravni ravnatelj obeh družb, ki skupno obratujeta na Severnem Atlantiku, je izjavil, da je bilo to storjeno za to, da bodo imeli potniki boljše prostore po nižjih cenah in da bo manj razrednih razlik. Nadalje je rekel Mr. Schroeder, da bodo del turističnega razreda nekatere kabine s kopelmi, ki so bile svoj čas prvega razreda. Pred par leti je stala vožnja v taki kabini do $600, dočim stane sedaj le $139.
S pridelitvijo drugega razreda na "Bremen" in "Europa" bo turistični razred več kot podvojen. Obdržane bodo vse u-
družabne sobe in obednice.
Uradniki združenih nemških družb so prepričani, da bo ta preureditev, ki bo nudila najboljše prostore po nizkih cenah, povečala to poletje naval potnikov v Evropo.
Potovanje po Evropi bo ceneje, kajti po železnicah, hotelih in restavracijah bodo zni-j žane cene od deset do šestdeset i odstotkov.
Najhitreje do Jugoslavije
BREMEN • EUROPA
Od Now Yorka do Ljubljane in nazaj v III. razredu 3211.50 EKSPRESNI VLAK ob parniku v Bremerhaven zajaoiči pripravno potovanje do LJUBLJANE. Ali potujte z znanimi ekspresnimi parniki:
HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK
Od New Yorjka do Ljubljane in nazaj v III. razredu $193.50
Tudi rcdjja odplutja z dobro znanimi kabinskimi parniki. Od Now Yorka do Ljubljane in nazaj v III. razredu $190.00. Izbor-ne železniške zveze od Cherbpurga, Bremena ali Hamburga.
i:a pojasnila vprašajte lokalnega agenta al!
NORTH GERMAN UOYP
177 N. Michigan Ave. — 130 W. Randolph St. CHICAGO, ILL.
k . Na desni na sliki vidimo Mrs. Roosevelt, ženo predsednika, oto^ ^ Svojem nedavnem potovanju po zapadnoindijskem 'Ju z a©ropIanom prispela v Port au Prince na Haiti.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.

JOSEPH J. DRUCKER
Svoječasno smo že poročali, da letos kandidira za mestnega sodnika v Chicagi Mr. Joseph Drucker, ki je premnogim našim ljudem dobro poznana oseba. Mr. Drucker je sin čeških staršev in je bil kot tak vedno naklonjen Slovanom. Rojen je v Chicagi, kjer se je tudi izšolal. Višje šole, kolegij in uni verzitetne študije, kjer je študiral za pravnika, je izdelaj vseskozi z odliko. Prakticiral je pravo več let z najuglednejšimi pravniki mesta Chicago, tako da je priznan kot eden najboljših poznavateljev prava. Chicaška odvetniška zveza, kjer so včlanjeni vfei advokati Chicage in okraja Cook, piše o njem v tem oziru nad vse pohvalno. Priporoča ga kot iskrenega, poštenega in sposobnega pravnika za službo mestnega sodnika. Pravijo pohvalno o njem, da je kvalificiran, pošten in priporočljiv za mesto mestnega sodnika, za kar kandidira.
Mr. Drucker je več zadnjih let v zvezi s kongresnikom Hon. Adolf J. Sabathom, od katerega je pridobil obilice znanja za prakticiranje prava in znanje za javno službovanje. Ko znamo vse to o Mr Druckerju, in ko še vemo, da je kot Slovan Slovanom naklonjen, ni več kot le naša patrijo-tična dolžnost, da na dan primarnih volitev Slovenci glasujemo zanj in ga izvolimo v urad mestnega sodnika, za katero službo kandidira.
Cehi in Slovaki se solidarno zavzemajo zanj, ker ga poznajo kot prijatelja. Zato je priporočljivo, da tudi Sil o venci na dan primarnih volitev dne 10. aprila zahtevamo demokratsko listo in glasujemo za Mr. Dru-ckerja kot za mestnega sodnika v Chicagi.
Slične bolečine v trebuhu se pojavijo tudi pri odraslih. Ker
: odrasli bolj utrjeni kakor otroci, zato je umevno, da odrasli ljudje ne občutijo takoj manjših trebušnih krčev. Tako | n. pr. driska ali pa zaprtje ne povzroči takih krčev, da bi bolnik moral v posteljo, kakor se to navadno dogodi pri otrocih.
Drugačna pa je stvar, ako se driska ali zaprtje pojavita kot simptoma, bolezni notranjih trebušnih organov. Tako je znano, da se akutno vnetje slepega črevesa (acute appendicitis) lahko pojavi enkrat v zvezi z drisko, drugič pa v zvezi z zaprtjem; včasih se pojavita oba simptoma pri enem in istem slučaju. Iz tega sledi, da se1 klinična slika akutnega vnetja slepega črevesa lahko spremeni, kar je zelo važno za diagnozo v individualnih slučajih.
Akutno vnetje slepega črevesa je lahko vzrok, da slepe črevo postane gangrenozno, končno pa tudi nekrotično. —. Tak appendix večkrat poči in j navadno povzrpči smrtno-ne-vaine komplikacije, ki so lahko fatalne za bolnika, ako ni1 zdravniška pomoč takoj pri ro-j kah. Vsako cincanje in zavlačevanje z operacijo od strani! domačih ali pa prijateljev, je| usodepolno za končno okrevanje bolnika. Čitateljem A. S. svetujem, da kadar kdo zboli na akutnem vnetju slepega črevesa, naj nikar ne poslušajo drugih nasvetov, ampak le nasvet svojega zdravnika. To j edino pravilna pet k popolnemu okrevanju bolnika.
Kot posledica akutnega vnetja slepega črevesa je večkrat tudi vnetje trebušne mrene (peritonitis). Vneta čreva r-e premikajo bolj počasi in končno lahko utrpnejo (ileus paralyticus). Plini napenjajo čreva, jih močno raztegnejo, kar se končno pozna na "na pihnjenem trebuhu". Bolečina v trebuhu postanejo neznosne in bolnik končno pokliče zdravnika. Stališče kirurga v takih slučajih je zelo težko, to pa radi tega, ker mu je nemogoče pozitivno dognati pred operacijo, kako daleč se je že raznesla infckcija. Uspeh operacije vedno zavisi od časa bolezni, to se pravi, čim preje je bolnik operiran, tem več ima izgleda do popolnega okrevanja.
Trebušne bolečine se lahko pojavijo pri odraslih, ako popi žolčni mehur (ruptured gallbladder). To se zgodi navadno pri ljudeh, ki trpijo na kamnih v žolčnem mehurju (Cholely-thiasis) in se zdravijo v "drug-storu", mesto da bi se operirali. Ker operacija ni nevarna ako v pravem času izvršena, zato je treba iskati vzrok počenja žolčnega mehurja vedno pri bolniku samem, ki tako večkrat postane odgovoren za fatalne posledice.
Včasih se zgodi, da se čreva "zavozljajo" (ileus). V takem slučaju zdravnik opazi, da ima bolnik "napihnjen trebuh", grozne bolečine v trebuhu, blato pa izlazi preko ust. Umevno je, da takega bolnika more rešiti zdravnik le s takojšnjo o-peracijo.
Trebušne bolečine pri odraslih so lahko posledica tumorjev ali gob v trebuhu, raku in drugih kroničnih bolezni, posebno pri ženskah.
Iz vsega zgoraj omenjenega bo čitateljem A. S. jasno, da je mnogo vzrokov, ki povzročijo bolečine v trebuhu pri odraslih. Tudi bo vsem čitateljem jasno, da navaden človek, kadar zboli, ne more vedeti, kaj je vzrok njegovih trebušnih krčev. Treba ga je podučiti, da je diagnoza stvar zdravnikov, ki so ss o tem učili. Ker pa so trebušne bolečine večkrat lahko indikacija za takojšno operacijo, zato svetujem čitateljem A. S., da se ob takih prilikah ne posvetujejo z domačimi ali s sosedi ali v "drugstoru", ampak le z zdravnikom, kaj je treba ukreniti za bolnika. Zavlačevanje zdravniške pomoči v nujnih slučajih je večkrat lahko vzrok fatalnega konca, ki je navadno posledica takozvanih domačih nasvetov.
Časi so že davno minuli, ko se je zdravnika poklicalo le. kadar je začela bolniku teči voda v grlo. Zapomnite si, cenjeni čitatel.ji A. S., da je zdravnik le zdravnik, ki po svoji zmožnosti lahko bolniku mnogo pomaga, ako je poklican v pravem času. Da bi moral zdravnik imeti še čarobno moč ter kazati svojo zdravniško spretnost le s čudeži, je pa nemogoče in v sedanjih časih kulturnega napredka tudi nepotrebno.
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovene«; čitajte ga!
01!. H. M, LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3317 "
CHICAGO
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oii preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST — Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523
Uiadue ure: Od 9. ure dopoldne do &:30 zvečer.
Kakovost
Točnost
Poštenost
A. F.
— LEKARNA —
Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
33H5?,
Dr. Rudolf Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK
z univerz v Pragi in Padovi, poprej prideljen bolnišnica!« v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuha. in /. bolnico za
kožne bolezni in raka v Philadelphia. Posvetovanje in diagnoza. _
Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
Uradne ure v mestu od 1 — 4 ure popoldne. 10 West Jackson Blvd. corner Stat,e and Jackson, 3. nadstropje. Tel. v URADU: WEBSTER 160,1 Stanovanje: Od 10 — 12 zjutraj, zvečer oj 6 ,iio 8. 4830 W. Cermak Ro., Cicero, 111.	Tel. Cicero 66
Sa&uf
Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD, CHICAGO, ILLINOIS
ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I.:
VELIKA NOČ
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 2.70.................... 100 Din Za $ 5.00 pošljte............$ 5.75
Za $ 5.00.................... 200 Din Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $10.00............400 Din Z'A ?15-00 Pošljite............$16.00
Za $12.25.. .	500 Din Za $25-00 p°Jljite............$26.00
Za $24.00......................1000 Din Za $40'00 Pošljite............$41.25
Vsa pisma in pošiljat ve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1849 W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILLINOIS

AMERIKANSKI SLOVENEC'
Povestne knjige
' Btran 4
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
Sobota, 23. marca 1934
"Iz srca ste mi govorili, izvrstno ste jo pogodili," vzklikne naenkrat graščakinja z naglasom posebne zadovoljnosti, "naj se izvrši nad njo usoda, ki si jo je zaslužila; uničila je srečo mojega sina in tudi mojo — vam, gospod oskrbnik, dam kot imoviteljica sodne oblasti Hrasto-vec vso moč, da postopate proti oni ženski v smislu postave, kot obtožiteljica pa nastopim pri razpravi jaz sama."
"Zvesto hočem vse izpolniti," reče oskrbnik ter se globoko pokloni, poljubi graščakinji roko ter se odstrani iz dvorane. Zaničljiv smeh mu je zaigral na ustih, ko je šel po hodniku, saj sedaj mu je dano na razpolago, da pokaže svojo moč in uteši svoje srce, ki hrepeni po zadoščenju.
Takoj, ko je došel v svojo pisarno, je pričel s sestavljanjem obširnega poročila glede župnika Morenusa, ki ga je podpisala graščakinja povdarjajoč, da ustreza vsebina popolnoma temu, kakor je bila njena želja.
Z znakom posebne dobrohotnosti je odpustila graščakinja po tem podpisu oskrbnika Trenaka.
Brzi set ki je moral odpotovati tudi v drugih nujnih sodnijskih zadevah v Gradec, je nesel večkrat zapečateno pismo naravnost v škofijsko palačo ter ga izročil tajniku Juriju Ciersch, ki ga je takoj predložil škofu Martinu Brenner ki je zbiral gradivo za versko komisijo, koja bi morala v kratkem nastopiti pot po Spodnjem Štajerskem.
SODNA OBRAVNAVA.
Moči, moči mi daj, moj Bor! Da, ko napade me obup. Ne vklonim silam se nadlog. Jim stanovitnost stavim vkljub.
Jenko.
Oskrbnik Trenak ni odlaševal dolgo. Šlo mu je za to, da se ne vrne prej mladi graščak, potem je vse prepozno. Ravno ta negotovost, da ni bilo nobenega glasu, kje se nahaja in kako se mu godi, ga je silila k hitremu postopanju.
Pa kako se polastiti Agate?
Pri tem mu je pomagal nehote grajski lovec Lovro. Bil je to mlad liri zal'fant, doma iz Za-vrha. Ker je bil prijaznega vc-denja ter dober lovec, ga je sprejela graščakinja za grajskega lovca, katero službo je opravljal v vsestransko zadovoljnost. Imel pa je Lovro v gradiču Štra-lek svojo sestrično Anko, katero je obiskal večkrat.
Tako je bil tudi dva dni pred godom sv. Katarine tam, ker je zvedel, da je Anka bolna. Pri tej priliki mu je povedala, da ji je zelo težko, da ne more spremljati gospodične Agate, ki gre na dan sv. Katarine v trg, da nese darila svoji teti, ki ima ta dan svoj god. Zato gre gospodična že zgodaj dopoldne, da se čimprej vrne, ker nima spremljevalke.
Lovro se je vrašal proti večeru proti gradu ter srečal oskrbnika Trenaka, ki se je sprehajal, pod temnim smrekovim gozdom južno od grada.
Trenak je ustavil lovca Lovrota, ker je slutil, da je bil v Štraleku in mogoče kaj zve, kam zahaja Agata.
"Odkod pa ti prihajaš, pa brez lovskega plena," ogovori oskrbnik lovca, ki spoštljivo pozdravi ter zarudi vsled nenavadno prijaznega pozdrava, ne da bi mogel dati na vprašanje takoj odgovor.
"No, no, ti fant, si pa bil bržkone pri kakem
dekletu, le čakaj, če to zve gospa graščakinja," pravi oskrbnik, ko vidi lovčevo zadrego.
"O milosti j ivi gospod oskrbnik, nisem zanemarjal svoje službe, vse hočem povedati."
In začel je praviti, da je obiskal svojo bolno sestrično in kaj mu je ta glede Agate povedala.
Oskrbniku Trenak so pri tem zažarele oči od pritajenega veselja, ker je zvedel po naključju, kako bi se mogel polastiti Agate. Odslovil je grajskega lovca prav prijazno; ta pa se je vrnil v grad zadovoljen, da ga tako visok gospod 1 ju-beznjivo nagovori. Dobrosrčni fant ni vedel, da je s svojim pripovedovanjem nekaj izdal, kar je bilo za Agato usodepolno.
Trenak se je v kratkem vrnil v grad, videlo se je, da se mu mudi. In bilo je tudi tako, to, kar je zvedel, je bilo zelo važno in treba je bilo nujno delati, da ne zamudi tako lepe prilike za izvršitev svojih naklepov.
V gradu Štraleku se ni dosti spremenilo. Gospodar ni bil posebno razpoložen, čutil je že težo let in mučile so ga skrbi, kajti videl je, da Agata žaluje po Herbersteinu, od katerega ni bilo nobenega glasu, da, tu in tam se je že celo slišalo, da je bil težko ranjen in ujet. Da, celo o njegovi smrti so že krožile govorice.
Da vse to ni dobrode.jno vplivalo na Agato, je bilo razumljivo, to tem manj, ko je nosila pod srcem sad z mladim Herbersteinom sklenjenega zakona.
Štefan Nuernberger od tega časa, kar se je udeležil tiste mlade sobote zvečer skakaškega shoda, ni bil nikjer. Prav nič mu niso ugajale te spakedrije, uvidel je, da ljudje vse pretiravajo in je krenilo nazadnje že vse na smešno stran. Zdelo se mu je, da so ti zamaknjenci ali štiftarji, kakor so se sami imenovali, le neka verska zabloda, kateri pojav je vpoštevati kot odpor preprostega ljudstva proti razdirajo-čemu protestanstvu.
Posebno ga je bolelo, da mu je nj.egov brat Caharija to udeležbo zelo zameril. Ko ga je na dan njegovega goda obiskal, sta se ločila v najlepšem sporazumu, po tem shodu pa je zvedel, da je brat kaj nevoljen, še bolj pa je rentačila njegova žena Katarina.
Bližal se je njen god. Vsako leto je šla Agata v trg, da je nesla svoji teti kako posebno darilo in jo s tem razveselila. In tudi letos bi se naj to zgodilo. Agata je pripravila različne stvari, ki bi ugajale izbirčni in občutljivi teti najbolj.
Nič posebno ni bila letos Agata vesela tega pota v trg, saj so jo trle skrbi zaradi bolehne-ga očeta, še bolj pa zaradi negotove usode njenega soproga, po katerem je toliko hrepenela.
Nek notranji glas ji je rekel, naj ostane doma, a zopet jo je vznemirila misel, kaj reče teta, če je na ta dan nikdo ne obišče iz Štraleka; če jih ima že sedaj za prikrite luterance, bo pozneje še slabše.
Tako je napočil dan sv. Katarine. Agata je že prejšnji večer pripravila vsa darila. Pred odhodom je stopila še k svojemu očetu, ki se ravno ta dan ni počutil dobro.
"Nekako me skrbi," meni oče, "bojim se za te, ko se podaš na pot, pa še sama moraš iti, ko je Anka bolna."
"Nič se ne skrbite, oče, kmalu se vrnem " tolaži Agata, "spremljal me bo pa pastir Fran-ček, ki gre prav rad z menoj, drugi posli pa naj opravljajo naročena jim dela, ker marsikaj je še zgotoviti."
"To mi je všeč," odvrne oče z vidnim zadovoljstvom, "sem vsaj manj v skrbeh za te, le hitro opravi vse in se srečno vrni."
(Dalje prih.)
Tri plošče
ki jih priporočamo za
Velikoitoe
OTROKA KAPITANA GRAN-
TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Amejiki in drugih krajih, da citate s poseb-
nim uživanjem ................................$2.00
OVČAR MARKO, J. Jalen, Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti in značaju ...................$1.25
OZKA VRATA, spisal Andre
Gide, brošura ................................ 80c
Trdo vezana knjiga ....................$1.00
PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... 30c
PERPETUA, ali afrikanski mu-
čenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c
PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec.. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te......................... 85c
POD .SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 50c
POLJUB, K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buiwer. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delili, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00
SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00
SREČA, povest spisal Janez Lan-gerholz, brošura z 42 strani...... 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. 60c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ........................ 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opi-
suje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljevalna povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje ..............................$1.25
Naročilom za knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v
Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.
ČUDEŽI ARKTIČNEGA RASTLINSTVA
Da sneg ni samo bele barve, je odkril veliki raziskovalec Alp Saussure že 1. 1760, ko je naletel na najvišjih snežnih poljih na živordeče lise. Ugotovil je takoj, da so te lise samo v snegu, ki se nikoli ne tali, torej v "večnem" snegu, in je prvotno mislil, da izvira ta barva od rudninskega prahu. Pozneje je menil, da je ta barvna plast na snegu rastlinskega izvora. Ramond je "rdeči" ali "krvavi" sneg odkrit potem tudi na Pirenejih, Martius pa na Gruman-tih. Na Norveškem je na barvasti sneg naletel botanik Kiel-mann, kapitan Ross pa ga je našel na Gronlandu. Ko je na nekem potovanju ob jadral rt York, je zagledal snežna polja obrežnih pečin v živi karmoi-zinski rdeči barvi in jim dal tudi temu primerno ime.
Kakšno je bitje, ki povzroča to čudno barvanost snega v njegovi vrhnji, kakšnih 50 mm debeli plasti?
Gre za neznatno, komaj pod drobnogledom vidno algo, ki so ji dali ime snežna alga. Njene slanice so brez življenja, dokler je sneg ves trd od mraza, čim pa postanejo sončni žarki v kratkem polarnem ali alpskem poletju toplejši, se prehude in se pričnejo množiti. — Silno malo je tega, kar potrebujejo te majhne, nežne rastlinice za življenje. Sneg jim ne more nuditi hrane, nudi jim jo pa veter, ki vleče čez snežne poljane in prinaša cvetni prašek neznatnega števila polarnih ali alpskih cvetlic, trupla silno majhnih žuželk, prah ptičjih ekskrementov in drugih osušelih ali spreperelih snovi. Ta alga je še veliko bolj skromna v svojih zahtevah nego njena sorodnica, alga krvavega dežja, ki živi v kotanjah, kjer se nabira dežnica in daje tej rjavo ali krvavordečo barvo. Poleg rdeče snežne alge pa poznamo tudi zeleno snežno algo, ki daje, kakor pove že ime samo, snegu zeleno barvo. Sorodnica te alge živi tudi po mlakah in drugih sladkih vodah.
Pravi čudež narave je, da more vztrajati v strašnem mrazu in v puščobi polarnih ozemelj tako nežno bitje iz lastne moči, kjer človeku brez kulturnih pridobitev ni nobenega obstanka. Vztraja, živi, raste, se množi in daje širnim samotnim, belim poljanam in pobočjem nekaj barvne lepote! Niso ji dali zaman poetičnega imena "cvetka snegov".
--o-
KUŽNE BOLEZNI PRI LJUDEH IN ŽIVALIH
Prof. Paul Krause poroča v neki strokovni reviji o zvezah med človeškimi in živalskimi bo-
leznimi.
Tako je opazoval že dolgo let, v časih silnejšega nastopanja o-troške paralize, istočasno češče umiranje za podobno boleznijo tudi med psi in konji. Prva bolezen, pri kateri so ugotovili takšne zveze na veliko, je bila kuga, ki je pobirala istočasno z ljudmi tudi podgane.
Razne druge bolezni nastopajo isto tako med ljudmi in podganami oz. mišmi in jih povzročajo iste kužne glivice, dasi v nekoliko drugačnih oblikah. Povzročitelj sredozemske mrzlice in Bangove bolezni napada domače živali in se z mlekom .pre-' naša tudi na človeka.
Zanimivo pa je zlasti to, da dobimo povzročitelja davice tudi pri živalih in je tedaj čisto možno, da se ne prenaša samo od človeka na človeka, temveč tudi od živali na žival in od živali na človeka. To n. pr. preko mleka. Ta domneva odpira nove vpoglede v nastajanje epidemij in nove možnosti za pobijanje kužnih bolezni.
DRŽAVA IN VEST
Dr. Gregor Uhlborn (Dunaj) piše v Schoenere Zukunft", kako je človekova živa vest potrebna \za blagor države. "Meje državi ne postavlja kdo od zunaj, ampak so v bistvu države. Prava država se sama omejuje. Poleg tega pa je kristjan dolžan v svoji vesti ozirati se tudi na skupno življenje. Spoštovanje pred osebno vestjo v mejah, katere določi skupnost, je končno le državi v korist. Prava državniška umetnost se kaže v modrem upoštevanju vesti. Ne ljudje z zlomljeno hrbtenico, ampak možje vesti so za državno avtoriteto najboljša in najzanesljivejša o-T( .namreč so opora tudi takrat, kadar so v odporu. 'Kič namreč ne more biti opora, kalne daje potrebnega odpora."
-o-
NEMŠKO ČASOPISJE NEKDAJ IN SEDAJ
CEPS poroča: Od prejšnjih 2700 dnevnikov v Nemčiji jih sedaj izhaja le še 1200. In še pri teh je strašno padla naklada, ker l.judje nimajo veselja do komandi ranega in cenzuriranega časopisja. Prej se je dnevno tiskalo skoraj 1 milijardo eksemplarjev, toda 1. oktobra letos le še 300 milijonov. Število urednikov se je od 19.200 skrčilo na 5300. — "Berliner Morgenpost", ki je prej dosegal naklado 750.000, se tiska sedaj v 200.000 izvodih. "Berliner Tageblatt" je od 250.-000 padel na 25.000. "B. Z. am Mittag" je šla od 200.000 nazaj na 60.000. To so le nekateri berlinski listi. Še hujše nazadovanje je seveda v provinci, kjer cenzura enako drži časopisje.
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!

SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po ............................ 75c
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c
POTOP, H. Sienkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$6.00
POVESTI IN SLIKE, Ks. Me-
ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, F. Milanski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$1.00
Brošura ............................................ 45c
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva. .. 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 25c
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani .............................................. 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
TARZAN O VE ŽIVALI, E. Burroughs. Trdovezana 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu..$1.25
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ........................................$1.00
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest sarao-obtoženca ........................................ 75c
TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c
TO KRAJ IN ONKRAJ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 40c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtite z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V	PETRO GRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
(Dalje prih.)
VIKTOR
Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM': — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.
COLUMBIA
1. in
Plošča štev. 25130
"VELIKONOČNA" — 1. in 2. del, moški in ženskli glasovi.
Stane 75c.
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
Plošča štev. 23005 "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci.
Stane 75c.
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita ............