OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE D FRANCU VAČOVNIKU V SPOMIN Pred dnevi so se v megle­ nem poznojesenskem popol­ dnevu številni šoštanjčani in okoličani, med njimi tudi godbeniki in člani dveh pev­ skih zborov, v Šoštanju zad­ njikrat poslovili od priljublje­ nega domačina Franca Vačov- nika. Mož, ki je vodil daleč nao­ koli desetčlanski ansambel, znan pod imenom Vačovnik, je več kot 50 let svojega živ­ ljenja posvetil glasbi in pet­ ju, že kot 14 letni fantič je s harmoniko zaigral na neki vaški veselici pod obronki Mo. zirskih planin, v šmihelu, kjer je bil doma. čez nekaj let se je preselil v Šoštanj m se zaposlil v tovarni usn­ ja, kjer se je takoj vključil v delavsko godbo Zarja. Nemirni duh muzikanta pa ni miroval. Tako je ustanovil svoj ansambel, ki so ga naj­ prej sestavljali kar družinski člani, žena Terezija in hčerka Marianca sta nastopali kot pevki, sin Franc je igral kon­ trabas, drugi sin Ivan pa ki­ taro. V takem sestavu so jim domačini nadeli ime »dru:i- na, ki igra« aH z drugimi be­ sedami »ata spila, mama po­ je«. To pa ambicioznemu oče­ tu ni bilo dovolj in začel je misliti na povečanje ansamb­ la. K sodelovanju je povabil tri Koritnikove fante ter Anastazija šuligoja, ki so se­ stavljali vokalni kvartet ter Ivana Kajba, ki je bil solist in napovedovalec hkrati. Ta­ ko je štel ansambel deset ljudi vn čutili so se dovolj sposobne za nastope doma in v tujini. Sorodnik organist Anton Acman iz Šmihela jim je skladbe komponiral, drugi so. rodnik Slavko Gostenčnik pa je pisal tekste. Tako je vse ostalo v »žlahti«. Kot ansambel Vačovnik so imeli 13 koncertov v krajih šaleške in Savinjske doline. Trikrat so nastopili na Ko­ roškem onstran meje in en­ krat v Števerjanu. Ljudje so se vselej veselili nastopa tega ansambla, žal pa je zadnja leta posegla vmes zahrbtna bolezen in oče Vačovnik je po nekajteden- skem zdravljenju v slovenje- graški bolnišnici umrl_ Tako je za vedno prenehalo biti plemenito srce nadarjenega glasbenega samouka. V. KOJC mali intervju Vprašuje: Dominika Poš Odgovarja: Nevenka Raz- potnik. Dedek Mraz, darila, no­ voletna jelka... so bese­ de, ki ob bližajočem se no­ vem letu prihajajo iz ust šolarčkov pa tudi naših najmlajših, ki bodo ta ve­ seli dogodek pričakali v vrtcu. Zato sem že pred dnevi odhitela v VVZ »Ani­ ce čemejeve« in povpra­ šala vzgojiteljico — Neven- ko Razpotnik, kaj in kako se pripravljajo za prihod Dedka Mraza. Prav gotovo bo tudi va- ^o ustanovo obiskal dedek Mraz. Kdaj bo to? Dedek Mraz se bo pri nas mudil kar dva dni, in sicer 27. in 28. decembra. Obiskal bo vse naše enote, ki so v Malgajevi, Trubarjevi in Kajuhovi ulici. Za ta do­ godek, ki ga otroci že tež­ ko čakajo, pripravljamo poseben proram. Naši varovanci p>od vod­ stvom vzgojiteljic izdeluje­ jo vizitke za novoletne če­ stitke, poslušajo primerne zgodbice, odvisno pač od vsake v2SOJi't«lJlce, kako in s čim ji uspe vzbuditi pri malčkih občutek pričalio- vanja nečesa velikega, kar za otroke dedek Mraz prav gotovo je. Zdaj je veliko novoletnih prireditev. So si tudi otroci iz vaše usta­ nove ogledali katero? Se­ veda, ogledali so si gleda­ liško predstavo »Figole fa- gole«, obiskal pa jih je tudi potujoči kino s fil­ mom o dedku Mrazu. To­ liko o tem. Bi zdaj spre­ govorili še nekaj besed o VAS in vašem delu VZJSIJOJI- teljice. O tem mi ne bo težko govoriti. Sicer sem postala vzgojiteljica bolj po naključju, raje bi bila me­ dicinska sestra pa tudi am­ bicije za študij na likovni akademiji sem imela, ven­ dar mi zdaj kljub temu ni J žal, da sem se odločila za ta poklic. Po dialektu so­ deč niste šta,jerka. Ne, do­ ma sem v Ljubljani, v Ce­ lje pa sva se z možem pre­ selila pred skoraj sedmimi leti. Kako ste se vživeli v novo okolje? V začetku je bilo težko, ker se človek v neznanem okolju s težavo znajde. Počasi sem se le privadila, se vključila v ži­ vljenje tu v ustanovi in si pridobila zaupanje v moje sposobnsti. Funkcij se ni­ sem otepala, tako sem bi­ la nekaj časa namestnik ravnatelja, potem predsed­ nica sveta zavoda in člani­ ca raznih komisij. Letos pa sem se funkcijam odre­ kla iz preprostega razloga, ker se mi ne zdi prav, da bi se samo nekatere tru­ dile in bile aktivne, druge pa bi se izgovarjale, češ da so preveč zaposlene z družino. Vso svojo aktiv- nst sem zdaj usmerila na delo v skupini. Rada bi, da bi otrokom čim več dala in da bi jih moja vzgoja spremljala tudi v zrelejših letih. Skrbi me le, če bom ta tempo v letih do pokoj­ nine lahko obdržala. O CESTNEM SKLADU v začetku decembra je bila redna seja upravnega odbora cestnega sklada občine Šent­ jur pn Celju. Na seji so pre­ gledali realiizacdjo programa cestnega sklada za leto 1972 in sprejeli okvirni program za leto 1973. Ko so razpravljali o vzdrževanju lokalnih cest, so menili, da je potrebno vzdrževanje le-teh organizirati v okviru Stanovanjskega ko­ munalnega podjetja Šentjur. Sprejeli so tudi sklep, da na­ ročijo projekte za moderniza­ cijo ceste Sele — Ponikva in izmera za cesto Loke — Bi­ strica. SEJA SKUPŠČINE Naslednji teden bo seja obeh zborov Skupščine občine Šentjur pri Celju. Dne-vni red je zelo obsežen, kajti na tej seji bodo odborniki obravna­ vali predlog srednjeročnega programa razvoja občine do leta 19-75, predloge odlokov s področja stanovanjskega go­ spodarstva, odloka o komu­ nalnem prispevku in odloka o uvedbi krajevnega samopri­ spevka za realizacijo progra­ mov krajevnih skupnosti Dra- mlje, Etobje, Loka pri Žusmu, Kalobje, Prevorje, Planina pri Sevnici. VODOVOD Občina Šentjur pri Celju je pri Splošna vxxini skupmosti »Savinia« Celje naročila izde­ lavo glavnega načrta za grad. njo vodovoda škofja vas — Šentjur. Prav tako je naročen idejni projekt rešitve oskrbe z vodo naselja Ponikva in idejna rešitev za gradnjo vo­ dovoda iz Loke pri žusmu za oskrbo naselij, ki gravitirajo k tem izvirom. Prav tako je skupščina občine naročila iz- delaivo glavnega načrta za vodovod na območju krajev­ ne skupnosti Prevorje, kjer naj bi T letu 1973 pristopili k sami gradnji. DEDEK MRAZ V ŠENTJURJU Tudi v šentjurski občini se po vseh šolah marljivo pripravljajo na sprejem Ded­ ka Mraza. Obdarjeni bodo vsi otroci, tudi mala šola in predšolski otroci od 3. leta starosti dalje. Obdaritev bo skromna. Veliko razumevanja pa so pokazala podjetja, ki so kljub varčevanju prispeva­ la v ta namen nekaj sredstev. Tako je Zlatarna namenila manjši znesek osnovni šoli Kalobje, Merx Šentjur pa bd pomagal s svojim prispevkom pri obdaritvi otrok kar šti­ rim šolam. Ostale delovne or­ ganizacije so prispevale manj­ ša sredstva v skupni sklad DPM Šentjur, ki jih bo enot­ no razdelil po šolah in kra­ jevnih skupnostih. Šentjurska šola pripravlja osrednjo pri­ reditev, in sicer i,grico »Po­ gumni krojaček«, ki jo bodo uprizorili v veliki dvorani Kulturnega doma. Prireditve bodo tri, ena za podjetja, dve pa za šolske in predšolske ot­ roke. Otroci Dedka Mraza že nestrpno pričakujejo, saj jih bo tudi s svojimi skrom­ nimi darili zelo razveselil. D. POŠ KULTURNA DEJAVNOST V Dramljah pri Šentjurju je zelo razgibano kulturno življenje, kar je v največ­ ji meri zasluga mladin­ cev. Uprizarjajo igre, priprav­ ljajo proslave ob večjih praz­ nih samostojno ali v okviru šole ter oi-ganizirajo mladin­ ske plese. Že lani so uprizo- riU pod vodstvom Franca Tnipeja, ki je ravnatelj tam­ kajšnje šole, Nušičevo kome­ dijo »Navaden človek« in z njo gostovaH po vseh okoli­ ških krajih. Tudi letos so pri­ pravili novo predstavo, in si­ cer Nušičevega »Doktorja«. Komedijo so naštudirali sami brez režiserja in to zelo us­ pešno ter jo uprizorili v Šent­ vidu in Slivnici. Namen pa imajo gostovati še v drugih krajih. Ker v Dramljah ne obstaja kulturno prosvetna organizacija, je delovanje mladincev na tem področju še toliko bolj pomembno. Za njihovo aktivnost se je zain­ teresirala kulturna skupnost v Šentjurju in jim letos do­ delila 500 din v pomoč pri delu. Pomoči so bili zelo ve­ seli in se bodo še z večjo za­ gnanostjo lotili dela. D. P. USTNI ČASOPIS V ZIBIKI Tik pred Novim letom, 26. decembra, bo v Zibiki na Šmarskem časopisno podjetje Kmečki glas priredilo skupaj z občinsko konferenco SZDL, skupščino občine Šmarje pri Jelšah ter vaščani tega kraja ustni časopis, na katerem bo­ do spregovorili o problemih svojega kraja vaščani, o mo­ rebitnih spremembah pa bo­ do prebivalcem Zibike odgo­ varjali predstavniki občinske skupščine, organizatorji ustne­ ga časopisa bodo poskrbeli tu­ di za nagrade, ki jih bodo po končanem programu razdelili vaščanom. Na prireditvi, ki jo vaščani Zibike že težko pričakujejo, bodo obravnavali probleme svojega kraja. Vsekakor pa bo najbolj aktualna tema dne­ va kmetijstvo, ki je v teh krajih najbolj razširjena go- SF>odarska panoga. Pri tem ne bodo pozabili niti na delo dmižbeno-političnih organiza­ cij v kraju. Na prireditvi bodo nastopi­ li učenci osnovne šole iz Zi­ bike. Na ustnem časopisu v Zibiki bodo tako sodelovali vsi občani tega kraja. MST AKTIV KOMUNI­ STOV BORCEV Pretekli teden je komite ob­ činske konference ZKS v La­ škem sklical sestanek komu­ nistov udeležencev NOV. Ob­ ravnavali so naloge, ki izha­ jajo iz pisma predsednika Ti­ ta in 29, seje CK ZKS. Raz­ pravljali so tudi o vprašanjih ki so bila naslednji dan pred­ met poročil in razprav na redni letni skupščini. Navzo­ či borci — komunisti so se dogovorili, da bodo s sodelo­ vanjem komiteja še v janu­ arju prihodnjega leta ustano­ vili aktiv komunistov borcev s celotnega območja občine. KNJIŽNICA IN ŠE KAJ NA HUDINJI Člani sveta za urbanizem, gradbene, komrmalne in sta­ novanjske zadeve pri skupšči- rd občine Celje so sprejeli pobudo, da naj bi blizu sa­ mopostrežne trgovine na Hu- dinji zgradili še objekt za no­ vo knjižnico pa tudi za po­ što, lekarno in še kaj. Prebivalci nove stanovanj­ ske soseske na Hudinji pa med drugim zlasti opozarjajo na pomanjkanje telefonske zveze. Da bi rešili problem, so celo sami pripravljeni po­ magati. INGRAD ZA ŠOLO NA FRANKOLOVEM Namesto stroškov za novo­ letne voščilnice in drugo je kolektiv gradbenega industrij­ skega podjetja Ingrad v Ce­ lju namenil 480.000 starih di­ narjev za šolo na Frankolo- vem. Vsekakor odločitev, ki za­ služi priznanje in čim več po- snemalcev. O ra: Prav vseeno je, ali govoi ciljiv v merilu Jugoslavije like. Povsod je ob nadaljnj lianju samoupravljanja srei stremljenj in prizadevanj, na enotnem jugoslovanskem letu 1973 ustvariti take ra bomo lahko v letu 1974 stabi spodarstva speljali do pril ravni, kot jo poznajo razvi ekonomije v svetu, že to je htevna naloga, ker vemo, da »gospodarskih čudežev« ta iščejo dovolj učinkovito zdi inflaciji, ki je za vsakovrs in celo kirurške posege vi občutljiva. Celo tako grobi ni poskusi kot je zavestno ; večje brezposelnosti se niso Torej, če ocenjujemo m dovolj realen in dovolj zc moramo glede na sedanje prakso vseeno vprašati, ali pripravljenosti, da ga bon Več razlogov vsiljuje to vpra Najprej — kaj je sploi planiranjem. Ne za toliko odstotkov, ampak kar za ne) koračiti planirano stopnjo kot se nam je to zgodilo gotovo vsiljuje dvom v stre realnost našega planiranja, nje, če nekaterim zastavlje ne botrujejo politične oblji je takorekoč nemogoče ure sproten primer, da poteka, trgovinska gibanja ugodneje predvideli, je sicer pomirji gospodarskih dosežkov, ne j. nesljivosti planiranja. V času in v sedanji političn nujno delovnim ljudem od dati, kaj zmoremo in kaj n< tudi pripravljenost in priza OBISK PREDSED­ NIKA 10 RIS V sredo, dne 20. decembra, je občino Slovenske Konjice obiskal predsednik izvršnega odbora Republiške izobraže­ valne skupnosti Ludvik Zaje. Ugledni gost se je najprej razgovarjal z vodilnimi pred­ stavniki občinske skupščine in TIS-a, zatem je imel kraj­ ši posvet s prosvetnimi delav­ ci m si ogledal še nekatere šolske zgradbe. Pohvalil je izredno močna prizadevanja občanov in delovnih organiza­ cij za urejanje problemov na področju šolstva. Predstavni­ ki osnovnih šol so ugotovili, da so dosegli že dokaj ugodne uspehe glede zmanjšanja osi- pa, potrebno pa bo nam-eniti večjo skrb organiziranemu posebnemu šolstvu, podaljša­ nemu bivanju učencev v šoli in stanovanjskim vprašanjem prosvetnih delavcev. Tovariš Zaje je v razpravi omenil ter predlagal večje stike med os­ novnimi in srednjimi šolami, hkrati pa bo treba urediti po­ ložaj poklicnih šol. PRIPRAVE ZA NOVO LETO V občini Slovenske Konjice že potekajo priprave na le­ tošnjo novoletno jelko in pra. znovanja ob koncu leta. Mno­ ge trgovske izložbe so že pri­ memo urejene za to letno ob­ dobje in ponujajo kupcem različno blago za novoletne praznike. Seveda bodo zadnje dni v letu dobili svečanejše obeležje tudi posamezni večji kraji s primernimi okrasitva­ mi, razsvetljavami v večernih urah in drugo dekoracijo. Sa­ mostojne krajše proslave ob koncu leta bodo imeli na vseh osnovnih šolah, priprav­ ljajo pa jih pionirske in mla­ dinske organizacije skupaj s prosvetnimi delavci. Domača delavska univerza bo po vseh podružničnih šolah predvaja-