Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dln Redakcija in uprava: Celje, Strosstnayeijeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vraiajo Oglasi po tarifu. Telefon int. St. bb. Predpisi g'ede prostora in dntva objave oglasov se uvačujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Stev. 8. Celje, pondeljek 25. januarja 1932. Leto XIV. Deiavske organizacije in stanovanjsko vprašanje V javnosti vlada veliko zaniimanje za sklepe ankete, ki jo je sklicalo rninisirstvo za socijalno politiko, da razpravlja o znižanju najemnin za stanovanja in lokale. Anketa se je začela v pondeljek 25. t. m. dopol- dne v prostorih Deiavske zbornice v Beogradu. Deiavske organizacije so imele v soboto 23. t. m. posebno konferenco, na kateri je bila sprejeta daljša re- solucija, v kateri je označeno stali- šče delavskili organizacij glede sta- novanjskega vprašanja v glavnem sledeče: Deiavske organizacije smatrajo stanovanjsko vprašanje za eno naj- važnejših socijalnih vprašanj in po- zdravljajo inicijativo ininistra za socijalno politiko, ki je s sklicanjem ankete pokazal resno voljo, da pra- vičuo in pravilno reši ta težavni pro- blem. Stanarine za stanovanja in lo- kale v vseh starih hišah naj se žni- žajo na predvojno višino, za stano- vanja in lokale v novih hišah pa naj veljajo določbe zakona o pobijanju draginjc. Vse globe, izrečene na pod- lagi teh določb, naj bi se stekale v poseben fond, ki naj bi se ustanovil in s katerim naj bi se gradila cene- na stanovanja. Znova naj se uvelja- v.ijo vse konstruktivne določbe sta- novanjskega zakona iz leta 1923., s katerim bi se država, občine in tndi privatna podjetja prisilila, da zgia- cle potrebna stanovanja za svoje na- nieščence. lzda se naj posoben zakon O takozvanih zadružnih liišali, ki bi omogočal, da hi lahko bilo za eno hišo več lastnikov, kar bi zelo po- spešilo gradbeno delavnost, kor bi si lahko marsikdo v taki zadružni hiši zasigural s.tanovanje. Odpovcdni rok za stanovanja je treba izenačitii, naj- umestnejša bi bila uvedba enotnega enomesečnega odpovednega roka v vsej državi. Občni zbor Rdečega križa v Celju V četrtek 21. t. m. zvečer se je vr- šil v sojni dvorani na mestnem ma- gistratu ob skromni udcležbi 0. mi- ni obeni zbor društva Rdeči križ v CeJju. ObCni zbor je ob 20.30 s pa- | zdravoni otvoril in vodil društveni I. podprcdsednik g. dr. Juro Hrašo- vec, kr je po odhodu g. polkovnika Kostiča iz Celja vodil društvo. Iz tajniškega poročila, ki ga je po- dala šol. upr. gdč. I. Zupančičeva, po-snomamo: Društvo Rdeči križ v Celju je štelo lani 135 članov. Števi- lo članstva je Jiapram 1. 1930. naza- dovalo za GG. Izglcda, da jc današnja «plošna kriza zamorila v Ijudeh razumovanje za društvo, kakršno je Rdeči križ, ko bi vendar morali rav- no v .sodanjih Casih z vsemi svojimi rnocmi podpreti dmštvo. Letna čla- narma znaša samo 30 Din — a ko- liko solz je obrisala ta neznatna vso- ta posameznika! Ko je lani v juniju loCa. tik pred žetvijo uničlla v celj- sjfem srezu, zlasti v Dramljah in Šfaajitnem v Rožni dolini vse poljske priclclke in tirala prizadote v obup, jc Rdeči križ V Celju takoj uvedel nabiralno akcijo in poslal 7.485 Din za prvo pomoč po toči oškodovanim. Tej nosroči je sledila kmalu še dru- ga. Suša je v nekaterih dolih države, med drugirn tudi v Beli krajini, uni- čila sadove trudapolnoga dela. Tudi tu je društvo prisko&ilo prizadetomu prebivalstvu na pomoč s podporo v znesku 1.000 Din. Stanici za socijal- no skrb rekonvalescentnih delavcev in nameščencev v Celju je društvo naklonilo 500 Din, šolski kuhinji na dekliški meščanski žoli v Celju pa 200 Din. Tudi prošnjam posamezni- kov, ki so bili v hudi bedi, se je dru- štvo odzvalo s primernimi denarni- mi podporami. Ob nastopu zime, ko sc je jelo množiti število brezposel- nih, je diuštvo podarilo 500 Din za omiljenje bede najpotrebnejšili v me- stu. Društvo jc pomagalo povsod, kjer je bilo ogroženo zdravje in živ- Ijenje. Od zadnjega občnega zbora. 22. januarja 1931. do oktobra je dru-, štvu predsedoval g. polkovnik Ko- stič, ki sino ga cenili kot iskrenega rodoljuba ter nioža z visoko naobraz- bo in globokim socijalnim čustvo- vanjem. Po njegovem odhodu na no- vo službeno mesto v Sarajevo je pre- vzel vodstvo društva I. podpredsed- nik g. dr. Juro Hrašovec. Dne 27. ma- ja 1931. je Rdeči križ priredil v Celj- skem dornu koncert vojaške godbe iz Mari bora, ki pa ni prinesel po- voljnega uspeha. Dne 11. julija je bil »Dan Rdečega križa« s koncertom vojaške godbe v mestnem parku in prodajo cvetic. Društvo izroka naj- lepšo hvalo Olepševalnemu društvu za poklonjeno cvetje in vrlim Soko- l,i'icam, ki so prodajale cvetice. O Vseh svetili je društvo skupno z Vin- cencijevo konferenco izvedlo fjtjotje; obiskovalcev gi-obov na obeh celjskih pokopališčih. Društvo je bilo zasto- pano ob naslednjih slavnostnih pri- likah: 27. janua.rja pri proslavi sv. Save v sokolskl telovadnici, 11. ma- ja pri vojaški zaprisegi, 28. junija pii vidovdanski proslavi, 10. avg^u- sta pri proslavi 10- letnice v lad an j a Mj. Vol. kialja, 6. septernbra pin pro- slavi rojstnega. dne pros.tolona»sled- nika, 1. deceinbra pr,i proslavi praz- nika ujedinjenja in 17. decembra pri proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kra- lja. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal drogerist g. Josip Kramar, izka- zuje 14,048.28 dinarjev dohodkov in 12.409.35 Din izdatkov, torej prebitek v znesku 1.038.93 Din. S tern prebit- kom vred znaša društveno premože- nje 30.916.30 Din. V inienu revizorjev je poročal g. ravn. Drago Kralj. Na njegov pred- log je bil podeljen blagajniku abso- lutorij s pohvalo, ki je bila iizrečena tudi tajnici. Pri volitvi novega odbora so bili na predlog- g. pmf. Mravljaka izvo- ljcni vcCinpma dosedanji člani od- bora. Novi odbor tvorijo naslednji gospodje iüi dame: predsednik dr. Juro I-Iraaovec, I. podpredsednik pol- kovnik Golubovič, II. podpreds. Ela dr. Kalanova, tajnica Ivanka Zupan- čičeva, blagajnik Josip Kramar, od- borniki prota Manojlo Cudič, dr. Ja- kob Rebernik, dr. Drago Hočevar, magistratni ravnatelj lvo Šubic in učJtelj Zdolšek, revizorja ravnatelj Drago Kralj in veletrgovec Rudolf Stermecki. Pri slu^ajnostih se je obravnavalo vprašanje, kako bi se število članov povečalo. Pozivamo vso javnost, da upošteva to dobrodelno ustanovo in ne odslavljla na,biralca ela.narine. Vsakdo liüj po možnosti pristopi k Rdečemu križu in s tern poninoži vrsto humanitarnih delavcev! Delovaoje Sokolskega drustva v konjicah Sokolsko društvo v Konjicah je imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 10. t. m. ol) udeležbi 82 čla- nov. Iz poročil druStvcnih funkcijp- narjev je razvidno, da je bilo delo- vanjc konji^koga Sokola v preteklem lotu izredno živahno in uspešno. Tehnični. pa tudi prosvetni organi so storili svojo dolžnost. Telovadcev je bilo 1(), telovadk 10, nioškega na- raščaja in doce 75, ženskega nara- ščaja in dcce pa 82. Vrsil se je nc- deljski vaditeljski tečaj v marcu, okrožni pešizlet k četi v Špitalič in okrožni zlet 21. junija z izbirnimi tekmami. Te prireditve je organizi- l-alo dj'ustvo s sodelovanjem brata okrožnega načelnika. Di'ustvo se je udeiežilo 7 telovadnih nastopov v okrožju, 2 izven okrožja in župnega zleta v Mariboru. Na ])redvečer praznika ujedinjenja je priredilo svečano akademijo. Vse prireditve so izpadle zadovoljivo, zla.sti pa tvorita okrožni zlet in svečana akademija svetli točki v lanskom društvenem delovanju. Sokolsko prosvelno delo v društvu beleži večje ätevilo nagovorov pred tclovadnimi oddelki, 9 predavanj, 4 lutkovne predstave, 3 dramatskc predstave, 5 zabavnih prircditev in (> drugih piirnditev, .ined njimi lepo Uspelo tekmo koscev. Med društveno članstvo prihaja, 15 »Glasnikov«, 9 »Sokolov«, 29 »Naše radosti« in 26 »Sokoličev«, razen tega se 5 revij in j 3 Casopisi. Društvo je Clan 4 knji- ! žovnih di'iizb. Napravilo je 3 propa- gandne izlete. Smučarski odsek je organiziran skupno z enakim odse- kom SPD. Nedavno se je osnoval tu- di strelski odsek. Tamburaški zbor, ki šteje 17 oseb, beleži zelo lepe uspehe. Pred kratkim je pričel zopet z delovanjein tudi društveni orke- ster. Di'ustvena knjižiiica šteje skup- no 1022 knjig. Izposojenih je bilo 482 knjig 2083 Čitateljem. Drustvo jma t\idi svojo posebno strokovrio knjižnico. Denarnega prometa je J»ila 101.838 j dinarjev 28 par, od tegu je bilo pre- • jemkov 51.247.(54 Din, izdatkov 50.590.04 Din. Aktiva znašajo 133.195.25 Din, pasiva pa 6.221 Din, čiste imovine je torej 126.974.25 Din. Fond za zgradbo Sokolskega doma znaša 42.380 Din. Inventar društva so je v teku leta precej pomnožil z raznimi novimi nabavami in se ceni na 83.882 Din. Stanje članstva koncem leta zna- ša 145 (98 članov in 47 članic), pri- rastek od predlanskega leta znaša 39. Dopisov je došlo 338, odposlanih je bilo 239. Sej je bilo 28. Društvo je ustanovilo lani 1. februarja svojo če- to v Špitaliču, ki zelo razveseljivo napreduje. Društvo je moral no in od časa do časa tudi gmotno podpiralo sokolske odinice v Dravinjskem sokolskem okrožju, kateremu je društvo neka- ka matica. Poleg že omenjenega de- la je opravilo društvo tudi mnogo širšega nai'odnega dela v srezu in ima zaznamovati tudi tu lepe uspe- he. Da je društvo znalo vsikdar bra- jiiti ugled in cast sokolske organiza- cije, zlasti napram še vedno Stevil- nim nasprotnikom, je samo ob sebi ume v no. Pri volitvah je bila z malimi spre- membami določena stara družtvena uprava s starosto br. dr. Ervinom Mejakom, naCelnikom br. Nandetom Nardinom in naCelnico s. Miiko Križ- maničevo. Clanarina ostane ista kakor lani, vsak ßlan pa mora v prvem polletju prispevati tudi najmanj 1 Din za zletni fond za vsesokolski zlet v Pra- gi, katerega se hoCe društvo udcle- žiti v večjem številu. Sprejet je bil tudi od br. blagajnika Davorina Bla- žona ski'bno sestavljeni proračun za 1. 1932., ki vsebujo 33.800 Din izdat- kov in ravno toliko prejemkov. Obravnaval se je tudi delovni pro- gram za iiovo poslovno leto. Društvo namerava v mesecu juniju še pred odhodom v Prago razviti društveni prapor. DOMA« VESTI (1 Druga seja Narodnega predstav- ntttva je sklicana za ponde- ljek 25. t. in, 6b 16. Na dnevnem re- du je razprava o naCrtu adrese Na- rodnega predstavništva na prestolni govor Nj. Vel. kralja. d Podpora pasivnim krajem. Mi- nister '/a socijalno poliüko in na- rodno zdravje je na podlagi' sklepa ministrskega sveta z dne 16. januar- ja v sporazumu z ministri trgovine in industrije, prometa in financ pod- pisal pravilnik o podeljovanju nuj- ne pomoči siromašnemu prebival- stvu v pasivnih krajih in o izvajanju javnih gradenj na račun te ponioci. d šestdesetletnica prof. J. Plečni- ka. Odlični slovenski arhitekt Josip Plečnik, profesor arhitekture na ljubljanski univerzi, je slavil v sobo- to 23. t. in. svojo šestdesetletnico. d Ustanovitev državne filmske centrale. V smislu zakona o prometu s filmL z dne 5. novembra 1931. je ustanovljena državna filmska cen- trala pri notranjem ministrstvu. Dr- žavno filmsko centralo tvorijo gosp. Milan Marjanovic, šef cenü-alnega presbii'oja, kot predsednik, dr. Cedo- niir Miliajlovič, kot delegat ministr- stva za socijalno politiko minister v I p. Dobrica Matkovie, pomočntk no- 1 tranjcga ministrstva, kot delegat no- tranjcga ministrstva, Dragoslav Gjorgjevic, načelnik prosvetnega mi- nistrstva, dr. Ivan M. Cok, odvetnik, kot delegat ministrstva za trgovino in industrijo, dr. Saša Aranicki, , predsednik zyezc kinov kraljevine j Jugoslavije, in Dušan Grubič, pred- ' sednik zveze producentov filmov j kraljevine Jugoslavije. Državna film- ska centrala je žo začela svoje delo. Tajništvo centrale je v državni zgrad- bi Miloša Velikog ul. St. 16-V št 204 v Beogradu. Stranke se sprejemajo ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 18. d Prof. Janko Orožen: Zgodovina Celja III. del. V založbi knjigarne Goričar & Leskovšek in tisku Zvez- ne tiskai'iie v Celju je ravnokar iz- šel III. del »Zgodovine Celja«, ki ob- l'avnava Jiovoveško Celje (1450 do 1848). Knjiga je izšla v okusni opre- mi in z lepinii ilustracijami ter jo toplo priporočamo. d Nove knjige. V založbi tiskarne »Merkur« v Ljubljani so te dni izšle naslednje trii knjige: »Zakona o po- slovnem redu v narodni skupščini in v senatu«, »Zakon o meSčanskih šolah« in »Martin Napuhek«, prav- Ijična mladinska igra pisatelja Ja- koba Spicarja, ki jo zlasti priporo- ^anio podoželskim odrom. d Poln želodec, neredna vrenja v debelem Crevesu, odebelelosti jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, moCno srCno ulripanje, od- pravi naravna »Franc Jožefova« grenčica in znianjša tudi naval krvj na možgano, oči, pljuča in srce. Zdravniška innen ja navajajo uprav prcsenetljive rezultate, ki so jih do- tiegli pri Ijudeh, ki niorajo mnogo sedeti, s »Franc Jožefovo« vodo. — »Franc Joželova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 26. januarja: V splošnem bo sedanje vi-eme trajalo dalje, na se- verovzhodu Avstrije bodo morda na- stopili zapadni vetrovi. S trau 2. »Nova Doba« 25. I. 1932. Stev. 8. Celje in okoiica c 0 najvažnejšem poglavju doma- če vzgoje bo predaval drevi ob os- mih na Ljudskem vseučilišču (v ri- salnici meščanske sole) znani peda- goški pisatelj prof. 6. Šilih iz Mari- bora. Na to predavanje opozarjamo vse, ki se zanimajo za vzgojna vpra- šanja. <• Pravoslavna cerkvena občina v Celju prosi cenjeno občinstvo, da na šolsko proslavo sv. Save 27. t. in. iz- voli priti točno ob 10. v mestno os- novno solo, ker morajo otroci, ki so- dtlujejo na proslavi, ob 11. na vlak domov. Vabila so za to proslavo ne pošiljajo posameznikom, zato se naj smatra ta n otic a za povabilo. Vstop- nino ni. o Opozarjamo na občni zbor kra- jevne protituberkulozne lige v Celju, ki se bo vršil v četrtek 28. t. m. ob 20. na mestnem magistratu. Na obč- nein zboru bo predaval primarij g. dr. Ivan Rajšp o »splošnih sredstvih v boju proti jetiki«. Vabimo vse čla- ne in prijatelje lige, da se obČnega /.bora in zanimivoga predavanja za- nesljivo udeležo. c Celjski okoliški občinski svet bo imel v soboto 20. t. in. ob 19. v obein- ski posvetovalnici na Bregu redno sejo. c Okoliška občina za brezposelne. Odbor za pomožno akcijo za brezpo- selne v občini Celje-okolica je imel 22. t. m. v občinskem uradu na Bre- gu sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se po možnosti čirn prej prično veöja javna dela, predvsem gradnja ozii'oma obnovitev občinskeh cest in regulacija pritokov Savinje v celjski kotlini. S tern bi bil številnim brez- poselnim omogočen zaslužek. Občin- ska uprava ponovno naproša okoliš- ko prebivalstvo, da kolikor mogoče prispeva za brezposelne. Darovi v gotovini ali blagu naj se oddajo v okoliškem občinskem uradu. Prihod- nja seja odbora za pomožno akcijo je sklicana za pondeljek 25. t. in. zve- Čer. c Seja krajevnega šolsk. odbora za Celje-okolico bo v pondeljek 25. t. m. ob 18. v okoliški deški narodni šoli na Dolgem polju. Na dnevnem redu je tudi obračun za lansko leto. c Omiljenje pasjega kontumaca tudi v celjski okolici. Nedavno snio objavili odredbo o omiljenju pasjega kontumaca v mestu Celju, s kattero se določa, da lahko psi tekajo prosto, če imajo nagobčnike, če pa psi niiso opremljeni z nagobčniki, jih je tre- ba voditi na vrvici. Kakor smo se in- formirali, velja üi odredba tudi za pse na ozemlju celjske okoliSke ob- čine. c Konzum tobačnih izdelkov in vži- galic. V Celju in ostalih krajib v srezu, ki spadajo v območje glavne tobačne zaloge v Celju, je bi- lo lani prodanih tobačrrih izdelkov za skupno vsoto 14,081.85(3.50 Din (tobačni promet je bil lani za okrog 300.000 Dm manjši nego 1. 1930.) in vžigalic za skupno vsoto 1,481.300 di- narjev. Večino konzuma tobačnili izdelkov tvorijo cigarete »Zeta« in »Sava« ter savski tobak, dočim je promet z najclražjimi cigaretami ma- lcnkosten. V naslednjem navajamo vrednost lanskega konzuma tobačnih izdelkov v posameznih mosecih (v oklepajib vrednost prodanih vžiga- lic): januar 1,902.052.50 Din (130.000 Din), februar 938.575 (104.100), marc 1,072.179 (124.800), april 1,077.210 (105.900), maj 1,153.510 (130.200), ju- nij 1,144.604 (125.G00), julij 1,188.302 Din 50 par (113.800), avgusi 1,231.705 (138.200), September 1,097.073 Din (134.(500), oktobcr 1,194.414 (128.500), november 993.000 (133.200), december 1,029.171.80 (100.400). c Iz policijske statistike. Mestna policijska stražnica v Celju je vložila lani 1552, policijska stražnica v Ga- bei'ju pa 580 prijav. Izgub je bilo pri- javljenih 104, najdb pa 177. Ovadb zaradi raznih deliktov je bilo G28. V območju mestne policije je bilo lani izvräenih G samomorov. c V svrho registracije motornih vo- zil za leto 1932., ki se bo pričela iz- vrševati v najkrajšem času, se vno- vič pozivajo lastniki motornih vozil, ¦ da vložijo zadevne prijave pri pred- stojni&tvu mestne policijc ozimma sreskein načelstvu, kjer .se dobijo tu- di predpisani obrazci. Istočasno se pripominja, da se novo evidenčne ta- blice no boilo izdale oniin, ki so v zaostanku s plačilom banovkiskih davščin na motorna vozila za prora- čunsko leto 1931/1932, dokler no bo- do predpisani zneski popolnoma vplačani. c žrebe preprečilo težko nesrečo. V nedoljo 24. t. m. okrog 10. sta se peljala. dva. moška in ena ženska na koleslju po Cankarjevi cesti proti Zavodnii. Poleg voza je tekalo žrebe. Ko je privozil voz do križišča Can- karjeve cesto in Aškerčeve ulice, je pridrvel po Aškerčevi ulici v smeri proti kolodvoru neki avtomobil. Iz- gledalo je, da je nesreča neizogLbna. K sreči j)a se je žrebe splašilo, skoči- lo h kobili in padlo pod njo. Kobila je vsled tega obstala, v tern hipu pa je že švignil tik pred njo avtomobil. Dobro bi bilo, če hi policija z vso strogostjo na.stopila proti brezvest-1 nemu divjanju z avtomobili, ki ce- sto ogrožajo javno varnost. c Nesreden padec. 5G-letni hlapec. Rajinund Leber brez stalnega bivali- šča si je 10. t. m. pri padcu na cesti i v Št. Petru v Savinjski dolini zlomil dos no nogo. Poškodbi ni posvečal po- scbne pozornosti. Kor pa se je njego- vo stanje poslabšalo, se jo v soboto 23. t. m. podal v celjsko bolnico. o Svojo slave »Blagočasne Verige« 29. t. m. bo g. Darinka Peričeva za- radi bolezni slavila v krogu svoje rodbine. c Odkup predvojnega srebrnega denarja. Mostno načelstvo v Celju razglaša: Radi nabave potrebne ko- ličine srebra za kovanje novega de- narja kupuje Narodna banka srebr- j ni detiar po odgovarjajoči vrednosti srebra in to za zdaj po slodečih ce- nah: 1. Odkup srebrnih dinarjev: po 12 Din za 1 koniad po 5 Din, po 4.50 D,in za 1 komad po 2 Din, po 2.25 Din za 1 komad po 1 Din, po 1.125 Din za 1 komad po 0.50 Din. Te cene velja- jo tudi za predvojni srebrni denar, kovan po predpisih latinske kon- vencije (francoski franki, ital. lire, romunski lej, bolgarski levi, grške clrahineii. 2. Odkup srebrnih avstro- ogrskih kron: po 11.GO Din za 1 ko- mad po 5 kron, po 4.50 Din za 1 ko- mad po 2 kroni, po 2.25 Din za 1 ko- mad po 1 krono. Te cene veljajo tu- di za srebrne perperje. 3. Odkup sre- brnih (avstrijskih) forintov: po 5.90 Din za 1 koniad. 4. Odkup srebrnih tolarjev Marije Terezije po 12.50 Din za 1 komad. Obenem se občinstvo opozarja na ponarejene novčanice pa 1.000 Din, ki prihajajo iz inozemstva v državo. V denarnem prometu naj se sprejemajo samo tisočaki, ki ima- jo že vtisnjono rozeto z glavo Kara- djordjevo, odnosno glodo tisočakov brez rozete naj se pred prevzemom ugotovi v najbližji banki, ali pa drž. j)ofitnom uradu, da novčanice niso ])onarojcno. Sokolstvo Občni zbor Sokolske župe Celje Redna glavna skupščina Sokolske župe Celje se bo vršila v nedeljo 21. februarja 1932. ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora in določitev dveh overovateljev letošnjega skupščinskega zapis- nika; 2. nagovor župnega starešine; 3. poročila župnih funkcijonarjev: a) tajnika, b) načelnika, c) načel- nice, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) matrikarja, f) nadzornega öd- bora; 4. župni prispevki; 5. župni proračun; G. župne prireditve; 7. razni predlogi župne uprave; 8. prodlogi za imenovanjo župne uprave, nadzornega odbora in častnega sodišča; 9. slučajnosti. Na župno skupščino pošljejo brat- ska društva za vsakih 100 članov (ic) po 1 delegata, na presežek 50 pripa- da istotako 1 delegat. K točki 7. dnevnega reda prosimo j bratska. društva, da pošljejo svoje [ eventualne predloge vsaj do 15. fe- bruarja, da jih more župna uprava proučiti in jih obi-avnavati na skup- ščini (glej točko G. § li. župnih j)i-a- vil). Naglašaino, da jo dolžnost vsake posamezne edinice, da prisostvujo župni glavni skupščini. Ni razloga, ki bi mogel opravičiti odsotnost. Iz župne uprave 1. Poročilo o sianju imovine. Bratsko edinice so prejelc že v pr- vi polovici meseca decembra savez- no okrožnico, da poročajo do 10. ja- nuar ja t. 1. o stanju imovine dne 31. decembra 1931. Do danes nam je vi"- niia izpolnjene tiskovine komaj do- bra polovica vClanjenih društev in čet. Medtem smo prejeli od bratske- ga Saveza urgenco, ker smo rok pre- korafili. Župna uprava je prosila za podaljšanje roka do 5. februarja t. 1 Bratska društva in cote ponovno prosimo, da nam poročilo takoj poš- Ijejo. Obenem jih opozarjamo, da je rok za plaCilo prispevka v poškod- beni in podporni fmnl za leto 1932. zapadel 15. januarja t. 1. V poškod- j beni fond prispeva vsako društvo in četa letno po 1 Din za vsakoga pri- padnika (članstvo, naraščaj in deco), v podporni fond vsaka edinica letno 50 Din. Za odmero saveznih in žup- nih prispevkov je merodajno stanje j dne 31. decembra 1931., najavljono v uvodoina navedenih poročilih, tako tudi za prispevek v poškodbeni fond Bratska. društva, ki še niso porav- j nala saveznih in župnih prispevkov za leto 1931., se naprošajo, da dolg v najki-ajšom času poravnajo. 2. Nabava tiskovin. Zupa jo imela doslcj v zalogi mh- trične tiskovine in mesečna statifctič- na porocila. Prvih jo še nekaj v za- logi, druga so pošla, Po poročilih bratskih društev sklepamo, da so mesečni statistični izkazi pošli tudi JSM. Dosedanji mesečni statislični izkazi so vsebovali So })rosvetna po- rocila. Ker je sedaj sa.vezni prosvet- ni odbor izdal posebno tiskovino za društvene prosvetne odseke, bodo dobili tudi mesečni statistični izka- zi di'ugo obliko. Za enkrat so naj bratska druStva ne obračajo na žu- po zaradi mesečnih statističnih iz- kazov in naj potrpijo, dokler ne bo- do izdana navodila. Ko bodo pošlo matrične tiskovine, župa tudi teh ne bo vc6 nabavila. Vse tiskovlne bodo bratsko edinice naročale direktno pri JSM. 3. Iinenovanje društvenih uprav.. Bratska druStva opozarjamo, da so bo vršila prve dni mesoca februarja (predvidoma 5.), torej po končanili društvenih občnih zborih, posebna seja župne uprave, ki se bo bavMa s poslanimi predlogi za iinenovanje društvenih uprav. 4. Ureditev prednjaštva. Župno načelništvo poroča, da je savezno načelnistvo glede prednjal- štva sklenilo naslodnje: Vsi člani sa- veznega in župnih načolništcv iiii T. O., ki še nimajo župnega prodnjaš- kega izpita, se lahko imenujejo za prcdnjake brez kakršnegakoli izpita. To velja samo za one člane načel- ništva in T. Ü., ki so danes v tern po- ložaju. Savezno načelništvo si pa pri- držuje pravico, da iinenovanje za prednjaka dovoli ali odkloni. Vsi današnji načelniki in načelnice, ki še nimajo župnega prednjaškoga iz- plita, lahko napravijo prednjaški iz- pit takoj brez vsakih drugih forma 1- nosti, vendar je treba to prijaviti po župnem načelništvu saveznemu na- čclniku, ki tudi to dovoli ali odklo- ni. Obe odredbi voljata do 1. septom- bra t. 1. Sport Si Celje : ZSK Hermes (Ljubljana) 5 : 1 (4 : 1) CELJE, 25. januarja- S poluj'tio zamudo se je priičela vCoraj ob 14.30 na igriöCu SK Celja na Glaziji revanžna inijateljska uo- gometna tekina med SK Celjem in Hermesom iz Ljubljane. Kljub mra- zu je piivabila tekma na igrišče oko- li 500 gledalcev. Z i'ezultatom 5 : 1 so jo SK Celje Ilermesu temoljito re- vanžiral za zadnji nezasluženi1 poraz v I.jubljani. Začetni udarec ima Celjo, a Her- mes takoj napade in izsili v kratkem času 2 kota. V 9. minuti sledi neva- len napacl Celja, Mario strelja ostro in žoga sedi v mreži. Colje zopet na- pada in v 11. minuti pretrese Gobec L. clrugič nasprotnikovo nirožo. Z noprostMnimi napadi povzroča Celje obrambi gostov obilo posla. V 24. mi- nuti uspo Veble in zviša )'ezultat. Sledi napad Hermesa, ki pa ne pri- nese izpremembe, kajti obramba Ce- lja je na mestu in pošilja svoj napad neprestano k vratom nasprotnika. V 35. minuti podre branilec Mai'ica v kazenskoin prostoru in sodnik pri- sodi 11 metrovko, ki prinese Celju 4. gol. Še par napadov Celja in polčas se konča z rezultatom 4 : 0 za Celje. Tudi začetek drugega polčasa je v j'okah Celja in Veble zabije v 10 mi- nuti 5. gol za svoj klub. Nato preide igra na polje in opažati je popuščanje Colja, zlasti ko igra od 20. minute samo z 10 igralci. Hermes hoče iz- koiistiti piiliko in napada. V 21. mi- nuti prost strel proti Celju, ki ga strelja Košenina. Žoga zdrsne vra- tarju i'z rok in tako se posreči Her- tnesu za.biti vsaj častni gol. Ob kon- cu še slodo menjajoči napadi, ki pa jih razčistita obrambi. Hermes je igral dobro, vendar pa Celju v prvem in začetku drugega polčasa ni bil kos. Proti koncu igre je sicer poka/.al koristnejšo igro, ki mu pa rn/,en en eg» g°ln vsled dohm obrambe Celja.ni prinesla zaželjene- ga uspeha. Najboljši njihov igralec je vsekakor Košonina, ki jo ustavil iuarsikak nevaren napad Coljanov, kii so s svojo dobro igro nasprotnika gotovo presenetili. Rezultat je popol- uoniM, pra.vilen in odgovarja poteku igre. Sodnik g. Ochs jo sodil sti'ogo in objektiv no. K. D. Kino Mestni kino Celje. Veličastni slo- venski alpski film »V kraljestvu Zla- toroga«, ki jo dožiivel tudi v Celju iz- redon uspeh, predvaja TK Skala še v pondeljek 25., torek 26., sredo 27. in četrtek 28. t. m. ob pol 9. zvcčer. Čez dan se vršijo številne šolske predstave za mladino iz Celja in dru- gih krajev. Film spromlja zvočna aparatura s sinhronizirano glasbo. Vsom, ki so niso videli tega divnega filma, toplo j^riporočamo, da si ga ogledajo, dokler je še prilika. Dopisi Sv. Jurij ob juž. žel. V sredo 13. t. m. se je vršil v gostilni Mastnak ustanovni občni zbor krajevne orga- nizacije Jugöslovenske radikal ne kmetske demokracije, ki je bil prav dobro obiskan. Občni zbor je otvor.il župan g. Josip Čretnik, ki je v krat- kih besedah orisal važnost nove or- ganizacije. Pri volitvah je bil izvo- ljen sledeči odbor: prodsednik: žu- pan Josip Čretnik, podpredsednik Franjo Mastnak, tajni'k France Hajn- šek, blagajnik Siissinger Franc, od- borniki dr. Fran Svetina, Fran Ža- gar, ing. Petkovšek, Bolka Franc, Schoschcrko Emil, Leskosek Franc, Rataj Al., namestniki Ferlež Rudolf, Trepanc J. in Jug Al. — Pri božični- ci, ki jo je priredil Podmladok RdcC. kriiža l-evnim učencem tukajšnje so- le, je bilo abdarovanih 85 najrevnej- ših otrok s peri lorn in obleko v vred- nosti 3000 Din. Mlaclinski pevski Štev. 8. »Nova Doba« 25. I. 1932. Stran 3. zbor jo zapel nekaj prav lepih božič- nih pesmi. Da je božičnica tako lepo uspela, gre zahvala našemu učitelj- stvu, posebej pa še gclč. Stanki Schreinerjevi, ki je variila mladin- sko igro »Grudico« ter tako pripo- mogla do denarnih sredstev. Za bo- žičnico sta prispovali tudi obe obči- ni in posojilnic.i. Iskrena hvala! Mladinska igra »Grudica«, ki jo je vprizoril Poclmladek R. k., je vsem, ki so jo vidoli, zelo ugajala. Snov, vzeta iz domačega, oti-oški duši! pri- mernega obzorja, fino na nevsiljiv naein prepletena s pravljičnimi, otrokom tako priljubljenimi nasto- pi palčkov iz devete dežele, vzbuja v poslušaleu ljubezon do rodne grude. Igra je vsled tcga velike vzgojne vrednosti. Scenerija je bila prav čedna. Med odmori je sviral sokol- ski salonski orkester. Želimo si še več podobnih prireditev. — Skupšči- na Sokolskega društva se je vršila 6. t ni. Iz raznih poročil je razvidno, da je bilo društveno delovanje v pre- teklem letu prav zivahno. Župni upravi je predlagan po večini stari odbor s starešino dr. Franom Sveti- iio na čelu. — Ljudska knjižnica v Soli je nakupila nad (>0 novih knjig. Knjige so izposojujejo proti malen- kostni izposojnini vsako nedeljo od pol devete do pol enajste dopoldne. — Hiša, ki jo jo prod meseci kupil od gospo Kavčičeve tukajšnji okrož- ni zdravnik g. dr. Fran Svetina, je sedaj popolnoiiia prenovljena in mo- derno urejena. Posobno lepi so ordi- narijski prostori, ki v vsakem oziru ustrezajo modernim zahtevam. Go- spod dr. Fran Svetina se jo te dni preselil v novo hišo. Užitek in zdravje Vam nudi kava Hag, od razdražljive snovi kofeina osvobojena, neprekosljiva zrna^a kava. Kava Hag' vedno sveza: Karl Loibner*,Celje Kralja Petv-a c. 17 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOlf TRG (w lastni palači pH kolodlvoru) Prlhrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvensga in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo. H aniinica daje poso* lila na zemljišča po najnižji obrestni merl. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg Xq rti^ * vsem premoženjem premoženja hranilnice 5C EIIŠ*?« »Ali bi Vi vedeli drugaeno ra/JagoV« »Nisem si so ustvarii jasne sodbe.« »Toda gospod Sherlock Holmes?« Pri ten besedah mil je za trenutek zastala sapa, j töda nagli pogled na nedolžni obraz in mirne oči mojega spremljcvalca mi je pokazal, da na moj na- pad ni računal. »Sa.j ne moremo tajiti, da vas ne bi poznali, gospod doktor.« je dejal. »Vesti o uspehih vašega detoktiva so prišle tudi do nas in vi ga niste mogli napraviti slavnoga, ne da bi obonem tudi vi sami postali znani. Ko mi je Mortimer povedal vaše ime, ni mogel zamolčati, da ste dobro znani premljcvalec gospoda Ilolmesa. Ce ste torej vi tu, se gospod Sher- lock Holmes za ta slučaj zanima, in jasno je, da sem j radoveden in da bi rad Cul, kaj on misli.« I »Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti.« »Saj vas smem vprašati, ali nas misli sam obis- kati?« »Zdaj ne more iz Londona. Preveč se mora ukvarjati z drugimi reČmi.« »Kakšna škoda! Morda bi bil on prinesel nekaj luči v temo, ki nas oklepa. Ce bi vam bil pri vaših raziskovanjih lahko kakorkoli v pomoč, vas prosim, razpolagajte z menoj. Če bi mi malo namignili, kam ste usmerjli svoj sum in kje mislite iskati, bi vam morda lahko dal dober svet.« »Verjomite mi, da sem prišel samo na ohisk k svo- jemu prijatelju sii"u Henryju in da no potrobujcm nikakžne pomočiA< »Izvrstno!« se je zasniojal Stapleton. »Prav je, da ste previdni in zaprti. Dali ste nioji vsiljivosti, ki je ne morem opravičiti — to dobro čutim — zaslu- ženo plačilo; obljubljam vam, da te zadeve nikdar več ne omenim.« Medteni sva prišla na kraj, kjer se je odcepila s ceste ozka, s travo porasla steza in zavila kakor kača čez močv,irje. Na desni je rasel strm, s skalami posejan grič, ki je moral pred davnimi stoletji, ka- kor so pričalo globokc kotline, sluziti za kamnolom. K nama obrnjena stran je kazala temno steno in iz njenih razpok in votlin je silila praprot in robidovje. Bolj daleC je kakor ogromno pero lezel pod nebo gost siv oblak dima. »Skromen sprehod po tej moövirski stezi naju piipelje v Merripit,« je povedal Stapleton. »Ce imate morda kaJco uro časa, bi vas predstavil svoji sestri.« Moja prva misel je bila, da moram iti k siru Henryju. Potem i>a sem se spomnil grmade pa.pirjev in računov, ki je bila z njimi pokrita njegova p.i- salna miza. Vedel sem, da mu pri tem delu ne bi mogel pomagati. In Holmes mi je posobno naročal, naj se zanimam za sosede na močvirju. Zato nisem odklonil Stapletonovega vabila in šla sva po ozki poti. »Cudovita pokrajina je to močvirje!« je dejal in pri tem je zdrknil njegov pogled na dolgc, zelene ¦ valove gričev s svojimi fantastičniini zobatinü kr nami iz granita. »MoCvirja se človek nikdar ne n 1 veliCa. No bi mi verjeli, kako čudovite skrivno? zaklej)a. v sebi. Tako prostrano je, tako zapusöeno tako tajinstveno.« »Dobro ga morate poznati, kaj?« »Šele dve leti sem tu. V očeh domačinov sem ; zmeraj tujoc. S sesl.ro sva se tu naselila kmalu sironi Charlesom. Moja nagnenja so me gnala, • sem natanko preiskal slednji kotiček pokrajine, sodim, da je tu okoli malo ljudi, ki bi poznali mc virje bolje od meiie.v »Težko se je v njem znajti, kaj?« »Zelo težko. Poglejte na primer veliko ravnii proti severu, kjer vstajajo tako čudno oblikova vzpotine. Ali opazite na njih kaj posebnega?« »Izvrsten prostor za konjske dirke bi bil.« »Naravno je, da tako mislite, in ta. misel je : marsikoga stala življenje. Ali vidite svetlo zele: madeže, ki je z njimi posejana ravnina?« »Da, videti so rodovitnejši od ostale ravnine.« Stapleton se je zasmejal in vzkliknil: »To je veliko Grimpensko močvirje. Nerod korak zapelje ljudi in živali v smrt Včeraj sem vid kako jo zašel vanj mofvirski ponny. Ni se vrn Dolgo sein opazoval njegovo glavo, ki je molela močvirja, toda slednjiC jo je blato potegnilo va> Celo v suhih lotnih časih je nevarno iti čoz moCvir. zdaj po jesenskih nalivih je pa naravnost pogubi Vendai- najdoni svojo pot do najbolj skritih krajev se vselej vrnem ^iv in zdrav. Za Boga, že spet eden Nekaj rjavega se je valilo po zelonih i usah. Na so jo iztegnil iz njih dolg- vrat, krčeč so v snirtne strähn, in strašen krik je preletcl močvirje. Mraz i je stresel, dočim je bilo videti, da ima moj spreml. valoc močnejše živce. »Končano je!'« je rekel. »Močvirje ga je vze Dva v dvoh dneh, morda. še več, kajti pri tem suhe vremenu blodijo povsod po rnoCvirju in ne znajo n ločevati blata od trdnih tal, dokler jih ne požre. K varen kraj je to Grimpensko močvirje!« Stran 4. »Nova Doha« 25. I. 1932. Štev. 8. Meblovana soba solnčna, sredi mcsta s soupornbo kopalnice se odda. Naslov v upravi lista. bi bil šel v gledališče. Nenadoma se je ustavila pred poslopjem prazna kočija. In kdo je stopil iz nje? Sarah Bernhardtova.« Sloviti dunajski koinik Aleksan- der Girardi (1850—1918) je včasih rad niak) globlje pogledal v kozarec. Ko se ga. je nekoč nalezel, je spravil vse hišne zvonce v neki ulici v obrat. Noki redar jo to opazoval in Girardi je bil par dni kasneje povabljen na policijski komisarijat. »Ali je bil go- spod Girardi vinjen?« je vpraSal poli- cijski komisar «tražnika, ki jc bil pozvan kot. priča. »Da. Bil je koin- pleten.« »Odkod vestc to?« »Prepiral se je /. izvoščkom.« »No, to vendar ni tehten dokaz!« — »Toda tarn ni bilo nobenega izvoščka!« * * O prisloviCni skoposti Škotov kro- Ži nešteto anekdot. Tudi mi smo že objavili več takih anekdot; evo še ene: Neka ženska iz Aberdeena na škotskem je šla v nedcljo popoldne k nauku, kjer je duhovnik ravno pridigoval, kako lepa čednost je kr- ščansko usmiljenje in kako zaslužno delo je delitev miloščine. Duhovnik je pridigoval tako prepričevalno, da si je celö skopi Aberdeenčanki omeh- čalo srce; sklenila je, da bo tudi ona j od»slej reveže podpirala, Žo nasled- \ njega due je zape) zvonček, na vra- tih spokorjene žeiiske. Ž.ena odpre in zagleda bcrača. Prvi hip se je pre- ^trašila, kor se je spomnila svoje ob- Ijube. Trcnutek nato pa je rekla be- raču: »Počakajte!« Skočija.je v sobo svoje najemnice, kjer je brž odrezala debel kos njene. štruce in ta kruh je ppdarila beraču. Pri tern pa je mr- mrala: »Bog ne glcda na prste, am- pak na srce.« Smešnice Sodnik: Ali je bil obtoženec pijan, ko ste ga kritjCnoga večera videli v parku?« — Priča: »Seveda, saj je Le- kel za kresnico in jo prosil za ogenj.« ... ,\<\ i / .; ic