PLAŠILO SOCIHLISTICNE ZVEZB DELOVNIH LJUDI CSLJSKEGU OKRAJA CELJE, PETEK 24. FEBRUARJA 1956 LETO VII. — ST. 8 — CENA 15 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarn« — Uredništvo in uprava: Celie, Titov tre 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-25 — Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- Točnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — Izhaja vsak petek — Poitnin« plačana T gotovini — Rokopisov ne vračamo. OKRAJNA KONFERENCA SZD t v: CELI U Družbeno iiprav^ljanje ' osnov^ni po0oj za graditev soeialistienih odnosov^ Pretekli ponedeljek je bila v Narodnem domu v Celju Okrajna konferenca SZDL za celjski okraj. Navzočih je bilo 184 delegatov, ki so zastopali 65.600 članov SZDL. Poleg delegatov so konferenci prisostvovali tudi zastopniki predsedstva SZDL Slovenije tov. FANC KIMOVEC-ZIGA, predstavniki Jugoslovanske ljudske armade in drugi gosti. Po izvolitvi organbv konference je predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. FRANC SIMONIC podal obširno poročilo o delu SZDL v J. zadnjih dveh letih. Med razpravo, ki je sledila poročilu so delegati iz- volili 61 članov plenuma in l-člansko revizijsko komisijo. Po razpravi so delegati v celoti sprejeli smernice, ki jih je na- kazalo predsednikovo poročilo in bogata razprava. Po teh smernicah bodo organizacije SZDL v bodoče posvetile posebno pozornost družbe- nemu upravljanju, vzgoji mladine, izobrazbi in socializaciji naše vasi in borbi proti zaostalosti. Ob koncu konference so poslali pozdravni pismi predsedniku SZDL Jugoslavije tov. Titu in predsedniku SZDL Slovenije tov. Mihi Marinku. Člani novoizvoljenega plenuma so po zaključeni konferenci iz- volili iz svoje srede 15-članski sekretariat. Izvleček^ iz poročila predsednika Franca Simoniga Zadnje letne tkonferenoe SZDL so bile pred divema letotma še ločene v treh ota^jih. V tem času so ob napo- ra naših delovnih ljudi, posebej čia- nonr SZDL in ZK, nastale velike spre- membe in dosegli smo lepe uspehe zla- sti v družbenem upravljanju na pod- ročju gospodarstva, prosvete in kul- ture, zdravstva in vseh drugih družbe- nih dejavnostL Prav ta notranja rast in krepitev pa je ob dosledni in de- Biiokratični ter socialistični zunanji po- litiki močno krepila vlogo socialistične Jugoslavije v mednarodnem svetu. Na- šim /organizacijam in članom SZDL, ki so sicer opravičeno ponosni na take uspehe in Jfn v celoti odobravajo, pa eesto ni jasno, da tako politiko omogo- čajo predvsem sadovi in uspehi naših naporov v notranji politiki, pi-edvsem v gospodarstvu in družbenem uprav- ljanju in da ta zimanja politika ni ne- ka nevtralistiona-pacifistična politika, temveč odločna in dosledna politika berbe za mir v svetu ter za pravično in mirno reševanje vseh spornih med- narodnih vprašanj, da je tudi naša zu- nanja politika, in drugače tudi biti ne »nore, v svojem bistvu socialistična. zaposlenih v industriji 26J 83 delavcev in uslužbencev, v družbenem uprav- ljanju pa je pd vsega začetka sodelo- valo doslej 9.584 delavcev in ushiž- beneev, kar znaša 35 % od skupnega števila zaposlenih. Razen tega je pri Ljudisikih odborih in njihovih svetih vključenih kar 2534 državljanov. In če k temu prištejemo še šolske svete, svete pri zdravstvenih ustanovi, hiš- ne in potrošniške svete, upravne od- bore in odseke pri KZ, potem je go- tovo, da je na p<^očju celjskega okra- ja v organih upravljanja vključenih okoli 20.000 ljudi. Družbeno upravljanje je doslej do- seglo najlepše uspehe v naših gospo- darskih organizacijah, kar je z oziirom na naloge in metode dela povsem ra- zumljivo. Večina delavskih svetov, predvsem pri večjih podjetjih, uspešno posluje. in rešuje tudi najtežje naloge. Res pa je tudi to, da je še vedno ne- kaj primerov, ko DS v svojem raz- pravljanju zaidejo v obravnavan je raz- nih drobnih problemov in se v tem ne spoznavajo s široko družbeno gospo- darsko problematiko svojega podjetja. Več pomankljivosti pri upravljanju pa je še v manjših podjetjih. Zato so tu tudi bolj pogoste nepravilnosti in celo krtminaL To nam kažejo primeri iz klavnice v Ro«r. Slatini, v trg. podjetja Šmarje, Zreče, Prebold, Loče, KZ Šent- jur itd. Iz poročila finančne inšpekcije se nadalje vidi, da >e bilo samo lani kar 119 kazenskih prijav javnemu to- žilstvu in to proti gospodarskim orga- nizacijam. Lani je bUo vloženih tudi 12 prijav za prisilno likvidacijo. V vrsti teh nepravilnosti je najbolj značilen primer iz pekarne v Rog. SlaMni, kjer so poslovali proti vsem zakonitim pred- pisom, ustvarjali razne črne fonde in povrzočili nad 1 milijon dinarjev škode. Nadalje se opaža, da kolektivi zelo slabo poznajo principe novega plačil- nega sistema, še manj pa določila nji- hovih lastnih tarifnih pravilnikov. Ve- čina kolektivov namreč smatra, da je z ufvedbo tarifnega pravilnika glavno delo že končaso. Kako važno je stalno proučevanje delovnih mest najbolj zgo- vorno kažejo primeri iz železarne v Storah, rudniku lignita v Velenju, pri Gozdnem gospodarstvu. Kovinskem podjetju. Cinkarni in Tovarni emajli- rane posode, kjer so po zaslugi siikli- kalnih organizacij in organov delav- skega upravljanja ne samo uspešno iz- ločali odvisno delovno silo, t»nveč s pravilnim nagrajevanjem dosegli bi- stveno povečanje storilnosti Družbeno upravljanje v trgovini Kljub temu, da je problem pravilne pi-eskrbe naših mest in industrijskih središč precej pereč iai da trgovina ne- posredno vpliva na standard naših lju- di ter da se vrši v trgovinah ogromen promet, saj je samo v trgovini na drob- no_lani znašal v celotnem okraju 10.6 milijard dinarjev, pa se družbeno upravljanje na področju trgovine zelo počasi uveljavlja. Čeprav sindikalne or- ganizacije ter organizacije SZDL že nekaj mesecev razpravljajo o potrebi po ustanavljanju potrošniških svetov, pa se le-ti šele v zadnjem času uveljav- ljajo v Celju, Šoštanju in Konjicah. Po- trošniški sveti v trgovtni so tembolj po- trebni, ker organi delavskega uprav- ljanja v trgovinah doslej na splošno niso odigrali svoje družbene vloge. Nji- hov interes je še vedno usmerjen pred- vsem v podjetje samo, le redki pa so primeri, da so ti organi usmerjali svo- je delovanje v korist potrošnikov, kaj šele, da bi usmerjali svoje delovanje v interesu jugoslovanske skupnosti. Zato je tudi naloga organizacij SZDL na terenu, da čim prej izvedejo volitve potrošniških svetov, ki bi morali imeti stalen vpogled v materialno stanje tr- govine, skrbeti poleg kolektiva podjet- ja za dovoljno zalogo, predvsem pa za pošteno in kulturno postrežbo. Vpogled bi tudi morali imeti pri nagrajevanju zaposlenih v trgovini, še posebej pa v delitev in razpolaganje z dobičkom. Družbeno upravljanje v obrtništvu Problem obrtništva postaja zaradi premale zmogljivosti in monopolističnih birokratskih tendenc iz dneva v dan bolj pereč. V okraju je 1.713 obrtnih obratov s 4.501 obrtnimi delavci in 1.145 vajenci. Od tega je 345 obratov družbenega sektorja. Glede na gornjo ugotovitev, da imamo v okraju prema- lo obrtnih obratov, bi bilo nujno po- trebno ustanoviti najmanj 60 obrtnih delavnic z okoli 400 strokovnimi obrt- nimi delavci. Največ obrtnih obratov primanjkuje v kovinski in lesno pre- delovalni stroki. Številke nadalje govore, da prihaja v zadnjih letih razmeroma veliko šte- vilo obrtnih obratov v likvidacijo, to pa često zaradi slabega družbenega upravljanja, včasih pa tudi ker so bili obrati prepuščeni bivšim privatnim obrtnikom, ki so namerno povzročali likvidacijo zato, da bi ponovno lahko postali privatni mojstri. Družbeno upravljanje v obrtništvu je še razme- roma šibko, posebno v delavnicah, kjer je zaposlenih manj kot 5 delavcev. Tu često v praksi družbenega upravljanja še ni. Družbeno upravljanje na kulturnoprosvetnem polju Najtežje, najbolj občutljivo je druž- beno upravljanje na področju kulture in prosvete. Prav tu je še največ ne- znanja in zlasti premalo usposobljeno- sti v teh vprašanjih, naših sicer dob- rih in predanih ljudi, premalo uspo- sobljenosti zavestnih političnih sil. Praksa zadnjih let kaže, da je inte- res za kulturnoprosvetno udejstvovanje na področju našega okraja, predvsem med mladino, zelo velik. Vendar pa se vidi po programih dela, da je vseskozi prevladovalo kulturnoumetniško delo, dočim sistematično izobraževalno delo še vedno ni doseglo tistega mesta, ki mu v današnji družbeni stvarnosti po svoji vlogi in poslanstvu pripada. Pred- vsem je v zvezi z razširitvijo in poglo- bitvijo družbenega upravljanja v vrsti naših organov oblasti nujno misliti na to, da bo naš delovni človek vsestran- sko razgledan, da bo v njem rasla res- nična socialistična zavest, ki bo zasi- drana le v pravilnem marksističnem svetovnem nazorskem pojmovanju vseh družbenih pojavov. Na področju našega okraja je lani delovalo v okviru Svobod le 6 izobra- ževalnih tečajev. Značilno za te tečaje pa je, da je število udeležencev v večini primerov stalno padalo, in to predvsem zato, ker so bila predavanja podana abstraktno, neživljenjsko, zaradi česar so bila delu udeležencev, predvsem de- lavcem, nerazumljiva. Najbolj pereče pa je sistematično iz- obraževanje na podeželju. Vse premalo se v tej zvezi poslužujemo kmetijskih zadrug in šolskih svetov, ki bi morali dajati pobudo za širše vzgojno izobra- ževalno delo. Prav tako starešinski sveti pri pionirskih organizacijah še niso zaživeli, četudi bi lahko postali važen organ pri prenašanju napredne miselnosti na vasi. Društvo prijateljev mladine, ki se zlasti v Celju močno uve- ljavlja, in še v nekaterih drugih večjih mestih, pa na podeželju v večini kra- jev še ni zaživelo. Pri tem delu pa bi se morali na vasi bolj nasloniti tudi na gospodarsko kmetijske šole, na krožke mladih zadružnikov in na organizacije žena-zadružnic. Uspešna oblika, preko katere se izo- bražujejo naši ljudje, so ljudske uni- verze, ki pa delujejo le v večjih me- stih. Poleg tega pa je često vsebina in obravnavanje problemov pri ljudski univerzi taka, ki ne samo da ne prite- guje, vzagaja in utrjuje v socialistični zavesti, temveč vnaša v ljudi še več nejasnosti. K tem nalogam bomo morali v bodo- če pristopiti z mnogo večjo načrtnostjo in sistematičnostjo, kar je predvsem naloga organizacij SZDL, sindikatov in ZK. Uspešno je v tem smislu začel de- lati občinski svet Svobod in prosvet- nih društev v Konjicah. Naše organizacije pa se pri vzgoji, izobraževanju in • utrjevanju sociali- stične zavesti vse premalo poslužujejo knjižnic in tiska. Na področju okraja je 79 knjižnic, pa tudi tisk je soraz- merno močno razširjen, saj se razpeča na področju okraja vsak dan nad 45.000 raznih dnevnikov in tednikov. Vse to pa je še vedno premalo. Medtem, ko je strokovni tisk razmeroma precej raz- širjen predvsem Kmečki glas. Hmeljar, Naša vas itd., pa je premalo konkret- nega sodelovanja, predvsem pa kori- ščenja našega glasila Celjski tednik (naklada 9.000 izvodov) s strani okraj- nih in občinskih političnih forumov. To naše glasilo mora v bodoče postati sredstvo, preko katerega bomo kon- kretno in množično vzgajali zavedne socialistične misleče ljudi in jih usmer- jali v konkretne akcije za uveljavljanje in utrjevanje socialističnih odnosov. Pri vzgojnem kulturnem delu ne gre za akcijsko oziroma kampanjsko iz- vrševanje nekih nalog, temveč za vztrajno in načrtno, obenem pa živ- ljenjsko in prepričevalno ter neomah- Ijivo delovanje. S sistematično vzgojo je edino možno rušiti in odstranjevati re- akcionarne in mistične predsodke lju- di, utrjevati socialistično zavest in so- cialistično moralo v naših ljudeh. Zato je vloga ZK in SZDL na tem področju toliko pomembnejša. Dosegli smo velike gospodarske usp j ie Kljub temu, da smo v povojnih le- tih navzlic težavam dosegli izrazito velike gospodarske uspehe, so še ved- no ceste pripombe, da v našem gospo- darstvu nekaj ni v redu. Pri tem taki faitikastri ne vidijo niti naših dose- ženih uspehov, še manj pa seveda te- žav, s katerimi se moramo, predvsem pri gospodarski graditvi boriti. Pogoste so pripombe, da je naših težav kriva usmerjenost v bazično industrijo. To h sicer do neke mere res, vendarle želim ponoviti že velikokrat poudar- jeno dejstvo, da smo vs tovojna leta namenoma in zavestno usmerjali ve- čino razpoložljivih sredstev za izgrad- njo bazične industrije. Doseženi uspehi na tem področju pa nam šele sedaj omogočajo, da vršimo določeno pre- orientacijo v našem gospodarstvu, ta- ko, da bomo odslej večja sredstva vla- gali predvsem v kmetijstvo in prede- lovalno industrijo ter postopoma iz- boljšali življenjske pogoje naših de- lovnih ljudi. SZDL - zavestna subjektivna sila pri graditvi socialističnih odnosov! Ker smo na konferenci ZK več go- vorili o gospodarstvu, je prav, da na današnji konferenci SZDL več raz- pravljamo o vlogi članstva in organi- zacij SZDL, kot zavestne subjektivne «ile pri graditvi socialističnih oanosov. Ker omenjam socialistične odnose, me- nim, da ne bo narobe, če o tem neko- liko več spregovorim. Pri nas nasploh selo mnogo govorimo o socializmu, so- cialističnih odnosih, socialistični zave- sti, morali itd., toda, kot je v razpra- vi v Gorici poudaiil tov. Stane Kav- čič, naši ljudje često pravzaprav ne ^^o, kaj je potrebno v konkretnih pri- inerih ukreniti in delati, da bo to so- cialistično. Naši ljudje so se v ogrom- ni večini odločili za socializem in so pripravljeni za njega delati, toda v *^eposredni vsakodnevni praksi je pre- klalo konkretnega odločanja na A^seh Področjih dela in borbe za socializem in zaradi tega kljub široki množični aktivnosti našega članstva, često do- seženi rezultati niso sorazmerni vlože- nim naporom. Našemu članstvu več- krat ni jasno, kaj se pravi boriti se za socialistične odnose. V tem pogledu je bilo premalo konkretnih razprav in še manj neposrednega dela in odločanja. Koliko primerov imamo še danes, ne samo izkoriščanja človeka po človeku, temveč primerov, ko posamezniki iz- koriščajo kolektive, ko posamezniki ali kolektivi izkoriščajo našo skupnost, pa naši člani, ne samo, da ne reagirajo na take nepravilnosti in slabosti, temveč jih česito tudi sami podpirajo. Zato bo- do morali člani SZDL mnogo bolj kot doslej v svojem vsakodnevnem delu in življenju, v vsakodnevni praksi ma- nifestirati svojo socialistično zavest, tako na delovnem mestu, kot v od- nosu do sočloveka, v odnosu do druž- bene imovine, v odnosu do mladine in vzgoje naših ljudi v poštene, sposob- ne in zavedne socialiste. O ifspehih v družbenem upravljanju K« govorimo o uspehih, moramo še Potrditi, da so največji uspehi zadnjih iet bili doseženi kot rezultat najširše- ga sodelovanja delovnih množic v or- Sanih in oblikah družbenega uprav- ljanja. Družbeno upravljanje se je v ^Ijskem okraju močno razmahnilo po formiranju komun- Člani SZDL in ko- munisti z mnogo večjim čutom odgo- vornosti, pa tudi z večjim zanimanjem in razumevanjem aktivno sodelujejo v najrazličnejših organih upravljanja. Po številu državljanov, soudeleženih v or- ganih družbenega upravljanja, je to upravljanje pri nas že resnično mno- žično. Tako je bilo v začetku 1955. leta Vloga zbornic v družbenem upravljarju Na podiročju okraja imamo tri zbior- nioe, in sicer obrtno, trgovln^o ter gostinsko. Na splošno lahko že mairsi- kje pozitivno ocenjujemo delo teh zbor- nic, kar se odraža v tem, da postajajo za področje svojih panog višji družbeni upravni organi. Ne glede na to, da j* v zadnjem časiu vzpostavljeno sodelo- vanje med zbornicami in ljudskim od- borom, vendar še ne moremo trditi, da so zbornice postale dejansko or^raol družbenega upravljanja. Cesto naše zbornice še rešujejo probleme, kot M bile nekak cehovski organ, ki zastopa samo interese svojih članov mimo in- teresov skupnosti. Obrtna in gostinska zbornica sta že doslej vložili mnogo tru- da za vzgojo in usposobitev novega na- raščaja. Trgovinska zbornica pa je do- slej vse premalo kritično razpravljala o negativnih pojavih v naši trgovini im odkupni mreži, v pogledu odstranjeva- nja čestih pojavov kriminala, zlorab in slabega družbenega upravljanja. Člani SZDL moramo imeti staln« pred očmi, da so zbornice naši družbeni organi upravljanja, ki posegajo sko- raj najgloblje v interese naših ljudi, saj v mnogočem zavisi naš življenjsiki standard prav od delovanja naše plnjujejo gornje pofoje. Sestanek je vodil sekretar Občinskega komiteja ZKS v Celju tov. Cveto Pelko, ki je s številkami podkrepil spremembe v davčni politiki na vasi in nujnost teh ukrepov v korist stabilizacije trga in večje kmetijske proizvodnje. S tem v zvezi je poudaril, da smo za višji stan- dard kmetijskih proizvajalcev, toda ne na podlagi visokih cen, temveč le na podlagi večje produktivnosti. Kljub te- mu, da bodo davki z novimi ukrepi ne- koliko višji in uvedene takse na neka- tera proizvajalna sredstva, bo družba še vedno vlagala v kmetijstvo v obliki raznih regresov več, kot bodo znašali davki. Razen tega p«a se bodo tudi davki preko raznih skladov stekali v kmetijstvo, vse v cilju izboljšanja kme- tijske proizvodnje, ki pri nas močno zaostaja za industrijo. Navzoči so pozdravili nove ukrepe, ker je to edina pot k izboljšanju kme- tijstva in k stabilizaciji tržišča. Na se- stanku so se pomenili tudi o predpri- pravah za volitve v osnovne organiza- cije Zveze komimistov in SZDL, ki bo- do v februarju in prvi polovici maarm. CELJSKI TEDNIK, 24. febniarja 1»56 Stev. 8 — stran 3 Pogled po svetu Pretekli teden glede na bogastvo zu- nanjepolitičnih dogodkov ni bil teden kislih kumaric. Za to je poskrbela Se Moskva s svojim partijskim kongresom, kjer je sekretar Hruščev ponovno po- udaril, da linija sovjetske zunanje po- litike je in ostane — koeksistenca, zbli- ianje z vsemi državami, ker vojna ni nujna. Ta izjava enega prvih mož na lestvici sovjetske hierarhije je planila v svet istočasno z izjavo sovjetskega zunanjega ministra o Srednjem vzhodu in s ponovno prekinitvijo mirovnih po- gajanj z Japonsko. SZ je proti navzoč- nosti tujih čet in proti varuštvu treh velikih nad tem delom sveta, varuštvu, ki se je te dni ponovno pokazalo na posvetovanju med veleposlaniki treh zapadnih sil v Washingtonu. SZ je pro- ti temu, da bi ti trije odločali mimo OZN in mimo držav Srednjega vzhoda. Tako odločanje ustvarja napetost in nezaupanje, države v tem delu sveta pa postajajo orodje vojaških načrtov zapadnih sil. Govor sekretarja Hru- ičeva, drugo pismo Bulganina, Eisen- Bulganin howerjeva izjava, da je treba nadalje- vati korespondenco med Kremlom in Belo hišo, to troje še skromno diši po Ženevi, čeprav je vsakomur jasno, da niti s pismi niti s konferencami ni rešljivo tisto, kar je za stvar miru glavno — to je nemško vprašanje in ves kompleks vprašanj, ki spada zra- ven. Ni čuda, če je vodilni list Zapadne Nemčije »Die Welt* pozival zapadne sile, naj ne poslušajo Moskve in naj ne slede Bulganinovi iniciativi. Ta nestrpni glas ima tudi na zapadu mnogo pristašev, ki govore, da se je z Rusi možno pogovoriti samo o stva- reh, ki se jih ne tičejo, medtem ko pri stvareh, za katere so zainteresirani, po- maga le politika sile. Ker so to vplivni ljudje, ni nič čudnega, če se istočasno z zmrzaljo v mednarodni politiki vedno huje čutijo tudi sunki hladne vojne. To se je čutilo tudi na moskovskem kongresu. Ko so ga pripravljali, so dali svetu na ogled dva pobegla zapadna diplomata, Burgessa in Mac Leana, ki naj bi s svojimi izjavami poglobila na- sprotja med zapadnimi silami, nasprot- ja, ki vidno zavlačujejo konferenco ve- leposlanikov. Obrambni minister Zu- kov je v svojem govoru na ZDA na- peril nič kaj prijetne besede, da jim v vojni, ki bi jo sprožile, ne bo več prizaneseno, da bo razdejanje inter- kontinentalno. Iz vrhovnega foruma te evrazijske velesile se je ponovno slišala mirovna ponudba Zapadu: SZ je pripravljena omejiti poskuse atomskega orožja. Seveda pod pogoji! Izrazito sredstvo hladne vojne so manevri SEATO pakia, ki jih je prejš- nji teden priredila ameriška flota, ka- kor da bi jugovzhodni Aziji grozila voj- na nevarnost in kakor da ni drugih nalog. Francija in Pakistan se manev- rov nista udeležili, Anglija, Avstralija in Nova Zelandija pa so manevre po- častile le po imenu. Srednji vzhod še nadalje dobiva orožje, ne glede na vse prepovedi. ZDA pošiljajo tanke Arabcem z izgovorom, da jih imajo Izraelci že dovolj. Vse gre za nekim ravnotežjem, ki je isto- časno element miru in vojne. Za ravnotežje pa gre tudi znotraj zapadnega bitka med Nemčijo in Fran- cijo, ki bi radi rešili posarsko vpra- šanje v duhu evropske skupnosti, am- pak tako, da bi bil volk sit in koza cela. To bo pa težko. Nemčija gleda na zadevo bolj s političnega stališča, po katerem je Posaarje tako rekoč že nje- no, Francija pa bi rada mimo tistega milijona Nemcev obdržala gospodarske prednosti, ki si jih je po vojni pri- dobila in s katerimi nekako še konku- rira Zapadni Nemčiji. Iz Posaarja gre v Francijo dvakrat več blaga kot v Nemčijo — Posaarje proizvaja čez 3 milijone ton jekla in čez 17 milijonov ton premoga letno — v Posaarje pa Francija uvaža petkrat toliko kot Nem- čija. Nemša industrija, zaledje in vir nemškega militarizma, ima svoje ra- čune. To se kaže tudi v njeni zahtevi, naj Krupp dobi vse svoje rudnike in podjetja, nazaj, ne glede na obljubo iz leta 1953, po kateri bi moral vse to prodati. Krupp, ki v eni sami jeklami danes proizvaja blizu dveh milijonov ton jekla! Tisto zahtevo iz leta 1953 je predsednik nemške industrijske zveze Berg preprosto imenoval politični dik- tat. Pa naj kdo reče, da se zgodovina ne ponavlja! Fouch^, znameniti hi- navec je nekoč rekel, da so besede sa- mo zato, da z njimi človek skrije to, kar misli. V svetovni politiki je bilo v zadnjem tednu mnogo takih besedi. Poveljniki velikih armad so od nekdaj skrbno pazili na to, da ne bi priznali skrivnega razloga vojne. V tem po- gledu se svet vrti po starem. In še nekaj drobne bere: Opozicija se javlja celo v Španiji, najbrž ne po božji volji, ki menda ščiti caudilla Franca. Zavoljo tega so zaprli mad- ridsko univerzo. V Alžiru je mesto francoskega rezidenta dobil socialist Lacoste, ki bo imel na razpolago 200 milijard kredita, da reši alžirsko go- spodarstvo — v Alžiru je namreč 1 mi- lijon brezposelnih. — Holandija se noče pogoditi z Indonezijo glede Zapadne Gvineje, papuanskega Irian Barata. Težko se je odreči imovini, lažje je ubiti očeta, je rekel že Macchiavelli, veliki teoretik kapitalizma. — V ZDA se oživlja Ku klux dan pod imenom »be- lih svetov*. Ti sveti nadaljujejo z gonjo proti črncem, ki beže na sever. Pod- predsednik Nixon se je zanje zavzel, pravijo, da zaradi glasov na volitvah, pred katerimi stoji Amerika. — V Fran- ciji dela sramoto človeštvu Poujade. V parlamentu izziva izgrede in vprašuje, odkod poslancem in strankam denar za propagando. Odkod neki njemu? — Na Cipru se ozračje pomirja, Zapad pa ga menda misli uporabiti za skladišče hra- ne in orožja za katerokoli državo na Srednjem vzhodu, katera bi postala žrtev napada, vsaj tako piše »Washing- ton Post*. T. O. 160 novoizvoljenih članov samouprave socialnega zsvarovanja bo prihodnji mesec začelo z delom Dne 13. februarja so bile volitve v samoupravne organe pri Okrajnem za- vodu za socialno zavarovanje v Celju. Izvoljeni so bili člani novih skupščin pri Okrajnem zavodu v Celju in pri podružnicah v Šoštanju, Žalcu, Rog. Slatini, SI. Konjicah in Laškem. V približno mesec dni trajajočih pri- pravah so posebne komisije pripravile vse potrebno za izvedbo teh volitev. Kaiko delo so opravile te komisije, se najbolje vidi po tem, da je bilo v vse skupščine izvoljenih 160 članov samo- uprave. Propagandna komisija je zabeležila 200 predvolilnih sestankov, na katerih so dosedanji člani samouprave in usluž- benci zavoda razpravljali z zavarovan- ci o vseh problemih službe socialnega zavarovanja. Tolmačili so pomen voli- tev in družbeno pomemibnost službe socilnega zavarovanja. Tako j« sode- lovala v volilnih pripravah ogromna večina naših zavarovancev. V Kozjem so n. pr. prišli na sestanek celo pri- vatniki in živo razpravljali o teh vpra- šanjih. Značilno pa je, da so bili ti se- stanki v Celju, zlasti med uslužbenci slabše obiskani kot na podeželju; v Podsredi se sestanka ni udeležila le ena zavarovanka, ki pa se je predhod- no opravičila. Iz tega se vidi, s kako resnostjo so zavarovanci razpravljali o teh problemih. V tem se kaže naj- večji pomen in uspeh opravljenih vo- litev. Na dan volitev je bilo v Celjskem okraju 52.394 zavarovancev z upoko- jenci vred. Od teh je volilo 49.349 za varovancev, ali 94,18 %. Najboljša je biLa volilna udeležba na področju ko- njiške (96,68 %) in žalske podružnice (97,14%), zavarovanci na področju ob- čine Šentjur pa so svojo dolžnost opra- vili lOO %. Izvoljenih je bilo 160 članov okraj- ne in podružničnih skupščin, od ka- terih je 71 delavcev, 60 uslužbencev, 28 upokojencev ter eden zastopnik JLA. Novo izvoljeni člani se bodo sestali v prihodnjem mesecu k svojemu prve- mu zasedanju, kjer bodo izvolili nove izvršilne odbore in pričeli s svojim važnim in odgovornim delom. Začeli bodo gospodariti s sredstvi socialnega zavarovanja in skrbeti za čim pravil- ne jše trošenje teh sredstev. H. A. Ko se bo začel v naših gorah sneg taliti, bodo naše hidrocentrale dobile do- volj vode za pogon turbin. Pogled na hidrocentralo Vuzenica Zborovanje leksiitcev Slovenije na Polzeli RAZŠIRJENA SEJA UPRAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA TEKSTIL- NE INDUSTRIJE SLOVENIJE — LETNI OBCNI ZBOR DRUŠTVA IN- ŽENIRJEV IN TEHNIKOV TEKSTILNE INDUSTRIJE SLOVENIJE Preteklo soboto sta bili v sindikalni dvorani Tovarne nogavic na Polzeli kar dve pomembni zborovanji. Dopol- dne je bila razširjena seja upravnega odbora Združenja tekstilne industrije Slovenije, popoldne pa letni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov tekstil- ne industrije Slovenije. Na dopoldanski seji upravnega od- bora Združenja tekstilne industrije so v prvi vrsti razpravljali o vzgoji mla- dega kadra tekstilcev. Ta problem je toliko bolj pereč, ker v vseh tekstil- nih tovarnah močno primanjkuje stro- kovnjakov. V razpravi o vzgoji stro- kovnega kadra pa je bila ponovno iz- ražena misel o potrebi ustanovitve ka- tedre za tekstilno stroko pri Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Nič manj ni bila zanimiva razprava o rekonstrukciji tekstilne industrije Slovenije in to predvsem glede na za- starelost strojnega parka. Čeprav po- sebne komisije, ki ugotavljajo stanje tekstilnih ix)djetij, še niso podale toč- ne analize, je vendarle Združenje odo- brilo načelni vrstai red podjetij glede na prioriteto rekonstrukcije in moder- nizacije. Ta vrstni red daje največjo prednost predilnicam, le-tem pa sledi- jo podjetja, ki izdelujejo tkanine za široko potrošnjo, in nadalje podjeta dekorativnih tkanin. Popoldne pa se je v isti dvorani na Polzeli začel redni letni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov tek- stilne industrije Slovenije. Občnega zbora se je udeležilo nekaj nad 100 de- legatov iz večine tekstilnih podjetij. Uvodni referat je imel predsednik diTUŠtva MILAN OVIN iz Maribora, ki je v prvi vrsti pozval društvene čla- ne, da naj spričo rekonstrukcije in mo- dernizacije tekstilne industrije v Slo- veniji vztrajno sodelujejo pri prouče- vanju tekstilne industrije in da naj pomagajo pri sestavljanju investicij- skih programov. V tej zvezi je txidi njihova dolžnost, da proučijo vse mož- nosti glede na kapacitete in odločitve smeri prozvodnje spričo sintetičnih vlaken. Vsaka investicija, je nadalje dejal tov. Ovin, pa naj stremi do čim večje mere pKivečati delovni učinek, hkrati pa odstraniti obstoječa neso- razmerja. Organizacijsko poročilo je imel dru- štveni tajnik MIRO PINTER iz Mari- bora, ki je predvsem analiziral notra- nje društveno delo, ki se v glavnem odvija v treh komisijah. Razprava ni bila preveč živahna in aiti ne plodna. V njej so omenili le ne- kaj primerov iz ankete o delovnih od- nosih, nadalje zahtevo po priznanju tekstilne šole v Kranju za popolno srednjo šolo in podobno. Po izvolitvi novega republiškega od- bora Društva inženirjev in tehnikov tekstilne industrije Slovenije, so po- slali Izvršnemu svetu Ljudske repub- like Makedonije sožalno brzojavko. Program dela mladinske organizacije oRraja Celje S SEJE PREDSEDSTVA OK LMS CELJE V ponedeljek je bila seja predsed- stva Okrajnega komiteja LMS Celje, ki jo je vodil predsednik tov. Stane Ravljen. Na seji so obravnavali pred- vsem program dela mladinske organi- zacije v letošnjem letu, program pro- slav 10-letnice mladinskih delovnih brigad in mladinskega tedna ter drugo. Kar zadeva program dela so bili mnenja, da se mora predvsem krepiti vloga ljudske mladine, ki mora postati žarišče vse aktivnosti mladine. Orga- nizacije se morajo boriti za organiza- cijsko trdnost, kar velja posebno za osnovne organizacije. Se nadalje pa je treba usposabljati občinske komiteje, da bodo sposobni opravljati predvsem politično delo med mladino. Poleg tega morajo mladinske organizacije širiti kulturnoprosvetno in športno dejavnost ter pomagati pri gradnji športnih ob- jektov. Predsedstvo je razpravljalo tudi o proslavi dneva mladinskih delovnih brigad, ki bo letos v času od 1. do 7. aprila v vsej državi. Te proslave b<^o predvsem v osnovnih organizacijah, šo- lah, občinskih komitejih LM in drugod. Številni mladinci-brigadirji bodo odli- kovani ob tej priliki. V Celju bodo pri- kazane gradnje mladine in njeno udej- stvovanje, poseben prostor pa bo dobila mladina tudi v celjskem muzeju. Veli- ka manifestacija mladine celjskega okraja pa bo tudi mladinski teden, ki bo konec maja ali v začetku junija. Na seji so razpravljali še o plenumu OKLMS, ki bo prihodnji mesec, ki naj bi obravnaval delo organizacij na vasi. Pred volitvami novih delavskih svetov Dokaj hitro je minila tudi po- daljšana mandatna doba pred dvemi leti izvoljenim delavskim svetom. Delo, ki so ga v tem času opravili organi upravljanja v na- ših podjetjih, je res ogromno, saj so bile naloge, ki jih je pred njih postavljalo v tem času naše go- spodarstvo, mnogoštevilne in več- krat zelo težko rešljive. V tem času 'je samo v izvoljenih de- lavskih svetih sodelovalo ^107 članov, dočim so to funkcijo vršili vsi člani v tistih kolekitvih, kjer je bilo zaposlenih manj kot 30 delavcev. To veliko število uprav- Ijalcev si je v tem času prido- bilo ogromno izkušenj, po katerih bodo nasledniki, novoizvoljeni de- lavski sveti lahko pristopili k na- daljnjemu obsežnejšemu delu, ki bo spričo novih oblik gospodarske dejavnosti zahtevalo od vsakega posameznika vso sposobnost, pri- zadevnost in nenehno dejavnost. Predvsem bodo novi delavski sveti morali temeljito skrbeti za čim boljšo organizacijo dela v p^jetjih, za nadaljnji razvoj ta- rifnega sistema, za dobre odnose do dela, za boljše delovne in živ- ljenjske pogoje svojih delavcev, odnose do družbene lastnine in za številne druge probleme. Navedeni in drugi problemi, ki imajo namen dvigniti storilnost in izboljšati življenjske prilike, bodo od delovnih kolektivov zahtevali mnogo skrbi zlasti za vzgojo vseh vrst sposobnih kadrov. Zato s bo vzgoja le-teh ena prvenstvenih točk bodočega programa dela. V tem predvolilnem času bomo torej vsi skupaj posebno pa orga- nizacija ZK in sindikalna orga- nizacija v podjetju obravnavali dosedanje delo delavskih svetov kakor tudi posameznih članov, kritično bomo ocenjevali njihovo dejavnost in pri tem seveda upo- števali našo skupno pomoč tem organom v času, ko so ra nas opravljali odgovorno in obsežno gospodarsko delo. Od celotnega članstva je odvisno, kako bomo pripravili vse potrebno, da bodo za kandidate predlagani res naj- bolj sposobni in požrtvovalni čla- ni kolektiva, katerim bo pover- jeno nadaljnje upravljanje pod- jetja. Kakor so bile do sedaj sindi- kalne orpaniracije pobudnik šte- vilnih ukrepov za pravilen raz- voj podjetja, tako naj tudi v tem času aktivizirajo vse svoje spo- sobnosti za izvedbo te, za naš na- daljnji gospodarski rarooj pod- jetna izredno važne naloge. Dosedanje delavske svete va čaka v tem času .še ogromno dela. Nujno bodo morali rarčistiti še vsa nerešena, zlasti gosvodarska vprašanja, izdelati temeljito ana- lizo irvršenega dela, prika-'ati do- sežene uspehe in seveda pr{ tem tudi ne pozabiti na rn'>'čl<^itev navak. ki so se pri obsežnosti problemov nujno morale pojav- ljati Skratka, delavski sveti bodo morali pripraviti temeljit obračun svojega dela in prikazati celot- nemu kolektivu, zlasti pa bodo- čemu delavskemu svetu čisto bi- lanco. Sam^ na podlagi temelji- tega dela bodo člani novo izvolje- nega organa upravljanja v pod- jetju lahko uspešr%o začeli s svojo funkcijo in jo v kolektivnem delu pravilno izvrševali, utrjevali in izboljševali Dva meseca je kratka doba — delo pa je obsežno zlasti za to, ker je v tem času potrebno izvršiti tudi vse tehnične priprave, ki so za pravilno izvedbo volitev po- sebnega pomena. Tovarna emajlirtne posode bo v kooperaci i izdelovala plinske štedilnike in kuhalnike Podobno kot nekatera druga podjet- ja v državi, ki izdelujejo predmete za široko potrošnjo v sodelovanju z dru- gimi, namerava tudi celjska Tovarna emajlirane posode pričeti s podobnim načinom kooperacije. Emajlirka bo ta- ko sodelovala pri izdelavi plinskih šte- dilnikov in kuhalnikov. Pri izdelavi teh predmetov bosta sodelovali tudi Mari- borska livarna fn podjetje »Goran« v Zagrebu. Po sporazumu bo Maribor do- bavljal razne pipice, okovje in druge livarske predmete, Celje emajlirane de- le, dočim bo naloga podjetja v Za- grebu opravljati predvsem montažna dela. Posebnost teh štedilnikov bo kur- java. Uporabljal se bo namreč plin butan, propan in svetilni plin. Kur- java se ne bo dovajala iz omrežja, am- pak bo, kot predvideva načrt, izdel- kom priložen komplet, kjer bo plin za kurjavo v posebnih posodah, ki jih bo mogoče po uporabi zamenjati. V Tovarni emajlirane posode že iz- delujejo prvo poizkusno serijo emajli- ranih delov. Z delom bi lahko že pri- čeli, če bi imeli na razpolago dovolj surovin, posebno primerne pločevine. Dogovor o tej novi kooepraciji je na- čelno že sklenjen, urejena pa še ni pravna plat tega novega sodelovanja med vsemi tremi pogodbeniki. V emajlirki so nam povedali, da plin- ski štedidniki in kuhalniki ne bodo dragi, kot to mogoče izgleda na prvi pogled. Končne cene še ni mogoče ugo- toviti, ker kalkulacije še niso sestav- ljene. Menijo pa, da cena ne bo viso- kar ter bodo ti novi štedilniki in ku- halniki na plin dostopni našim gospo- dinjam. Zaradi večje možnosti izbire jih bodo izdelovali več vrst oziroma izvedb in to po številu kurišč. Takšna kooperacija je vsekakor ko- ristna, saj omogoča izdelavo mnogih predmetov za potrebe široke potrošnje, kar v nasprotnem primeru ne bi bilo mogoče. V kooperaciji pa bo mogoče izdelovati še celo vrsto novih pred- metov. Zazidalni okoliši v celjski občini s SEJE OBČINSKEGA SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE IN GRADNJE Navzlic mrazu in snegu precej Ce- ljanov misli na gradnjo svojih stano- vanjskih hišic. Zato bo marala celj- ska občina čimprej določiti in pripra- viti ustrezne zazidalne okoliše in na- črte. Njihov namen je določitev naj- primernejših prostorov, kjer naj bi v prihodnjih letih zidali. Celjska občina, ozironxa njen svet za komtmalne zadeve in gradnje, te na- črte že dalj časa proučuje. Na svoji zadnji seji, ki je bila pretekli teden je svet že obravnaval, kje naj bi bili ti zazidalni okoliši. Vendar njihov sklep še ni dokončen, ker ga mora obravna- vati ljudski odbor in tudi sprejeti ustrezni odlok. Predlog, ki ga je pripravil svet, pred- ' videva šest zazidalnih okolišev izven mestnega središča, ki je priznano kot gosto strnjeno naselje. Zazidalni okoli- ši za srednjegosta naselja so predvi- deni na »Otoku«, to je med Savinjo in Ljubljansko cesto, nadalje predel Be- vemo od I>ečkove ceste do opuščene- ga bolniškega pokopališča in ipodročje naselja Lipe v Storah. Za redko na- seljena področja pa so predvideni za- zidalni okoliši Lopate, Medloga in Smar- jete — Škofje vasi. V izdelavi so tudi že ustrezni zazi- dalni načrti za te predvidene okoliše, ki bodo sestavni del bodočega urba- nističnega načrta. Brez teh načrtov pa gradenj ne bo mogoče pričeti. V Ce- lju vlada zaradi teh načrtov precej- šna negotovost, ker mnogi gradbeni in- teresenti mislijo, da niti spomladi ne bodo mogli pričeti z delom. Kot so nam povedali na odseku za komunalne za- deve in gradnje pri celjski občini, je ta negotovost brez osnove, ker zazi- dalne načrte izdelujejo s pospešenim tempom. Tako bo verjetno tudi to vpra- šanje zadovoljivo rešeno, da bodo sta- novanjska zadruga in drugi gradbeni interesenti lahko čimprej začeli z de- lom, čim bodo ti načrti odobreni in vreme ugodno za dela. Stev. 8 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 34.:fehmar^ 1066 Zdravilišče Dobrna Svet zo turizem krepko prijel za delo ZAŠČITA LOGARSKE DOLINE IN PROBLEMI ZDRAVILIŠČA DOBRNE — SVET BO TREBA STEVILCNO POVECATI Pred dnevi je bila že druga seja Sve- ta za turizem okrajnega ljudskega od- bora Celje, ki jo je vodil predsednik tov. Rado Jenko. Na seji so obravna- vali predvsem dvoje vprašanj, in to zaščito Logarske doline in delovanje 2xiravilišča Dobrna. Glede Logarske doline je ibilo naj- prej prečitano izročilo tov. Tineta Orla, ki obravnava zgodovino doline in njeno perspektivo. V razipravi so tudi člani sveta ugotovili vrsto po- manjkljivosti v turističnem pogledti, posebno v zadevi načrtne obnove in zaščite. Pomemben sklep o Logarski dolini je zavzel že svet za urbanizem, da se brez njegove privolitve in ved- nosti ne sme postavljati noben nov objekt, oziroma spreminjati lice do- line. Svet za turizem so^aša s tem sklepom, pripominja pa, da je potreb- no poskrbeti za čimprejšno ^čito. Ta naj zajema Logarsko dolino z Okreš- Ijem, Robanov kot in še nekate- re druge predele, ki jih je treba pro- glasiti za narodni park. Zaščititi pa je treba tudi visokogorski gozd. To so prvi ukrepi sveta za ohranitev in ure- ditev Logarske doline. V drugi točki dnevnega reda je bilo govora o zdravilišču Dobrna. Zdravi- lišče posluje kot zavod s samostojnim finansiranjem odprtega tipa. Zavod za socialno zavarovanje koristi v pretežni večini zdravilišče za svoje potrebe in to le v poletnem času do 54 odstotkov. Ostanek koristijo samoplačniki. Po predpisih zdravilišče samoplačnikov ne bi smelo sprejemati, vendar je prisi- ljeno, ker zavod za socialno zavaro- vanje ne koristi vseh kapacitet ter bi zato bili v tem pogledu potrebni do- polnilni predpisi. Ugodnoiti so tudi v nižji ceni osil^bnega dne, če so kapa- citete ix>lno izkoriščene. S sprejemanjem samoplačnikov pa so tudi večje možnosti za razvijanje zdraviliškega turizma, ki prinaša kra- ju lepe dohodke, zato bi bilo treba le- tos s potpularizacijo zdravilišča nada- ljevati. Poleg tega se odpirajo zdravilišču še nove perspdrtive. Poleg ženskih bole- zni bodo zdravili tudi bol^ni ledvic in krvnega obtoka. Zdravilišče v Dobrni pa ima še opa- zne pomanjkljivosti. Te so posebno v zdravstveni slxižbi. Nimajo stalnega zdravnika, ki bi se posvetil jsdravili- žkemu zdravljenju. To pomanjkljivost bo treba čimprej odpraviti. Na seji so člani ugotovili, da je se- stav članov premajhen. Sedaj šteje svet pet članov, ki so dobri turistični de- lavci. Mnenja pa so, da je treba šte- vilo povečati na sedem. Od novih čla- nov naj bi bil eden iz celjskega Pla- nins'kega društva, drugi pa iz predela Gornje Savinjske doline. Celjski okraj ima mnogo turističnih predelov ter je povečanje članov sveta upravičeno. (t) KAKO POSLUJEJO PEKARNE NA PODROČJU CELJSKEGA OKRAJA V pekarni v Rogaški Slatini nad milijon din škode zaradi slabega poslovanja Na področjii okraja je 30 % parnih peči, dočim je 70 % navadnih štajer- skih peči, v katerih uporabljajo za kiir- jaVo drva. V parnih p^h se izpeče 80 % vsega kruha in peciva, dočim od- pade na ostalih 70 % pekam samo 20 % izpeke. 75 % pekam je socialističnega sektorja, 25 % pa privatnega sektorja. Kljub temu, da je na našem področju precej x>arnih pekam, njihova zmog- ljivost ne zadošča za kritje vseh po- treb. V večina pekamah je zelo slaba tehnična ureditev, kar se odraža na povišanju stroškov peke. V večini pekam prejemajo delavci mesečno plačo, le pekame v Rogaški Slatini, Slovenskih Konjicah in v Ce- lju so sprejele pravilnik o normah. Najvišje norme imajo v pekami Ro- gaška Slatina. Stroški peke so v po- sameznih pekarnah zelo različni. Pri pekarnah, ki so v privatnih zgradbah, so režijs'ki stroški mnogo višji kot v pekarnah, ki se nahajajo v zgradbah splošno ljudskega premoženja. V teh pekamah pa so zaradi tega tudi višji stroški amortizacije in obresti na osnovna sredstva. Cena kruhu je v večina primerih 47 din za kg razen v Slovenskih Konjicah in v Celju, kjer je cena 46 din za kg. Pekama v Koz- jem pa prodaja kruh po 49 din za kg. Žemlje 5dkg težke pa stanejo od 5 do 6 din. Še vedno v posameznih pekamah ne odgovarja teža kruhoi. V Rog. Slatini je tehtal kruh 97 dkg, v Rogatcu in v Laškem 97dikg, na Ponikvi 98 dkg, pri privatnem peku Dolar Josipu v Pod- četrtku in Vodopivec Stankotu v Ro- gatcu pa je tehtal kruh 95 dkg name- sto 1 kg. V obeh pekamah je kruh zelo slabe kvalitete, pekama v Podčetrtku pa je prodajala kruh 3 din dražje kot je določena cena. Dolar Josip je pro- dajal žemlje 7 dkg težke po 11 din in je to najvišja cena na iK>diročju okra- ja. Iz tega izhaja, da bo nujno potreb- no prodajati kruh po teži in ne po ko- madu. Pri pregledu so ugotovili zelo razli- čen odstotek izpeke, ki se giblje v let- nem povprečju od 132 do 141 %. Naj- slabši odstotek je v pekami v Zrečah in sicer 132 %, najboljši pa v pekami v Šmarju in to 141 %. Manjše pekame izkazujejo boljši odstotek izpeke kot pa večje pekarne, razen nekaj izjem. Slab odstotek v pekami da marsikaj misliti in so v takšnih pekamah gotovo razna osebna ©koriščenja. V pekarnah so zelo različni tudi stro- ški peke, ki znašajo na 100 kg porab- ljene moke od 1080 do 1958 din. (Tu so mišljeni vsi stroški vključno s pla- čami.) Stroški peke za 1 kg kruha zna- šajo v Rogaški Slatini 10,49 din, v Slo- venskih Konjicah 8,25 din, v Vojniku 11,34 din, v Rogatcu 9,53 din, na Po- nikvi 11,34, v Žalcu 11,70 din, v Pre- iboldu 10,37, v Petrovčah 9,50 din, v Laškem 11,75, v Storah 11,25 din, v Dobrni 13,55, v Semptem 13,70, v de- lavskih pekamah v Celju 9,22 din, v mestni petkami v Celju pa 7,88 din. V nekaj primerih je ugotovljeno da pro- dajajo pekarne kruh izpod lastne cene, ter krijejo razliko s prodajo peciva in z uslužiiostno peka Zelo različni so v posameznih pe- karnah stroški za kurjavo, ki znašajo od 115 do 600 din za izpečenih 100 kg moke. Pri pregledu p^am so ugotovili tu- di razne nepravilnosti. Najslabše sta- nje je bilo ugotovljeno v pekami Ro- gaška Slatina, najboljše pa v i)ekami Slovenske Konjice, Pekama v Sloven- skih Konjicah ima zelo dobro organi- zacijo dela, kolektiv pa stremi, da čim- bolj zniža stroške peke ter da nudi potrošnikom kvalitetnejši in cenejSL kruh. Nasprotno stanje pa je ugotov- ljeno v pekami v Rogaški Slatini, kjer so ugotovljene razne nepravilnosti, go- spodarski prestopki in kazniva deja^- nja. Pekama je pama in je po tehnič- ni ureditvi ena najboljših pekam v okraju. Procent izpeke je znašal v letu 1955 135,91 %. Ker ostale večje pekai^ ne izkazujejo preko 139 % izpeko, bi takšen procent moral biti ustvarjea tudi v tej pekami. Da je bil v pekami tako slab procent, pa je vzrok v tem, ker so delavci prejemali deputat, do- čim ta kruh ni bil izkazan v izpeki. De- lavci so sprejeli v dveh letih zastonj za 358.133 din kruha. Poslovodja je pri kontroli zatrjeval, da je zabranil je- manje deputata, dočim so delavci kruh kljub temu prejemali. Delavci so tiidi dobivali toplo hrano in to za denar iz črne blagajne. Cmo blagajno pa so ustvarjali na ta način, da je prodajal- na sprejela v prodajo kruh, prodajalka pa ni knjižila prevzema. Iztržek za prodani kruh se je porabljal za nakup hrane, za dajanje posojila posameznim delavcem in verjetno tudi za kakšne druge namene. Za prodajo kruha izven pekame se tudi ni vodila točna evi- denca, dočim je poslovodja vodil raz- no nepotrebno intemo evidenco, kjer je vpisoval po njegovih podatkih ugo- tovljene viške in manjke. Posamezniki so nosili iz pekame kruh brez vsaka evidence. Zelo malomamo poslovanje se vidi v tem, da je pekama odpisala preko 600 vreč v vrednosti 250.000 din z utemeljitvijo, da so bile vreče porab- ljene za čiščenje pekame. Na ta na- čin bi morala pekarna porabiti vsaki drugi dan eno vrečo, dočim je bilo stvamo porabljeno v enem letu v te svrhe okoli 30 vreč. V pekami sta bili zaposleni dve sna- žilki, dočim žena poslovodje, katera jo bila zaposlena kot snažilka, sploh ni opravljala teh poslov. Krivda za tak- šno poslovanje je tudi v knjigovod- stvu« ker vrši knjigovodske i)osle ho- norarni knjigovodja. S takšnim poslo- vanjem je nastala v pekami gospodar- ska škoda za preko 1 milijon din. Le sej kolektiva je razvidno, da so raz- pravljali na t^ sejah večinoma samo o povečanju plač, diočim ni bilo govora o zboljšanju kvalitete kruha, o zbolj- šanju odstotka izpeke, o znižanju stro- škov itd. V tej pel^rni družbeno uiM-av- Ijanje ni prišlo do izraza ter je nujno, da se v pekamo nastavijo ljudje, ki bodo to poslovanje izboljšali Vsi ti primeri opozarjajo da bo tre- ba poostriti kontrolo v'pekamah in od- straniti iz pekame vse ljudi, ki nočejo razumeti, da naj tudi pekame posluje- jo v interesu potrošnikov in ne v in- teresu posameznikov. ki Žrebanje nagradne križanke „CELEIA-SAD" Kljub temu, da je Tovama Celeia- Sad za svojo križanko, kateri je botro- vala, prispevala dokaj skromne nagra- de, so se naši križanl^rji vseeno lotili svoje naloge in nam poslali vsega 50 lešitev. S tem so dokazali, da ne re- šujejo križank samo zaradi nagrad, am- pak zaradi zabave. Prva križanka, kot smo že omenili, ni bila posebno posre- čena in smo nanjo dobili nekaj upra- vičenih dobronamernih kritik, ki jih bo sestavljalec v bodoče gotovo upošteval. Zreb je določil prvo nagrado (dve steklenici borovničevega bisera) Javor- nik Rajku iz Celja, drugo nagrado (ena steklenica grozdnega soka) Kislinger Antoniji iz Nove vasi pri Celju, tretjo nagrado (ena steklenica jabolčnega soka) pa Gumzej Antoniji iz Šentjurja. Iz- žrebanci naj nagrade dvignejo v upravi našega lista. Kulturni in socialni oziri pri delitvi stanovanj Vsako razpravljanje o težkem in pe- rečem stanovanjskem vprašanju je ko- ristno le tedaj, če vodi k ublažitvi sta- novanjske krize in zadovoljivi rešitvi včasih na videz nerešljivih problemov. Izpadi zoper Stanovanjsiko upravo ne morejo rešiti nobenega problema, če niso v sikladu z realnostjo, marveč de- lo le otežkočajo. Le s konkretni in do- bro premišljenimi predlogi ter z več- jo uvidevnostjo vseh prizadetih lahko pomagamo reševati najtežje vprašanje, kakršno je brez dvoma stanovanjsko. Prizadet pa ni in ne more biti samo tisti, ki išče stanovanje in tisti, ki je z rešitvijo v neposredni zvezi, temveč prizadeti moramo biti vsi, če hočemo dmg drugemu pomagati. Najprimer- nejši kraj, kjer tako vprašanja lahko trezno in preudarno obravnavaifio, so zbori volivcev in sestanki SZDL. Naj navedemo tri take primere. 1. — Osnovna šola Frana Krajncana Polulah je podedovala tudi stanovanj- sko hišo poleg šolske zgradbe. V njej prebivajo tri družine še izza prejšnjih časov. Naravno in upravičeno je bilo mnenje, da bo ta hiša namenjena uči- teljstvu, ki tu poučuje ali vsaj šol- skemu upravitelju kot upravniku obeh zgradb, ki hodi semkaj iz Teharij. Po- leg tega pa ostaja šola vsak dan po pouku brez čuvarja. Ali se ne bi dalo to vprašanje rešiti z zamenjavo? 2. — Svoj čas smo v našem listu bra- li, da se bivša Ravnikar jeva hiša št. 12 v Cretu podira. Po komisijskem ogledu so zunanje zidove p<^prli. V njej sta- nujejo tri družine, ki v smrtnem stra- hu čakajo, kaj bo. Ker ni stanovanj, tudi ti ljudje ne morejo priti pod var- no streho. Ali ni mogoče teh ljudi kje prevedriti toliko časa, da hišo popra- vijo? Mar ni to problem naše skupno- sti? 3. — Predmetni učitelj Jože Zupan že tri leta prosi za zamenjavo stano- vanja, ker ima oba otroka v šolskih le- tih bolna. Njegovo sedanje stanovanje je blizu kolodvora in bi marsikomu ustrezalo. Ali ne bi ^prejeli prosilca v kak nov blok? -nik Zakaj ne bi posnemali Cinkarne v Celju S pravUno organizacijo in zlasti z aktivnim delom je moči v kratkem času mnogo narediti. V Cinkami se je vod- stvo sindikalne podnižnice prav resno lotilo vzgoje članstva. 2e nekaj časa traja tečaj za vodilne delavce in usluž- bence v podjetju, na katerem se bodo spoznali s pomembnimi nalogami na področju higiensko tehnične zaščite pri delu in odnosov, ki naj vladajo med delavci v delovnem kolektivu. Program je zajel vso snov, ki bo vsem obisko- valcem mnogo koristila pri njihovem vsakodnevnem delu. Poleg navedenih predavanj pa so v Cinkami začeli z enotedenskim semi- narjem za sindikalne funkcionarje. »Ce pa smo seminar že organizirali, je vse- eno, če se ga udeleži več članov, zato vabimo še druge sindikalne podnižnice.« Tako so dejali organizatorji in res po- vabili k predavanju tudi druge. Na ta način vzgaja vodstvo sindikalne po- družnice Cinkame lastne člane, zraven pa pomaga pri vzgoji še drugim podruž- nicam. Res je, da je Cinkarna eden naših največjih kolektiv in da je v prvi vrsti zainteresirana na vzgoji svojih članov, vendar pa ta vzgoja ni nič manj po- trebna v drugih kolektivih, kjer so tudi take možnosti dela. Ta dejavnost sindikalne organijacije v Cinkami je res priznanja vredna. Prav posebno bo uspešno to prizade- vanje, če bo to tudi vzpodbuda drugim sindikalnim podružnicam, da bodo ta primer posnemale. Kdor seje, ta bo tudi žel Delovni kolektiv Cinkame je verjet- no eden izmed tistih, ki je med prvi- mi pravilno doumel, kako je treba skr- beti za mladino. Ustanovili so šolsko komisijo, ki spremlja učne us^he gim- nazijcev — otrok cinkamiških delav- cev. Zdaj so na I. in II. gimnaziji v Celju preskrbeli 60 dijakom inštruk- torje. Vsi ti imajo posebno knjižico, v katero inštruktorji zapisujejo svoje pri- pombe glede napredovanja dijaka, nad- zirata pa jih tudi direktorja obeh gim- nazij. Razen tega je kolektiv začel skr- beti še za otroke do treh let. V ta na- men je medicinska sestra obratne am- bulante že obiskala 30 družin. Tako bo kolektiv spremljal rast in vzgojo svojih delavcev, kar je ne samo velika pomoč mladini, temveč tudi za- poslenim delavcem, ki marsikdaj ni- majo toliko izobrazbe, da bi svojim otrokom lahko sami pomagali pri uče- nju. Brez dvoma pa se bo marsikateri teh otrok še odločil za delo v Cinkarni, kar bo prav tako koristilo podjetju. JETRNO PAŠTETO LAHKO SAMI NAPRAVIMO DOMA Jetmo pašteto otroci in odrasli zelo cenimo. Zaradi zdravilne in hranilne vrednosti pa jo zdravniki i)osebno pri- poročajo malokrvnim in slabotnim ose- bam. Toda jetrna pašteta, ki jo kupu- mo v trgovinah, je razmeroma precej draga in kadar si jo privoščimo, jo na- vadno bolj skopo mažemo na kruh. Prav dobro jetrno pašteto pa si lahko za manjši denar pripravimo sami. Včasih imamo doma več jeter, bodisi, da so koline v hiši, bodisi da se nas je spom- nil kak znanec ob »donvačem prazniku« Pa četudi kupiš jetra pri mesarju — res so precej draga — bo ceneje, če boš iz njih sama pripravila jetmo pa- šteto za poznejše dni. Pri tem moraš paziti, da se poslužuješ samo manjših kozarcev, največ polliterskih, ker pa- šteta, ko jo načneš, ne počaka več ko dva do štiri dni (v zimskem času), po- leti pa seveda manj. Jetmp pastesto pripravimo takole: pol kg jeter polijemo z vrelo vodo, ix)- tem pa jih prav na drobno zmeljemo. Prav na drobno zmeljemo tudi pol kg kuhane glavine, ki jo primešamo je- tram. Pridenemo še četrt kg slanine, to pa zrežemo z nožem na drobne kosce. Pašteti bomo zboljšale okus z raznimi dišavami kot majaron, kori- ander, muškatni orešek in poi>er. Vso maso osolimo po okusu, jo dobro zme- šamo in napolnimo v navadne kozar- ce (tri prste pod robom). Kuhamo jih odkrite dve uri pri 100 stopinjah C. Ko je vsebina popolnoma ohlajena, jo za- li jemo s hladno mastjo, nakar zave- žemo kozarce. Na ta način pripravljena jetma pa- šteta je zelo okusna in je ne ločimo od drage, v trgovini kupljene paštete. Ce je dobro zalita z mastjo in kozarec dobro zaprt, tudi ni bojazni, da bi se kakor koli pokvarila, četudi jo hrani- mo dolgo časa. KAKO NEGUJEMO SMUČARSKE ČEVLJE? Cez leto, ko zimski čevlji navadno počivajo, jih je treba vselej imeti na natezalnih kopitih. Pred zimsko upo- rabo pa jih je treba zmočiti in nama- zati z dobro mastno krejno (najboljša je žirska »Alpina«). Ko so čevlji dobro premazani z mastjo in ko je usnje mast dodobra vpilo, jih namažemo še z glo- binom in zgladimo, da se svetijo. Smu- čarske čevlje negujemo redno z globi- nom, z mastjo ali lojem pa le izjemo- ma, morda vsake tri tedne. Po uporabi je treba čevlje vedno oči- stiti in jih posušiti na toplem zraku, nikakor pa ne ob peči ali štedilniku. Neredko se jezimo nad kvaliteto usnja pri svojih smučarskih čevljih. Cena zanje je bila precej visoka in človek bi pričakoval, da bo za ta de- nar vsaj imel suhe noge. Toda ne- redki so primeri, da se usnje zmoči tudi v notranjosti in da občutimo vla- go skozi debele volnene nogavice. Ce so torej smučarski čevlji iz katerega koli vzroka premočeni tudi znotraj, pospešimo sušenje s tem, da jih natr- pamo s časopisnim papirjem in papir večkrat menjamo. KAKO SNA2IMO VETRNI JOPiC? Pri nas nosimo vetrne jopiče navad- no v svetlejših barvah in kaj kmalu se nam zamažejo pri vratu in pri ro- kavih. Toda vetmih jopičev po nava- di ne peremo (impregniranih sploh ne). Vendar ne bo pranje prav nič škodo- valo barvi in kvaliteti blaga, če bomo pri tem pravilno postopali. Vetrni jo- pič osnažimo tako, da ga izperemo v toplem milnatem lugu, ki smo mu do- dali nekoliko sode. Ko smo ga dobro pnreplaknili, ga namočimo še v 8 odstot- no galunovo raztopino, ga do čistega izplaknemo in napol posušenega poli- kamo od leve strani. Impregnirana oblačila pa smemo snažiti samo s hlad- nim pralnim lugom in gobo. Tople vo- de nikoli ne uiX)rabljamo. OBJAVA Po določilih ZAKONA O STANOVANJSKEM PRISPEVKU, Uradni list FLRJ št. 57/55 in UREDBI O IZVRŠITVI TEGA ZAKONA, Ur. list FLRJ št. 6/56 so z veljavnostjo 1. januarja 1956 dolžni plačati stano- vanjski prispevek vsi zavezanci, ki so našteti v čl. 9 omenjene uredbe (Ur. list FLRJ 6/56) na način, ki ga določajo členi 10 do 18 in v obsegu, ki ga določajo členi 19 do 26 te uredbe. Zavezanci iz področja OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE nakazujejo stanovanjski prispevek na račun: 620-606-1-674127-1 PRI CELJSKI MESTNI HRANILNICI Rok vplačila določajo členi 29 in 33, člen 35 pa odreja za nepravo- časno plačilo 9^« obresti. Zavezanci, ki so dolžni opravljati svoje finančno poslovanje preko banke, morajo naloge za odvod stanovanjskega prispevka predlagati hkrati s čekom za dvig plač in ostalih prejemkov, kakor je to že doslej obvezno za prispevek za socialno zavarovanje. Za državljane, ki zaposlujejo tujo delovno silo, zapade stano- vanjski prispevek v plačilo mesečno. Občifiski ljudski odbor Celje CELJSKI TEDNIK, 24. febniarja 1»56 Stev. 8 — stran 5 Brez krivde prizadeti V CELJSKEM OKRAJU BI POTREBOVALI 11 NOVIH ŠOL — LETOŠ- NJI UČNI USPEHI BOLJSi OD LANSKIH — ALI JE PRAV. DA OTROK VEČKRAT PONAVLJA EN RAZRED — PREMALO ŽIVLJENJSKEGA POLITIČNEGA DELA.Z MLADINO PretiVii je bila pod predsedstvom prof. Antona Ašker- ca seja Okrajnega sveta za šolstvo. Prisostvovala sta tudi na- čelnik Okrajne šolske inšpekcije, tov. Miro Lužnik, in načelnik Inšpektorata republiškega sveta za šolstvo, tov. Oto Vildman. Raz- pravljali so o šolskih problemih, polletnih učnih uspehih in po- sebnih dodatkih za učitelje. Načelnik Okr. šolske inšpekcije, tov. Miro Lužnik, je članom sveta podal skrbno pripravljeno poročilo o šolskih problemih in učnih uspehih v osnovnih šolah in nižjih gimnazijah na področju celjskega okraja. Sledila je razprava, ki ni bila zanimiva samo zaradi vpra- Sanj, o katerih so razpravljali, temveč 2e posebej zaradi življenjskega gleda- nja članov sveta na posamezne pro- bleme. Vsebina več ur trajajoče raz- prave se je sukala predvsem okoli vpra- šanja, kako oblikovati mladega človeka v sposobnega in družbeno koristnega člana. Tovariš Lužnik je poročal, da je v 131 osnovnih šolah, kolikor jih je v celjskem okraju, le okoli 72% samo- stojnih oddelkov, vsi ostali oddelki pa so na 26 načinov, oziroma kombinacij navezani na 1 razred. V celoti je na vseh šolah 452 razredov. Ce bi hoteli zagotoviti samo dopoldanski pouk, bi morali število razredov povečati na 611. Se slabše stanje je v nižjih gimnazijah. Dalje je poročal, da bi v celjskem okraju nujno potrebovali 11 novih šol- skih poslopij, da se je šolski obisk le- tos izboljšal in da je tudi neocenjenih otrofe manj kakor lani; zaradi oddalje- nosti pa ne obiskuje šolo 0,1% vseh ela naša skupnost. Poglejmo ne- sreče pri delu pa bomo videli, da je v veliki meri vzrok tem nesrečam prav vinjenost. Torej je bila tudi tu oško- dovana naša skupnost, saj je morala plačevati zdravljenja takih ponesrečen- cev. Nekateri bodo ugovarjali, češ da je naša skupnost imela od prodanih al- koholnih pijač dobiček, saj je pobrala veliko davka na promet proizvodov. Toda, če bi primerjali prejemke in iz- datke, bi vi(^eli, da so prejemki znatno nižji kot pia izdatki. Toda to ni še vsa škoda, ki jo po- vzroča alkoholizem. Ta povzroča kul- turno zaostalost prebivalstva, obolelost (TBC in razna duševna obolenja ljudi) smrtnost otrok je pri alkoholikih večja. Alkohol povzroča pri osebah, ki pre- komerno uživajo alkohol padec mo- ralnega vrednotenja. S tem v zvezi je veliko število kazenskih prestopkov, kriminala, prostitucije, prosjačenja in drugih deliktov. Alkohol povzroča raz- pad mirnega in srečnega družinskega življenja (pogosti pretepi, ločitev za- kona), kakor tudi vzgojno zanemarje- nost in zapuščenost otrok. Delovna sto- rilnost takih oseb je majhna, dočim so njihova izostajanja z dela zelo pogosta. Najbolje je, če pogledamo zopet ne- kaj statističnih podatkov, ki nam bodo nazorno ilustrirali zgoraj navedeno. Ta- ko je v celjskem okraju od 16.583 šolo- obveznih v anketi zajetih otrok le 5103, ki sploh ne pijejo, 9826 jih pije prilož- nostno, 1652 pa pije več ali manj redno. Tako uživanje alkohola pri otrokih pa je vzrok njihovi umski zaostalosti ter fiziološki degeneraciji in kulturni za- ostalosti prebivalstva v teh krajih. Gle- de pijanosti lahko ugotovimo pri po- sameznih kaznivih dejanjih, da je pri hudih telesnih poškodbah v 72% pri- merih bil storilec pijan, pri sodelovanju pri pretepu v 71,4% primerih, pri lah- kih telesnih poškodbah v 53,6% pri- merih itd. (podatki veljajo za Slove- nijo). In kolikim prometnim nesrečam, tatvinam, gospodarskemu kriminalu in drugim kaznivim dejanjem je bil vzrok alkohol? Koliko mladih ljudi — fan- tov in deklet — je prav alkohol za- peljal na nepoštena pota? Da, alkoholizem je pri nas, kot in- dividualno in družbeno zlo — družbeni problem in zaradi tega ni borba proti alkoholizmu samo cilj posameznih oseb, temveč je nujno potrebno, da v njej sodelujejo široke ljudske množice in organi ljudske oblasti ter podprejo v tem napore Rdečega križa. Prav zaradi tega pa je treba, da vse množične or- ganizacije podprejo v tem Rdeči križ, saj je ta borba del borbe za socializem. Delavska, kmečka, srednješolska in ostala mladina pa naj bo tista, ki se bo vključena v svoji mladinski organi- zaciji, sindikatih, telovadnem društvu Partizan in ostalih športnih društvih, borila v prvih vrstah. In kaj se je že naredilo v celjskem okraju ter kaj se še da narediti? Okraj- ni odbor Rdečega križa za okraj Celje je že ustanovil komisijo za borbo proti alkoholizmu. Take komisije bodo usta- novili tudi pri občinskih odborih RK. Njihova naloga bo, da bodo z drugimi množičnimi organizacijami in ob pod- pori naše ljudske oblasti organizirale razna predavanja, predvajale filme o škodljivosti prekomernega uživanja al- kohola posebno po vinorodnih krajih, obenem pa skrbele za zdravljenja kro- ničnih alkoholikov, ureditev socialnih razmer pri družinah alkoholikov in te- mu podobno. Prav bi bilo, če bi v Celju ustanovili restavracijo brezalkoholnih pijač, ka- kor so že ustanovljene po drugih me- stih. Čeprav je Celje v tem med zad- njimi, eo tukaj dane boljše možnosti kot v ostalih mestih. Tovama sadnih sokov bi to akcijo gotovo z veseljem podprla. Tako bi odrasli in mladina za malo denarja lahko dobili te osve- žujoče pijače. Poleg tega bi se v taki restavraciji shajala celjska mladina pri šahu in ostalih igrah. Seveda je tu vprašanje prostora. Prostor za restav- racijo bi lahko našli v kaki dosedanji gostilni, saj je teh že preveč. Tako so na Prešemovi ulici kar tri gostilne, na Mariborski pa od gostilne Golmajer v razdalji 500 metrov kar 4 gostilne. Prav tako bi bilo dobro sčasoma odpreti tudi ambulanto za zdravljenje kroničnih alkoholikov. Z. P. V Grižah so zaorali v kulturno ledino v Grižah so letos razgibali dejavnost delavskega prosvetnega društva »Svo- boda«. Godbena sekcija je pritegnila v godbo na pihala 15 mladincev, ustano- vili pa so tudi pionirski tamburaški or- kester. Le-ta že pridno vadi. Prav tako je tudi izobraževalna sekcija že prire- dila prva predavanja. Dramska sekcija pa bo letos naštudirala 3 dela, med- tem ko je lani le ponovila eno delo. Težave jim povzroča pomanjkanje prostorov, predvidevajo pa, da bodo do krajevnega praznika v avgustu uredili nov prosvetni dom. Kdor več zna, več velja v celjski Cinkarni se je na pobudo sindikalne podmžnice začel tečaj o hi- gienično-tehnični zaščiti za vse inže- nirje, obratovodje, mojstre in oddelko- vodje. Tečaj so pripravili z namenom, da bi se predvsem vodilni uslužbenci seznanili z vsemi zdravstvenimi in var- nostnimi predpisi in da bi na ta način zmanjšali število nezgod in obolenj. * Na pobudo sindikalne podružnice bo- do v Tovarni poljedeljskih strojev v Šentjurju pri Celju priredili tečaj za visoko kvalificirane delavce. Tečaj bo obvezen za mojstre in oddelkovodje, ki še nimajo visoke kvalifikacije, lahko pa se ga bodo udeležili tudi polkvali- ficirani delavci, ki bi si želeli pridobiti znanje kvalificiranega delavca. * V Železarni Store so ustanovili 2-let- no šolo za pridobitev visoke kvaliHka- cije. Solo v popoldanskih urah obiskuje 55 metalurgov in kovinarjev. Preda- vanja so trikrat na teden, poučujejo pa strokovnjaki podjetja in učitelji Indu- strijske kovinarske šole. TONE KURNIK 65-Ietnik Dne 27. 6. 1890 se je rodil v Ljubljani pesniku Kurniku sin Tone. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravo na Du- naju, a ga ni dokončal, ker ni bilo de- narja. Služboval je kot stenograf v Ljublja- ni in Celju, od 1918. leta dalje pa je bil računovodja Rudnika lignita v Velenju. Vseskozi ga je mikalo pisanje. Verjet- no je »žilico« podedoval po očetu. Pred vojno je sodeloval v časopisu »Jutro«, po drugi svetovni vojni pa v »Sloven- skem poročevalcu«. Leta 1941 je bil z družino izgnan v Srbijo. Tam je sedemkrat dal kri za partizane in je bil zato odlikovan z medaljo »Krv za junačku krv«. Po vojni se je vrnil domov, toda dva sinova mu je ubil okupator. Živa je le še njegova hči Majda, akademska sli- karka v Beogradu. Se do nedavnega je bil častni član Partizana. Telovadba mu je bila vedno zdravo razvedrilo. Vseskozi je bil agi- len telovadec in včasih vadil kar dve dmštvi: V Šoštanju in Velenju. Koliko je nepopisanega dela, ki ga je opravil v prosvetnih društvih! Bil je strasten odrski igralec in vsepovsod s» ga poznali kot dobrega govornika. Se in še bi lahko govorili o njegovi dejavnosti: o kupletih, ki jih je pisal za lovce in planince, o delu v sindi- katih. Iz vsega se verno odraža njegova napredna miselnost in predanost de- lavskemu razredu. Danes je predsednik Dmštva upokojencev in še vedno opravlja svoj delo vestno. Želimo mu še mnogo zdravih iB srečnih let. ELEKTRO RBDIO CENTER CELJE chvešča vse potrošnike, ter podjetja in ustanove, da se je dne 21. februarja 1956 preselil iz dosedanjih poslovnih prostorov v nove prostore na LJUBLJANSKO CESTO ŠTEV. 10 Stev. 8 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 24. febniarja 1956 Iz Celja... člani Zveze komunistov v I. četrti so se pogovorili o svojem delu Pretekli petek so se sestali vsi komu- nisti, ki stanujejo na področju prve če- trti v Celju z namenom, da bi pregle- dali svoje delo. Pri razpravi o delu organizacije SZDL in drugih organiza- cijah ter društvih na svojem terenu so ugotovili poleg uspešnega dela tudi ne- urbanistiCni naCrt mesta celja Priprave za dokončno izdelavo urba- nističnega načrta v Celju dobro pote- kajo. Pred nedavnim je odsek za komu- nalne zadeve pri občini Celje sklical širši sestanek, na katerega so bili po- vabljeni strokovnjaki in predstavniki Društva ekonomistov in inženirjev in tehnikov. Na sestanku so v navzočnosti projektanta inž. Stermeckega iz Ljub- ljane in tov. inž. Mržeka pregledali dosedanje delo v zvezi s pripravami in ugotovili lep napredek, tako da bi mogel teoretično biti urbanistični načrt izdelan že do jeseni letošnjega leta. Iznesenih je bilo več tehtnih pripomb glede razdelitve mesta na industrijski in stanovanjski del. Te meje naj bi predstavljala bodoča avtomobilska ce- sta, ki bi povezala Ljubljano z Mari- borom preko hriba Golovec. gospodarski seminar v celju V organizaciji komisije za plače pri Okrajnem ljudskem odboru v Celju ter v sodelovanju s sorodnimi forumi v Ljubljani je bila v soboto dopoldne v veliki Unionski dvorani v Celju sek- torska konferenca zastopnikov ljudskih odborov ter gospodarskih organizacij s področja celjskega in trboveljskega okraja. Tega zanimivega seminarja, na katerem so proučevali v glavnem or- ganizacijo podjetij, se je udeležilo nad 400 gospodarskih strokovnjakov. Uvodno predavanje na seminarju je Imel inž. Lavrenčič, in sicer na splošno o organizaciji podjetij. Nadaljnja dva referenta pa sta to temo podrobneje razvila. Tako je inž. Perne govoril o sistematizaciji, prof. Bertoncelj pa o modernih metodah, ki obravnavajo pro- učevanje dela. NISO NAS OBVESTILI O OTROKOVI SMRTI Pred dnevi smo od naročnika našega lista prejeli naslednji dopis, ki ga v izvlečku objavljamo: Pred nekaj tedni je moja žena rodila v celjski porodnišnici. Ker je bil otrok slaboten, je moral po odhodu matere domov še ostati v zdravniški oskrbi v bolnišnici. Vsa čast in hvala zdravni- kom in strežnemu osebju, ki so vzorno skrbeli za porodnico. Nikakor pa se ne morem spoprijazniti z malomarnim po- slovanjem njihove pisarne. Moj otrok je namreč 15. februarja umrl v bol- nišnici — in do danes (21. februarja), ko to pišem, še nisem dobil od celjske bolnišnice nikakega obvestila o otro- kovi smrti. Žalostno je, da so govorice celjskih »kofetarc« prišle prej do nas, kot pa kakršno koli uradno obvestil* iz bolnišnice. Naj javnost sama presodi, če je to prav! F. I. kaj pomankljivosti. Kljub temu, da ko- munisti v tej četrti aktivno sodelujejo v organih družbenega upravljanja, v raznih organizacijah in društvih, je še vedno nekaj takih, ki stoje ob strani, namesto, da bi delali tam, kjer je nji- hovo mesto, v množičnih organizacijah in društvih ter v organih družbenega upravljanja. Ugotovili so tudi, da de- lajo na različnih področjih vedno le eni in isti ljudje, drugi, ki so pa prav tako SEKJSobni, se neradi vključujejo v aktiv- no delo. Premalo so storili tudi za sprejem novih članov iz vrst delavske mladine. Z ozirom na bližnje volitve v orga- nizacijo SZDL so sklenili, da bo treba v to organizacijo predlagati najspo- sobnejše in delavne ljudi, ki pa še niso preveč obremenjeni z raznimi drugimi fvmkcijami. ZAKONCA VIDECNIK IZ CELJA PRAZNUJETA ZLATO POROKO V soboto bosta na svojem domu v Stanetovi ulici v krogu svoje družine praznovala zlato poroko zakonca Vi- dečnik iz Celja, ki sta se poročila dne 25. februarja 1906. leta. Tov. Videčnik je kot sodni uslužbenec služboval v Mariboru in Gornjem gra- du, leta 1920 pa se je z družino preselil v Celje in je leta 1947 stopil v zasluženi pokoj. Rodilo se jima je 6 otrok, od ka- terih so danes živi še štirje. Stari Celjani se bodo zlatoporočenca Videčnika gotovo spominjali kot enega najboljših pevcev nekdanjega celjskega moškega pevskega zbora »Oljka«, kjer je aktivno sodeloval od ustanovitve pa do razpusta tega zbora. Za organizacijo pevskih zborov in za dolgoletno sode- lovanje ga je Zveza pevskih društev Jugoslavije leta 1936 nagradila z zlato medaljo in diplomo. V tem zboru so peli več let tudi njegovi trije sinovi. Ko bo v tem p>omembnem družin- skem prazniku v njegovem domu go- tovo spet zadonela lepa slovenska pe- sem, se bodo čestitkam prijateljev in znancev pridružile tudi čestitke celjskih pevcev in — ribičev. v času od 11. do 18. febrnnrj« 1956 je bilo rojenih 29 dečkov in 22 deklic. Poročili so 8et Frančišek Koritnik, električar in Silva Klep, knjigovodkinja, oba iz Trbovelj. Damian Go- ričan, strojni tehnik in Marjeta Ljudmila Moli, administratorka, oba iz Trbovelj. Umrli 8o: Silva Birečnik, otrok iz Nazarja, stara 3 leta. Ivan Haas, upokojenec iz Celja, star 75 let. Anton Smit, otrok iz Zidanega mosta, star dve leti. Marija Dolenc, gospodinja iz Celja, stara 85 let. Martin Požun, upokojenec iz Ložnice, star 66 let. Berta Rosina, gospodinja iz Or- moža, stara 65 let. Jože Papež, otrok iz Strm- ca pri Krapini, star 1 dan. Sanda Fridrih, otrok iz Celja, star 13 dni. Stanka Fridrih, otrok iz Celja, stara 7 dni. Martin Tonjko, občinski revež iz Šentjurja pri Celju, star 81 let. Frančiška Pirtovšek, gospodinja iz Pod- gorja pri Velenju, stara 61 let. Presodite, če je tak odnos pravilen Zaposlen sem v podjetju »Aurea* kot ffraver. Z ostalimi delavci delam v skupni delavnici. Nesoglasja, ki se od časa do časa porajajo tudi pri nas v podjetju, jih rešujemo, kakor vemo in znamo. Zgo- dilo pa se mi je, da me je s takega sestanka, kot člana upravnega odbora zapodil obratovodja našega podjetja to- variš Tanjšek Edi z besedami: marš, marš, ven! Vzrok tega izbruha je bilo krivično ravnanje obratovodje napram dvema delavkama, ko sem se jaz za delavko, ki je bila prizadeta, potegnil. Sem mnenja, da je tak izbruh ne- upravičen s strani obratovodje. Kje je rečeno, da lahko obratovodja podi de- lavce iz podjetja, kakor se mu zljubi. Kam je gledalo vodstvo podjetja, ko je nastavilo tega človeka na tako od- govorno mesto, ne vem. Da je ta človek po mojem mnenju nevaren za kolektiv, naj vam navedem še drugi primer, ki ni nič manj dra- stičen od prvega. Dogodil se je takoj naslednji dan. Bil sem v delavnici, ko je prišel obra- tovodja k meni. In ker se niti jaz niti oseba, ki je bila vzrok spora, nisva dala prepričati, me je močno udaril na levo stran obraza. Priča temu je bila knji- govodkinja. Udarec je bil tako močan, da je obraz na mah postal nabrekel. Sled udarca ni izginila niti 5 ur po tem dejanju. Ne gre za to, kako močan udarec je bil. Prav tako ne, da je pač mene uda- ril. Gre za mnogo več. Gre za to, da se obratovodja ne bo spozabil še nad ostalimi člani kolektiva, ki šteje 30 de- lavk. Ob takem odnosu obratovodje delov- ni kolektiv izgublja zaupanje, kajti zgo- di se lahko, da bo obratovodja pričel pretepati še druge. Skoda bo tem večja, čim dalj bo ta oseba v naši sredini. Morda je vse sku- kaj malenkost. Sam sem pa mnenja, da ne. Presodite Se drugi, kje so meje ta- kemu početju. Janez Jurman II. AKADEMSKI PLES V CELJU bo 3. marca ob 20. uri v Narodnem domu. Popoldne istega dne bo p>o celj- skih ulicah brucovski sprevod. Vstop- nice z rezervacijo sedežev bodo v pred- prodaji od 27. 2. dalje od 17. do 19. ure pri blagajni kina »Union«. Na plesu bo igral Plesni sekstet Radio Ljubljana, stregla bo gostinska šola iz Ljubljane, cene jedil in pijač bodo običajne. Bruce opozarjamo, da morajo biti 3. marca ob 15. uri v Narodnem domu, da se pripravijo za sprevod. Udeleženci sprevoda imajo brezplačen vstop. Štu- denti, ki bodo pomagali pri pripravah, bodo imeli popust pri nabavi vstopnic. Kdor po naključju ne bi dobil vabila, naj nam oprosti in se kljub temu oglasi pri blagajni, če namerava na ples. Opo- zarjamo pa, da je število vstopnic ome- jeno. , CAK KDO SE OKORISCA S TAKSNIMI VIRI Pred dnevi sem v znanem lokalu Zvezda v Celju kupil nekaj bonbonov. Pred mano je stala precej priletna že- na ter naročila 5 dkg bonbonov. Neho- te sem se ozrl na tehtnico, še preden je prodajalka odmerila naročeno koli- čino bonbonov. Kazalec tehtnice je stal še na enem dekagramu, čeprav bi mo- ral biti na ničli. Tako je torej ženica prejela samo 4 dkg bonbonov, name- sto pet ter plačala 25 dinarjev. Tak» se je zgodilo tudi meni, le s to raz- liko, da sem bil jaz za Idkg prikraj- šan pri 10 dkg. Iz tega sledi, da se podjetje oziroma prodajalec na tak na- čin okorišča na račun potrošnika. Ali se ne bi za ta in druge podobne obrate kdaj pa kdaj pozanimala tržna inšpekcija? KRONIKA NESREČ Vrečer Danica iz Galicije pri 2alcu je iz neznanega vzroka v samomoril- nem namenu pila lizol. Prepeljali so jo v bolnišnico. Na drsališču v mestnem partcu je pri drsanju padel in si zlomil nogo Zu- pane Jože. Tominšek Karla iz Motnika je nek- do napadel z nožem in ga poškodoval na glavi. Pri padcu s kolesom si je poškodo- val obraz Veber Ivan iz Zadobrove pri Skofji vasi. Pri smučanju si je zlomil nogo Stra- Sek Anton iz Bela pri Šmarju. Pri padcu si je zlomila nogo Seško Marija iz Babna. ... in zaledja iz Smartnega ob paki Naša kmetijska zadruga je te dni sklicala dva sestanka. Na prvem so raz- pravljali o živinoreji. Ob tej priliki so tudi sestavili načrt za bodoče delo, saj so doslej prav živinoreji posvečali pre- malo skrbi. Podoben sestanek so imeli hmeljarji. Tudi ti so se pogovorili o bodočem de- lu, o zaščitni službi, o regresu na hmeljevke in temu podobno. Na sestan- ku je predaval tov. Kač iz Žalca. iz Šentjurja pri celju V pretekli jeseni je bilo v Šentjurju ustanovljeno Društvo prijateljev mla- dine. V teh nekaj mesecih je društvo s svojim delom vzbudilo živahno zani- manje pri naših tržanih, saj je priredi- lo za predšolsko mladino krasen novo- letni praznik, na pustni torek pa otro- ško maškarado, ki je v Šentjurju do- slej še nismo imeli. S tema dvema prireditvama je dru- štvo dokazalo, da je svoje delo res za- stavilo na pravem mestu. Gonilni sili v društvu sta tov. Zmavc kot predsednik in tov. Storova s svojimi agilnimi so- delavkami. Društvo pa skrbi tudi za vzgojo star- šev, zato je povabilo iz Ljubljane prof. J. Tomšiča, ki je preteklo soboto pre- daval o vzgojnih problemih. iz laškega Letošnji zbor živinorejcev KZ Laško spada nedvomno med najuspešnejše v zadnjih preteklih letih. Iz razprave po poročilu, ki sta ga podala dr. Malenšek Slavko in dr. Kovač Anton, je razvidno, da so se živinorejci odločili za sivorjavo pasmo. S tem v zvezi je že zadruga pri- pravila nakup telet sivorjave pasme pri državnih posestvih na Dolenjskem in Primorskem. Nabavili bodo tudi 30 plemenskih svinj krškopoljske pasme in uredili 5 vzornih centrov štajerske kokoši. V zvezi zatiranja trihumunioze pa so sklenili, da se takoj prične z umetnim osemenjevanjem, za kar so že priprav- ljene področne sektorske osemenjeval- nice. Prosvetna razgibanost v občini Laško je v zadnjem času na zadovoljivi vi- šini. V Jurkloštru pripravljajo igro »Gumb«, v Sedražu igro »Slaba vest«, v Rečici »Razvalina življenja«, v La- škem pa so se v nedeljo predstavili mladinci študenti z igro »Scapinove zvi- jače«, katera je žela vse priznanje. V ponedeljek je bil v Laškem v dvo- rani ZB seminar, katerega so se udele- žili funkcionarji vaških odborov So- cialistične zveze delovnega ljudstva, odborniki občine in člani ZK. Na tem seminarju so bili podani re- ferati s področja gospodarstva, isto- časno pa so obravnavali tudi nove uredbe in predpise ter novo davčno po- litiko. Najpomembnejši sklep seje Sveta za šostvo je, da se po možnosti še letos pristopi h gradnji nove šole v Bre- zini, kjer so dosedanji šolski prostori neprimerni. Načrti za gradnjo so že go- tovi. T. K. S POLZELE Na Pozleli je prišlo do zelo tesnega sodelovanja med terenom in upravo mladinskega doma »Vere Slandrove« s prihodom novega upravnika tov. Jar- noviča. Po zgledu upravnika je tudi osebje pričelo sodelovati v raznih or- ganizacijah na terenu, predvsem pri DPD Svobodi in TD Partizanu. Pred kratkim je bila na Polzeli pro- slava obletnice Prešernove smrti. Pro- gram je bil dobro naštudiran, pa je bila proslava zaradi slabega vre- mena slabo obiskana. Za uspešno iz- vedbo iM-oslave gre poleg članom Svo- bode zevala predvsem tov. Vobihalo- vi, ki je s svojo recitacijsko skupino iz vrst gimnazijcev pripomogla, da je bi- la proslava na primerni višini. -N- CENE NA TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za priv. sektor) Krompir 14 (20), čebula 50 (100), česen 80 (120—180), fižol, visoki 75 (70—80), fižol, nizki 50 (50—70), cvetača 70 (—), ohrovt 18 (—), peteršilj — (70—150), ze- Ična 46 (50—70), zelje, gl. 20 (35—70), zelje, rib. 35—40 (40—50), repa, rib. — (40—50), korenček 48 (30—80), pesa 30 (30—40), redkev 20 (—), hren — (150), jabolka 24 (20—35), limone 220 (—), po- maranče 220 (—), rozine 360 (—), slive, suhe 140 (—), fige, suhe 180 (—), sadje, suho — (80—100), jajca — (15—20), mle- ko — (35), smetana — (200), skuta — (140), maslo — (450—520), vino — (130), žganje — (350), kis — (35), pšenica — (50), koruza — (45—55), kokoši — (350 do 550), zajci — (350), orehi, celi 170 (150), orehi, luščeni 600 (540), ječmenova kaša 80 (—), koruzni zgrob 70 (—), ko- ruzna moka 48 (— Zadružniki v Lesičnem rešujejo svoje probleme Pred dnevi je imela Kmetijska za- druga Lesično-Drensko rebro sejo upravnega in nadzornega odbora, na kateri so pregledali delo okrog škrop- ljenja in čiščenja sadnega drevja. Raz- pravljali so tudi o plemenski živini, svinjah ter kokošjereji. Sklenili so prodati en traktor, ker dveh zadruga ne bo potrebovala. Pač pa si bodo nabavili tovorni avto, da bo lahko zadruga sama dostavljala na trg potrošnikom kmetijske pridelke. Kmetijska zadruga Lesično-Drensko rebro res skrbi za svoje člane, od njih odkupuje vse kmetijske pridelke, nudi jim pa tudi vse industrijske izdelke. Tako člani KZ že občutijo, da bo to ena najboljših zadrug na Kozjanskem, za kar ima tudi vse pogoje. L. J. KULTURNE VESTI IZ DOBRNE V soboio in nedeljo je PD »Kajuh« pri- redil dve veseloigri: »Kovačev šiudenic in »Snubec v zadregi«, v režiji Mata Matjana in glasbeni opremi )ožela 5ož- nika. Igri sla uspeli, ker so si igralci prizadevali, da bi še bolj poudarili ko- mičnost že tako komičniti scen in gle- dalci so se do ušes nasmejali. Z VRANSKEGA Ljudska univerza deluje. Doslej »o bila tri predavanja, katere je obiskalo okrog 230 ljudi. Prvo predavanje je imel prof. Svarc iz Celja: »Vzgoja otro- ka v družini«. Starši so predavanje z zanimanjem poslušali, saj so dobili le- pe napotke za vzgojo svojih otrok. Dru- go predavanje je imel tov. Simonič, se- kretar Okrajnega komiteja ZKS Celje »O vtisih iz SZ«. V počastitev Prešernovega dne smo povabili prof. A. Aškerca, ravnatelja Učiteljišča v Celju, ki je v lepem, za- nimivem in izčrpnem predavanju orisal Prešerna kot človeka, borca za narod, umetnika in esteta. v času od 11, do 18. februarja 1956 >e bilo rojenih 18 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Jože Božnik, poljedelec iz Hrenove pri Strm- cu in Štefanija Koprivnik, poljrdelka iz Socke. Ludvik Kline, poljedelec iz Razdelja pri Strm- cu in Štefanija .^marčan, poljedelka iz Hreno- ve pri Strmcu. Janez Zevnik, posestnik iz Kap- le in Marija Goropevšek, kmečka hči iz Pre- kope. Ignac Tiršek, ključavničarski pomočnik iz Ljubljane in Martina Hribernik, hišna po- močnica iz Ljubnega. Franc Jakop, lesni de- lavec iz Ljubnega in Marija Plesec, kmečka hči iz Savine pri Ljubnem. Franc Jamnik, mizarski pomočnik iz Ljubnega in Antonij« Kovšak, trgovska pomočnica iz Savine pri Ljubnem. Martin Podbreznik, brivski pomočnik in Florjana Cvetka Srebot, sobarica iz Globo- kega (ženin iz Rimskih Toplic). Mihael Selič, Fioljski delavec in Marija Verdev, poljska de- avka, oba iz Sedraža. Ivan Knešak, poljski delavec in Alojzija Krejau, razvrščevalka, oba iz Debra. Ivan Ulaga, rudar iz Slivnega in Jo- sipina Hlupič, kuharska pomočnica iz Rogaške Slatine. Florjan Videmšek, kmet iz Gaberk ia Štefanija Pekošak^ poljedelka iz Bodreža. Vin- cencij Golež, poljedelec iz Cerovca in Marij« Sivka, poljedelka iz Rakovca. Franc Herček, kamnolomski dehvec iz Krtine in Terezij« Imenšek, poljedelka iz Pečiee. Anton Senica, poljski delavec iz Zagorja in Terezija Vrečko, poljska delavka iz 2egra. Franc Rožanc, pro- govni delavec ia Lipovca in Matilda Selič, polj- ska delavka iz Rakitovca. Jožef Rodež, poljski delavec iz Moči in Alojzija Zdolšek, poljska delavka iz Vezovja. Anton Podkrižnik, kurja- ški delavec iz Polžanske gorce in Alojzija Vo- dušek, poljedelka iz Cače vasi. Franc Cvetko, poljedelec iz Topol in Marija Sipec, poljedel- ka iz Brezove«. Anton Kunstek, poljedelec ix Breznega donjega in Avguština Potočnik, stek- lobrnsilka iz Brestovca pri Rogaški Slatini. Rajmund Savski, železniški prometnik iz Polj- čan in Marjeta Valner, poljedelka iz Zg. Ga- bernika. Jurij Gobec, steklobrnsilec in Marij« Pestotnik, uslužbenk«, oba iz Rogaške Slatine. Štefan Jurman, vlakovni odpravnik iz Grobel- na in Alojzija Cimerman, natakarica iz Trat- ne. Stanislav VIrant, delavec iz Gorice in Šte- fanija Cene. poljedelka iz Kranjč. Jožef Fid- ler, lončar in Ivana Kožar, poljedelka, oba iz Primoža. Avguštin Slomšek, kamnosek iz Pod- gorja in Angela Moškotevc, trgovski poslovod- ja iz Jakoba pri Šentjuriu. Ivan Spegel, polj- ski delave« iz Strmca oad Dobrno in Ljudmil« Podpečan, poljska delavk« iz Paroža. Jožef Tovornik, cestar in Matilda Blazinšek, poljska delavka, oba iz Prislove. Ivan Amon, delavec iz Celja in Vera Jelen, gospodinjska pomočni- ca iz Pepelnega pri Smartnem v R*z. doIinL Karol Polajžer, kmetovalec in Marija Galun, kmetovalka, oba iz Dobovca pri Rogatcu. Franc Goričan, delavec in Roza Kiseljak, kmetovalka, oba iz Stojnega sela. Miroslav Rehar, stroje- vodja iz Rogatca in Rozina Kitak, kmetovalk« iz Tržišč. Karel Križanec, kmetovalec iz Spod- njega Sečovja in Jožefa Lončarič, kmetovalk« iz Strmca pri Rogatcu. Ignac Resnik, posestnik iz Smiklavž« in Ivana Podbrežnik, kmečka hči iz Šmiklavža. Franc Melanšek, električar iz Gaberk in Marija Klančnik, kmečka hči iz Šmartneg« ob Paki. I Uairli so: Marija Zaveršnik, gospodinj« iz Sv. Len«r- ta, star« 69 let. Neža Mikolič, poljedelka iz Dobovca pri Rogatcu, stara 99 let. Terezija Berdnik, gospodinj« iz Rogatca, stara 44 let. Marija Žagar, prevžiCkaric« iz Bistrice ob Sotli, stara 84 let. Jožefa Cokan, poljska de- lavka iz Hramš, star« M let. Neža Vrabič, upo- kojenka iz Grobelaega, stara 69 let. Elizabet« Kruleč, prevžitkarica iz Proseniškega, stara 71 let. Amalija Hrovat, gospodinja iz Kranjči- ce, stara 69 let. LjudrnUa Plausteiner, usluž- benka iz Šentjurja, star« 57 let. Jožef Tadi- na, prevžitkar ia Brezja pri Podplatu, star 86 let. Cecilija Smodej, kmetica iz Rokave«, star« 69 let. Franc Blesec, mizarski mojster iz Rad- mirja. star 82 let. Kari Koprivnik, upokoje- nec iz Brezna, star 84 let. Marija Ulag«, pre- vžitkarica iz Rifengozda, star« ?1 let M«rij« Esih, gospodinj« iz Ojstreg«, star« 6« let Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Celje razpisuje mesto direktorja Tovarne perila, konfekcije, prešitih odej ter pletenin Celje Pogoji: Komercialist s prakso v trgovskih poslih tekstilne stroke ali v podjetjih oblačilne stroke. — V poštev pridejo samo osebe, ki niso bile kaznovane. — Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih za- poslitev in potrdilom o nekaznovanju je vložiti do 5. marca 1956 na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje. Obrtna zbornica Celje obvešča obrtne pomočnike in mojstre, da bo predvidoma v začetku meseca marca organizirala naslednje tečaje: 1. ZA MIZARSKO STROKO: začetni in nadaljevalni tečaj tehnič- nega risanja, ki bo združen s predavanjem tehnologije in stroje- slovja; 2. ZA ŽENSKO KROJASTVO: prikrojevalni tečaj; 3. ZA KOVINSKO STROKO: tečaj za teh. risanje in tehnologijo; 4. TECAJ ZA IMITACIJO LESA; 5. pripravljalni tečaj za kandidate mojstrskih izpitov — splošni del teoretičnega izpita. Pričetek tečaja je odvisen od zadostnega števila prijav. CELJSKI TEDNIK, 24. febniarja 1»56 Stev. 8 — stran 7 Žive so ju jedle podgane v noči med 13. in 14. februarjem sta zara-di izčrpanosti in neprimernega sta- novanja zmrznila brata Jože in Anton Ambrož iz Tolstega vrha pri Slov. Ko- njicah. Skoraj neverjetno! Okoliščine, v katerih sta živela, pa nam povedo, da ni nič čudno, da se je z Amibrože- vima tako zgodilo. Jože je imel že nad 75, Anton ipa 84 let, prvi je bil duševno omejen in mu je biv. OLO Poljčane 1948 leta postavil storbnika tov. Klokočnika Antona iz iste vasi, ki pa je kaj malo skrbel za njega, slednji pa je bil nem. Živela sta skupaj v lastni, že na pol porušeni koči, katere kuhinja in klet je bila že po- drta in sta bivala v sobi z ilovnatim podom. Vrata sobe so bila v takem sta- nju, da bi se lahko skozi zaprta splazil pes, okna enojna, brez šip in zadelana z lepenko. Spala sta vsak na svoji »po- stelji«, zbiti iz navadnih desk, na njih pa nekaj slame, kar jima je bila ob- enem tudi vsa posteljnina. Čeprav bi neprestano v sobi kurila, bi bilo v njej nemogoče vzdržati v mrazai, kakršen jo bil te dni. Imela sta okoli 2 pr. m nesežagar. nih svežih bukovih drv, katerih nista mogla uporabljati za kurjavo, ker jih sama nista mogla zagati in ne sekati. Pral in čistil ju ni nihče, zaradi česar ni manjkalo niti podgan, ki so ju žive jedle. Sam Jože Ambrož se je 13. II. pritožil vaškemu fantu Jezovšek Fran- cu, ko jima je le-ta prinesel nekaj kru- ha, češ da ne more hoditi, ker mu je pojedla podgana pete na nogi. Antona pa so našli brez očesa, ušesa in obje- denega po ostalem obrazu, rokah in nogah. Od ožjih svojcev nista imela nikogar. Nepremičnin, razen koče in 94 arov travnika, nista imela. Kot so- cialno ogrožena sta prejemala od Obč, LO Slov. Konjice po skrbniku do ja- nuarja 1956 1800 din, od tedaj pa 3000 din, kateri jima je kupoval za prejeti denar najnujnejšo hrano, ki si jo zad- nije dneve, zaradi onemoglosti, nista mogla niti kuhati. Dne 14. februarja zjutraj je omenje- na našla na svojih ležiščih zmrznjena 12 letna hčerka skrbnika, ko jima je hotela zakuriti. Za Ambroževa se ni noben resno vprašal, kako živita v tej kočki in vse obsojanje zaslužijo bližnji vaščanl s skrbnikom na čelu, ki ne bi smel do- pustiti, da je do tega prišlo. Skrbnik je vedel, da v taki sobi ni mogoče sta- novati, še posebno preko zime, vedel je ttKli, da jih žive jedo podgane, a ni ničesar ukrenil, niti skrbstvenega organa o tem obvestiL Za svojo ne- odgovornost do skrbniške dolžnosti, zasluži, da mu sodi ljudsko sodišče. S tem pa pada tudi slaba slika na skrbstveni organ Obč. LO Slov. Konji- ce, ki bi se moral zanimati, kako živijo osebe, ki jim je potrebna pomoč. Ta jMrimer nam tudi nakazuje potrebo po razširitvi sveta za soc. skrbstvo, saj v tej vasi in bližnjih ni nobenega člana tega sveta. K. S. Nehvaležna rejenka Lucija Ograjšek in njen mož, po- sestnik iz Smartnega v Rožni dolini, sta pred leti sprejela v rejo 8 letno Jožef o Dolinar. Vsa ta leta sta za njo vzorno skrbela, imela je vse, česar je za življenje potrebovala. Pri hiši se je tudi omožila. Leta 1949 je Martin Ograjšek umrl in Jožefa je s svojim možem postala lastnica posestva. Že- na pokojnega Ograjška Lucija se je umaknila v svojo sobico. Dolžnost re- jenke in njenega moža bi bila, da bi vzorno skrbela za dobrotnico in ji dala vsaj tisto, kar je imela izgovorjeno. Nekaj časa sta to tudi storila, kmalu pa sta se temu začela izogibati in sta za 84-letno ženo vedno manj skrbela. Lani v zimi je starka zbolela in ni mogla več stobeti sama zase. Doli- nar jeva sta jo pustila ležati v neza- kurjeni sobi na slami, ki že dalj časa ni bila menjana. Zaradi bolezni stara žena ni mogla vstajati in je iX)trebo opravljala kar v postelji. Nikdo se ni brigal, da bi jo očistil. Ni dobivala redne hrane, niti čaja in mleka ji Do^ linarjeva nista privoščila. Po slučaj- nem obisku neke žene v hiši je vse prišlo na dan. Komisija sveta za ljud- sko zdravstvo in socialno politiko je našla starko v obupnem stanju in vso onemoglo. Ukrenila je, da sta Doli- nar jeva zopet pričela za njo skrbetL Za nečloveško ravnanje sta se oba mo- rala zagovarjati pred okrožnim sodi- ščem v Celju. Obsojena sta bila na 4 m 3 mesece zapora. VREMENSKI PREROK Ne čudil bi se nič, če kje bi bral: »Življenje si v obupu je končal vremenski prirok Iks, naš učenjak, ko vse račune mu je zmešal vrag.t Obesil se je Iks, ki mnogo let 2 napovedmi za nos je vlekel svet? Ce sušo napovedal je, tedaj poplava obiskala je naš kraj. Ce pa nam z dežjem kdaj je zapretil, brez kaplje kontinent se je su^il. In vendar učenjak je Iks zelo ugleden bil in cenjen prav tako. Ze za jesen je napovedal sneg, a da bi se izkopal iz zadreg, nato brez mraza mesec februar, ki nič snega ne bo nam vrgel v dar. Zato pa pravim: Ce bi jaz kje bral, da se vremčnar Iks je sam končal, se ne bi Čudil. Toda se mi zdi, da tudi tole zimo preživi,. POTNIKOVA PESEM Vsak mesec jurčkov sto, kako je to lepčl Ponujal sem perilo, ae vozil sem in tja in se mi je godilo prekrasno, to se zna! Čeprav za firmo Toper ni bil zastonj ta poper! Se kovčki prav tako so vlekli dnevnico. Računov predložiti bilo mi treba ni, zato pa mi profiti so tekli kar sami. Čeprav za ta naš Toper je drag bil takle poper! Perila tudi kam prodal sem tu in tam. ' A raje sem kasiral in standard si krepil, z Mercedesom briljiral, veselja se naužil. Čeprav ni bil za Toper to nič prelahek poper! Kot mine lep obraz, preteče vsak lep čas. Kontrola je nemila posegla z nosom vmes, račune je razkrila, to smola je zares! A naj za ljubi Toper bo to koristen poper! UBOGI AVTO Ubog, pozabljen avto sem, kdo moj lastnik je, res ne vem. Mi »Steyr 220^ ime je, nihče me k živim več ne šteje. Ze od poletja tu stojim, pod mrzlim snegom zdaj medlim. Kdo reši tega me dvorišča, v Narodnem domu bivališča? Sem lani semkaj zdrav prišdl, a zdaj že za Odpad bom zrel. Me sonce, mraz in sneg razjeda, da se razjoče, kdor me gleda. Moj gospodar je brez srca in varne strehe mi ne da. Ker ni mi dano več živeti, prezgodaj moral bom umreti. F. S. SAN DIEGO je največje in najmodernejše vojno pristanišče na svetu Pristanišče San Diego, ki leži na skrajnem jugu Kalifornije, kakih 150 kilometrov od meksikanske meje, velja za največjo in najmodernejšo vojno ba- zo na svetu. Ko so bili nekoč na Paci- fiku mornariški manevri, je v bazenih pristanišča San Diego bilo še vedno vsidranih kakih 800 mornariških enot Zato se mnogi sprašujejo, ali je v atom- skem obdobju sploh smotrno, da imajo Amerikanci na enem mestu koncentri- ranega toliko vojnega materiala, Ce bi slučajno prišlo do nenadnega napada, bi to pomenilo za Ameriko veliko ka- tastrofo, morda stokrat hujšo kot je bila Pearl Harbour, V zgodovini vojne mornarice pa je edinstveno, da si lahko turisti za dva dolarja v San Diegu na- jamejo motorni čoln ter križarijo ure dolgo med zasidrano floto. Tu skoraj ni nobene kontrole. Toda Amerikanci zatrjujejo, da bi vsak napad s svojo močno avijacijo odbili. DVAKRAT .EXPRESS« V središču Dunaja si jc nek kavar- nar omislil za svoje gosie posebno no- vost. Gre namreč za miniaturni elek- trični vlak, ki pripelje do gosta kavo in druge kavarniške dobrote. Pri tem je servirka tikrati načelnik postaje, sprevodnik, blagajnik in nakladalec. Ko je »e5pre5S0-expre5S« prazen, zdrvi zopet nazaj v kuhinjo. .PRETIRANO KOPANJE ZMAN1§U)E ODPORNOST ČLOVEŠKE KOŽE Vojni zdravnik Robert Lvons je eden najboljših ameriških dermatologov. Pred nedavnim je javnost presenetil z objavo v kateri trdi, da je vsakodnevno kopa- nje škodljivo človeškemu zdravju. Ko- ža izgubi precej maščobe in postane preveč suha. Taka koža je podvržena raznim kožnim boleznim. Omenjeni der- matolog meni, da zadostuje, če se člo- vek enkrat tedensko okopa v vroči vo- di in z milom. Prha ne škoduje. TELEVIZIJA TUDI V AVTOMOBILIH Angleški inženir Arthur Parks je iz- delal majhen televizijski sprejemnik na baterije, ki ga je moč z lahkoto name- stiti v osebnem avtomobilu. Ta spre- jemnik je baje zelo pripraven in sedaj proučujejo možnosti za serijsko izdelo- vanje. No, s tem v zvezi nastane drugo vprašanje, kako bodo televizijski spo- redi vplivali na varnost cestnega pro- meta. OKOLI SVETA - V 79 DNEHl Filmski režiser Michael Todd bo po- snel film iM znanem romanu Julesa Ver- na »Okoli sveta v 80 dneh«. Glavne vloge v omenjenem filmu bodo igrali Noel Coward, Martine Carol in Fernan- del, ki bodo morali razen tega tudi ze- lo hiteti. Kajti, režiser Todd je za stavo sklenil posneti omenjeni film v rekord- nem času — 79 dneh. To seveda ni ma- lenkost, če pomislimo, da bodo morali nekatere scene za ta film posneti v Franciji, Angliji, Španiji, Egiptu, Paki- stanu in v Združenih državah Amerike. Ali bo imel Michael Todd pri snema- nju filma toliko sreče kot njegov junak Phileas Fogg? ŠVEDE VELJA MONARHIJA LETNO 4 MILIJONE KRON Čeprav velja Švede njihova monar- hija 4 milijone kron, so izračunali, da je to še sorazmerno poceni. Letno stane vsakega prebivalca Švedske vzdrževa- nje krone le .55 Oer. S KROGLO V SRCU Pri invaziji na Ga^lipoli v prvi sve- tovni vojni je bil od turške krogle za- det v srce nek vojak. Toda le-ta ni umrl. Zdravniki so odsvetovali vsako operacijo in tako je vojaku ostala kro- gla v srcu. Po vrnitvi z bojnega polja se je mož poročil in srečno živel še 22 let — s kroglo v srcu. Ko pa sta z ženo nekega dne odšla na krožno vožnjo po Sredozemlju in obiskala tudi kraj, kjer je bil John zadet v srce, se je na mestu davnega dogodka zgrudil mrtev. NAJDALJŠI TEK NA LEDU V Luvardenu v Holandiji je bila svo- jevrstna tekma drsalcev — najdaljši tek na ledu na svetu. V teku na 200 kilometrov dolgi progi, ki je držala skozi 11 mest, je sodelovalo skupaj 6200 drsalcev. Po 8 urah in 48 minutah je prispelo na cilj pet tekmovalcev hkrati —■ držeč se za roke. Organizacijski ko- mite je »prvo« petorico diskvalificiral in dodelil prvo mesto šestemu tekmo- valcu, ki je sam prispel na cilj. Prire- ditelji so odločitev utemeljili s tem, da je dogovarjanje tekmovalcev, v omenje- nem primeru petorice drsalcev, ne- športno. REKORD ITALIJANSKEGA PIANISTA VANNINUA Pred nedavnim je italijanski pianist Vannini dosegel nov svetovni rekord v nepretrganem igranju na klavir. Ome- njeni pianist je neprenehoma igral na klavirju 2 dni in 2 noči, ali točneje 49 ur, 1 minuto in 27 sekund. V tem času je odigral repertoar 500 različnih pesmi in šlagarjev, ne da bi pri tem dvignil roke od tipk. Ko se je dvignil, je sicer bil izčrpan, vendar srečen zmagovalec. Novemu rekorderju so prijatelji med igranjem dajali kavo in obložene kruh- ke, v nasprotnem ne bi tako dolgo vzdr- žal Dotlej je bil svetovni rekorder v igra- nju na klavir Kanadčan Donald Bird. Njegov rekord je znašal samo 48 ur nepretrganega igranja. DELAVSKI SVET »ZLATARNE« CELJl razpisBje služben« neste delovodje oddelka za verižice Pogoj: zlatarski mojster ali slatar B večletno prakso. — Plača po tarifneia pravilnika. Opomin VSEM DAVČNIM DOLŽNIKOM PRIVATNEGA SEKTORJA NA POD- ROČJU OBC. LO CELJE Y smisin čL 8 in 9 Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drngih proračun- skih dohodkov. Ur, L FLRJ št, 53-53, pozivamo vse davčne dolžnike da poravnajo davčne dolgove iz preteklih let ter prvo akontacijo za leto i95fc, ki je zapadla 15, II, 1956. Ta opomin je splošen. Davčni zave- zanci naj takoj poravnajo dolžne dav- ke, da se izognejo prisiljii izterjavi in stroškom. Celje, 17. n, 1956 Občinski Ijndski odbor Celje Uprava za dohodke " TROJKA (Nadaljevanje in konec) Prelepa je bila tedaj, ko ie vstala vi- soka, z gostimi lasmi in ji je iz temne-^ ga pogleda zažarel ponosni, grozeči besi Ob njej je sedela Bosiltka. Tudi njej je bilo težko ob vsem. Neznana ji je ostala usoda svojcev in grizla jo je skrb. Drobna in nežna še kakor komaj dorasli otrok se ie tedaj povzpela do svoje tovarišice, jo objela in poljubila. ^Jato je predlagala, da skleneta bra- tovščino z Milanom. Tudi Nada je na- njo pristala in bežno so se poljubili vsi trije.,, Vse to se je dogodilo na njihov zad- nji večer in zares kakor za sk)VO. In če sta odšli v partizane, ki je od iod do njih vodila vendar zelo dolga pot, zakaj mu tega nista zaupali? Za- kaj sta mu celo pravili, da hočeta ob- iskati sorodnike v Nišu? Saj so na okupatorja gledali vendar vsi Irije z istim sovraštvom, ki ga drug pred dru- gim niso skrivali. Pod njim so doživeli vsak svoje gorje. In če sta se junaško odločili za borbo, zakaj še njega nista povabili s seboj? Ali mar nista mogli verjeti, da bi se bil mogel tudi sam odločiti za takšno dejanje? Obe, sami v težavah, sta dosti dobrega storili zanj in kako da ga zdaj nista toliko ce- nili, da bi mu bili mogli zaupati svojo odločitev? O, Nada! Gledal jo je pred seboj žalostno nasmejano in spet ponosno, odločno. V njej je bilo pač mnogo veC od same ženske. Njena tiha lepota pa je bila vendar tako žensko vroča, da je že izpočetka vznemirjala. Zdaj je jasno čutil, kako zelo mnogo mu je po- menila. »Zdaj vem, da io ljubim,« si je šepe- fal in bolečina po njej ga je stisnila v prsih, ko je stal ob oknu in zrl rva pu- sto dvorišče. Potem pa se je spet do- mislil neprijetnega opravka z direktor- iem in z Nemci... Direktor ga je čakal na hodniku: »Pred Nemci govorite čisto resnico, mladi kolegal Drugega izhoda ni!« Se mlad, hladen nemški stotnik jima je velel sesti. Nad njimi vsemi je zdaj visela slika mrkega firerja z zlokobnimi očmi, »Ugotovlreno je, da sta obe mladi profesorici pobegnili k banditom. Le slu- čaj jima je pripomogel, da nista pri tem padli nam v roke. Prej ali slej ju do- leti, kar sta zaslužili. Vi torej, mladi profesor, ste se družili z njima, aJi ne?« Pri tem je svoj pogled ostro zapičil v Ogrina. »Nekaj uslug sta mi storili. Hranili smo se v isti gostilni,« je odvrnil Milan s podrhtevajočim glasom, ki je izdajal strah. »Lahko bi vas bil dal prijeti, loda odločil sem se za manj razburljiv po- stopek. Upošteval sem dejstvo, da tu na gimnaziji poučujete nemški jezik. Nekako ste vključeni v nemški kultur- ni krog. Taki ljudje so tu redki in pri- siljeni smo, da jih cenimo. Vi forej ni- ste odšli z njima,..?« »Pojma nisem imel o njunih name- rah, verjemite mi!« »Pa vendar ste z njima politizirali in to seveda v njunem smislu, to se pravi proti nam in za komunizemi« »Pripovedovali smo si doživljaje, to že. Da sta komunistki, tega nisem opa- zil. Morda sta bili tako zelo previdni, ker mi nista zaupali. Svojo namero sta mi zamolčali. Njuno nepremišljeno de- janje vsekakor obsojam .,,« »Ali naj vam verjamem?« je stotnik povzdignil svoj glas. »Kaj pravite, go- spod direktor?« »Tudi meni se zdi, da gospod Ogrin tu ni neposredno prizadet,« je odvrnil direktor v svoji šibki nemščini. »V šoli je korekten in dosega pri pouku nem- škega jezika uspehe.« »Hvala, ^spod direktor! Pri vas pa, profesor, si še nisem docela na jasnem. Dejanje obeh profesoric ste imenovali nepremišljeno. Ali se niste dosti pre- milo izrazili? Taksno dejanje ni le ne- premišljeno, ampak je vendar pravi zločin proti nam, ki rešujemo Evropo in človeštvo pred nevarnostjo z vzho- da! Kaj niste istega mnenja?« »Da, vsekakor,« je negotovo pritrdil Ogrin. »No, torej! Res pa je tudi, da govo- rite prav gladko nemščino,« je nada- ljeval stotnik in se pričel dvigati s sto- la. »Morda vas še kdaj povabim na razgovor. Zanimali bi me na primer vaši učni uspehi in metode. Ali potrebujete kaj nemških knjig? Preskrbira vam jih lahko.« »Nemške literature mi zelo manjka,« je Ogrin pritrdil pomirjen in se vdano priklonil. »Zadeva bo zdaj nemara v redu,« se je malce nasmehnil stotnik in obema segel v roke. »Zelo mi je odleglo, mladi gospod kolega,« je prijazno dejal direktor, ko sta mimo stražarja stopila na ulico.« »S tisto trojko sem vam zares delal krivico, oprostite mi! Vse je v redu! Okupatorju, pač moramo priznavati pravice, ki jih ima ...« To dopoldne je Milan Ogrin opravil še dve uri pouka, ob njih pa se ga je bolj in bolj loteval nov nemir. Ali se ni docela osramotil sam pred seboj, pred Nado in Bosiljko? Kako plašen in pokoren je stal pred okupatorskim oficirjem! Kako izdajalsko je obsodil hrabrost obeh tovarišic, ki sta tvegali vse! Imeli sta prav, da nista zaupali njemu, ki je klecnil v prvem resnem trenutku. Pridobil pa si je zaupanje di- rektorja in Nemca. Kako bi mogel zdalje pogledati Nadi in Bosiljki v obraz kot človek brez časti? Z grenkimi občutki je opoldne stopil v gostilno »Takovo« in sedel na svoje mesto. Oba stola desno od njega sta zdaj že nekaj dni samevala. Kje le sta bili zdaj obe tovarišici? »Tole pismo bo najbrž za vas,« mu je rekel gostilničarjev sin. »Neki seljak ga je prinesel.« »Pismo?« se je začudil Ogrin. »Da, to je moj naslov!« lasna, krepka pisava je bila Nadina! Vznemirjen je pretrgal sivi ovoj in bral z lista papirja: »Dragi Milan! Oprosti nama, da Ti nisva ničesar povedali. Pozivu sva ho- teli takoj slediti in nikomur — niti Te- bi — nisva tega smeli zaupati. V času, ko prejmeš to pismo, bova gotovo že med svojimi, med svobodnimi ljudmi. Ali hočeš tudi k njim? Ce se tako od- ločiš, odpotuj v Valjevo! Katero koli nedeljo v novembru točno ob enajsti uri dopoldne bodi tam v restavraciji tik kolodvora! V roki drži škatlico vži- galic in svinčnik! Ce se tako odločiS, se vidimo. To pismo uniči takoj! Nada in Bosiljka.« »Pojdem!« je bila prva in odločna Milanova misel. Samo tako se opere sramota, ki se je omadeževal z njo v šibkem trenutku. Samo potem t)o njegovo strahopetstvo dobilo smisel, če si je z njim ohranil prostost in odprto pot k njim, ki se bo- re proti krvavemu nasilju za svobodo, za pravice človeka. In s tem bo storfl samo svok) dolžnost, prav isto dolž-; nost, ki ni bila pretežka niti Nadi niii Bosiljki. Videl je pred sabo Nado, ponosn« v bolestnem srdu, živo v temni lepoti. Oči ii bodo mehko zažarele in Bosiljk« se bo drobno nasmehnila, ko se spel najdejo — trojka v svobodi in v borbi zanjo. Tri dni kasneje je Milan Ogrin odleJ na pol, ki je biJa neizogibno edina. Koaeo Stev. 8 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 24. febniarja 1956 ODREDBA O UVEDBI PASJEGA KONTUMACA Na osnovi prvega odstavka čl. 15 in 9 točke 126. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS štev. 19-89/52) izdajam ODREDBO • uvedbi strogega pasjega kontumarca na območju okr^ Celje 1. člen Da se zavaruje divjad, ki je splošno ljudsko premoženje, pred E>omari p>o p®eh, zlasti v času, ko nastopijo ne- ugodne vremenske prilike, morajo biti rsl psi brez izjeme stalno privezani na vorigL 2. člen Psi, kateri spremljajo svoje lastnike, morajo biti vodeni na vrvici, prosto pa se smejo gibati le z nagobčnikom. 3. člen Vsi državljani so dolžni pse, ki se prosto gibljejo brez nagobčnikov po- kon^ti ali pa ujeti in jih izročiti lov- cem oziroma konjaču. 4. člen Konjači in lovci v svojih loviščih so dolžni stalno izvajati obhode ter s tem skrbeti za izvajanje te odredbe. 5. člen Določbe te odredbe ne veljajo za me- sto Celje znotraj meje Savinja, Volj- na, Huidinja, Bežigrajska cesta, Pokopa- liška cesta, Cesta^ na Dobravo, Dečkova cesta, cesta na Ostrožno, Savinjska že- leznica, potok Ložnica in Savinja, V tem območju se »mejo psi prosto gibati. 6. člen Ta odredba velja takoj. Občinski ljudski odbori so to od^redbo dolžni razglasiti na krajevno običajen način. Okrajni ljudski odbor Celje Predsednik: Jerman Riko CELJSKA MESTNA HRANILNICA ponovno opozarja na Desetletno nagradno varčevanje Vsak ndeleženec razpisa se obveže, da bo ▼lagal na hranilno knjižico mesečne vloge, ki Sjiašajo v 10 letih ?l.i39 dinarjev. Hranilnica BD k« sproti pripisovala obresti ter mu bo > dnem, ko bodo vplačila dosegla 71.125 dinarjev, izplačala lOO.OOO dinarjev. Vplačevati je mtseč- ae abroke skozi deset let po naslednji lestvici RAZGLAS Pozivamo lastnike kokoši, da prijavijo ob- činskemu veterinarju v Mestni klavnici število kokoši za cepljenje proti kokošji kugi. Cep- ljenje proti kttkošji kugi bo brezplačno. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE RAZPISUJE mesto strojepiske v administraciji Obč. LO Celje. Pogoj: Dovršena srednja ekonomska šola ali nižja srednja šola z najmanj triletno prakso. Prednost imajo osebe z znanjem stenogra- fije. Ponudniki morajo izpolnjevati poboje iz 19. člena Zakona o državnih uslužbencih (Ur. list LRS št. 1-49). Ponudbe z življenjepisom je paslati na taj- ništvo Obč. LO Celje do 5. marca 19S6. RAZPIS Kmetijsko gospodarstvo Lava-Celje razpisuje javno dražbo raznih strojev in erodja za dne 27. februarja 1956, ki bo na omenjenem po- sestvu. Na prodaji bodo naslednji predmeti: samo- vezalke, kosilnice (vprežne in traktorske), vprežni obračalnik, vprežne grablje, izruvači za krompir, razne voane in gnojnicne Črpalke, kozolci, hmeljske sušilnice, razni vprežni vo- sovi, ogrodje za rastlinjak, plugi in razno drugo orodje. Možnost nakupa ima poleg državnega tudi privatni sektor. OBJAVA Revizija Glavne zadružne zvez« LRS v Ce- Un se je iz svojih dosedanjih prostorov v Cankarjevi ulici 4 preselila v prostore na Cankarjevi ulici l-II. nadstropje, lelefon 26-65. OBVESTILO Vse ustanove in naše člane obveščamo, da smo se preselili v Cankarjevo ulico štev. 4 in obdržali telefonsko številko 22-09. GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 26. II. 1956: dr. Cerin Jože. Celje Can- karjeva ulica 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. DOM ONEMOGLIH »GRMOVJE« razpisuje mesto administratorja (ke). Pogoj: samostoj- no opravljanje poslov za fin. ustanove. Na- stop službe takoj ali najkasneje de 15. marca. Plača po uredbi. Hrana in stanovanje je preskrbljeno. Sprejmemo tudi samostoj- nega vrtnarja srednjih let za gojitev ze- lenjave. Plača po uredbi. Hrana in stano- vanje je preskrbljeno. TRGOVINA Z VINOM. ŠMARTNO OB PAKI razpisuje mesto blagovnega knjigovodje ali knjigovodkinje. Nastop službe s 1. apr. 1956. PRODAM posestvo (6 ha obdelovalne zemlje in 8 ha gozda) s hišo in gospodarskimi po^ slopji v Zavrhu, pošta Dobrna, Interesenti naj se zglasijo v Strmcu št. 33. PRODAM dvosedežni zapravljivček in valjar. Naslov v upravi lista. PRODAM težke konje. Informacije: Smeh Jo- sip, Mestinje p. Podplat. PRODAM enovprežne dvosedežne sani (želez- na konstnikcija). Naslov v upravi lista. PRODAM peč za kopalnico z rezervoarjem. Naslov upravi lista. KUPIMO dobro ohranjeno rolo omaro. Vpra- šati v upravi lista. KONTRABAS kupim. Ponudbe z navedbo sta- nja in cene poslati na naslov: Bezlaj Darij, Celje, Dečkova cesta 52. GOSPODINJSKA POMOCNICA starejša, pošte- na želi spremeniti službo s 1. marcem. Naj- raje bi šla k manjši družini ali k samo- stojni osebi. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno kom.fortno stanovanje za enosobno komfortno stanovanje. Naslov v upravi lista. SOBOSLIKARSKEGA-pleskarsk-ega vanjeca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Oskrba v hiši. Naslov v upravi lista. PETINDVAJSETLETNI KMEČKI FANT - de- lavec z doto, zelo dobrega srca, želi spoznati pošteno dekle z domom in malo zemlje. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Po- mlad«. OPOZORILO! Osebe, ki še niso vpisane v tu- kajšnji volilni imenik in osebe, ki so v zadnjem času dopolnile 13. leto pozivamo, da se zaradi vpisa v volilni imenik zglasijo pri Obč. ljudskem odboru Celje, Magistrat, soba štev. 6 v času uradnih ur (8—12) vsak dan. Komisija za volilne imenike CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 26. februarja 1956 ob 15: George Axel- rod: SEDEM LET SKOMIN — Gostovanje v Slovenskih Konjicah Torek, 28. februarja 1955 ob 15: Ivan Cankar — LEPA VIDA — II. srednješolski abonma Petek, 2. marca 1956 ob 15: Ivan Cankar — LEPA VIDA — L srednješolski abonma Naslednji abonma koncert bo izjemoma v četrtek, 15. marca. Igral bo kitajski pianist Fu Tsiin, ki je bil nagrajen na lanskem Cho- pinovem tekmovanju. Abonente prosimo, da plačajo III. obrok plačila. KINO UNION. CELJE Od 21. do 25. II. 1956: »Daljni sever«. ameriški barvni film Od 26. II. do 1. III. 1956: »Veselo izkrcavanje«, ameriški barvni film Od 2. do 5. III. 1956: »Nesmrtne melodije«, italijanski film Predstave dnevno ob 18 in 20. Ob nedeljah •b 16, 18 in 20. KINO DOM, CELJE Od 24. do 28. II. 1956: »Karneval v Teksasu«, ameriški barvni film Od 29. II. Ho 4. I!" 1956: »Izpod Sahare«, ameriški barvni film Tribuna Olepševalnega dmšiva v Celja NEPRIMERNO STANJE V OZKI ULICI Kljub večkratnim pismenim in oseb- nim intervencijam pri Upravi stano- vanjskih zgradb in podjetju Kristalija je stanje na dvorišču hiše št. 1 v Ozki ulici neprimerno za središče mesta. Dvorišče uporabljajo kot skladišče, smetišče in — javno stranišče. Na dvo- rišču ležijo razni odpadki, slama, les- na volna, zaboji, papir, pepel in še marsikaj drugega. Vse to povzroča smrad, je pa tudi nevarnost ognja, ker je tam skladišče oljnatih barv in la- kov. Glavna vrata so stalno odprta, dohod do stanovanj je ob vsakem času in vsakemu možen. Dohodi do stano- vanj so tudi nevarni, posebno za otro- ke, saj je tam oolno odi)adkov šip in nezavarovanega stekla. V hiši so šolo- obvezni otroci, ki nimajo v stanovanjih niti sonca, niti čistega zraka, dost-op na dvorišče pa jim je pri taidh raz- merah nemogoč. Prebivalci prosijo, da merodajni tako stanje takoj odpravijo. SLAB DOHOD DO VRTNARSKE ŠOLE % Vrtnarska šola v Medlogu Ima tako blaten dohod, da dela sramoto vzornemu podjetju. Gramoz v Savinji je blizu, prevozna sredstva so doma m tudi delovna sila ixri roki. Tudi šola v biv- ši Štigerjevi vili na Ljubljanski cesti bi potrebovala živo mejo, kakor je tam že nekoč bila. TUDI TO BI NAJ UREDILI Ko so pred leti obnovili poslopje Narodnega doma, niso ometali stene proti Ljlibljanski cesti. Ker ta neome- tana stena kvari pogled na sicer lepo poslopje, naj bi jo čimprej spravili v red. Prostor pred postajnim izhodom naj bi posuli s peskom, ker je tam ob mokrem vremenu precej blatno, — Po- suli naj bi tudi pot od Sindikadnega doma do bencinske črpalke. — Bliža se pomlad. Nasad na .pobočju nasproti restavracije »Pošta« bo treba temeljito pomladiti in preurediti, saj temeljito urejen že dolgo ni biL — Cesta na Sta- ri grad je zelo razvožena in blatna. Potrebno bi jo bilo temeljito posuti z gramozom. — V Vrunčevi ulici prostor za l»všo Socherjevo hišo nikomur ne dela časti. Tja navažajo vsemogoče od- padke, delno služi tudi za javno stra- nišče in še druge podobne zadeve. Me- rodajni naj si razmere tam ogledajo in poskrbijo da se takoj napravi red. v Celju bo prvenstvo grafičarjev Slovenije v smučanju v izvedbi sindikalne podružnice Celjske ti- skarne ter pod pokroviteljstvom Republiškega odbora sindikata grafičnih delavcev, bo v so- boto, 25. ter v nedeljo, 26. februarja na smu- čiščih pri Celjski koči republiško prvenstvo grafičarjev Slovenije, združeno s tekmovanjem za KOKOSINEKOV MOMERIAL. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo ▼ sobo- to «b 7,45 zjutraj. Kmalu nato pa se bo začelo tekmovanje moških ekip v patrolnem teku. Proga bo dolga 10 km. Razen tega bo v so- boto že tekmovanje mladincev in žensk ▼ teku na 5 km, moški in ženske pa se bodo še pomerili v smuku. V nedeljo pa bo samo še tekmovanje v slalomu za moške in mladin- ce. Po dosedanjih prijavah bo na tekmovanj« sodelovalo nad 70 tekmovalcev, članov vseh grafičnih kolektivov Slovenije, S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA MOZIRJE V Mozirju bodo ustanovili osemenjevsino postajo Občinski ljudski odbor Mozirje je pred kratkim razpravljal o spremem- bah in dopolnitvah statuta občine. Spre- jel je tudi odlok o vskladitvi pravnih predpisov bivših občinskih odborov in odlok o začasnem finansiranju za prvo četrtletje. Precej živahna razprava je bila o predlogu odloka o sejmskem in tržnem redu. Odborniki so bili mnenja, da je potreba v odlok vnesti še ple- menski ovčji sejem za področje Solča- ve in Luč. Ti sejmi so se do sedaj že prav dobro obnesli. Pripomniti je, da V teh predelih gojijo ovce solčavske pasme, ki so znane daleč naokoli. Ljud- ski odbor je imenoval še davčno ko- misijo, komisijo za predvojaško vzgojo in še nekaj drugih upravnih komisij. Sprejel je tudi odločbo o ustanovitvi kmetij sko-gosp^arskih šol v Smart- nem ob Dreti in Novi Štifti. Dalj časa se je ljudski odbor zadržal pri razpravi o ustanovitvi osemenje- valne postaje v Mozirju. Okrajna ve- terinarska postaja Celje je s to službo prenehala konec januarja in prepustila nadaljnjo akcijo občinskim ljudskim odborom. Odborniki so bili mnenja, da je nujno potrebno ustanoviti osemenje- valno postajo. V primeru, da bi s to službo prenehali, bi nastala škoda pri pospeševanju naše živinoreje. Ta služ- ba je pokazala že vidne uspehe. Od- borniki so iznesli, da so kmetje v za- ičetku gledali na to službo z neza- upanjem. Danes pa gledajo na to po- vsem drugače. Seveda je to sad že do- seženih uspehov te službe. Drobne iz naših kolektivov Člani delovnega kolektiva Tovarne emajlirane ix>sode v Celju se marljivo udejstvujejo v raznih društvih in or- ganizacijah. Samo v DPD »Svoboda« je nad 350 emajlircev, medtem ko so- deluje v društvu Ljudske tehnike nad 400 članov. Nad 20 članov kolektiva dela v ljudskih odborih, njihovih sve- tih in komisijah, več 100 pa še v raznih družbenih organizacijah in športnih društvih. Člani kolektiva Železarne Store se uveljavljajo tudi v delu izven pKJdjetja. V raznih prosvetnih društvih aktivno sodeluje nad 360 članov, v športnih društvih okoli 200 in v glasilskih dru- štvih nad 50 članov. Okoli 30 članov kole^ktiva sodeluje tudi v ljudskih od- borih. Blagajna vzajemne samopomoči v celjski Cinkarni šteje nad 600 rednih članov z okoli 230.000 dinarjev deležev. S tem je nad polovico vseh članov ko- lektiva član blagajne. Le-to je ustano- vila sindikalna podružnica leta 1954. Od takrat so si člani izposodili skupno okoli 4 milijone 700 tisoč dinarjev brez- obrestnega posojila. Z VRANSKEGA Na Vranskem imamo tečaj RK in PL2L Tečaj obiskuje 32 kmečkih deklet, ki z zanimanjem poslušajo predavanja. Organizirali smo tudi gospodinjski tečaj, ki ga obiskujejo dekleta iz tečaja RK. Dekleta se za gospodinjstvo zelo zanimajo, saj redno dvakrat tedensko hodijo precej daleč v gospodinjski tečaj. Denarno sta tečaj podprla KZ in občin- ski odbor. Smučanje BELAJEVA - DRŽAVNA PRVAKINJA Končno ji je le uspelo. Belajeva, mlado kmečko dekle, doma izpod Celjske koče, je na držav- nem prvenstvu v Delnicah osvojila naslov državne prvakinje v smučarskem teku na 10 kilometrov. Po dolgih letih predstavlja ta njen podvig velik uspeh za celjski smučarski šport, saj so leta, ko sta Cetina Janko in Mahlcovec Cveto kot mladinca osvajala državna prven- stva, že precej za nami. V alpskih disciplinah Celjani nismo dosegli vidnejših uspehov. Brez predhodne vadbe smo lahko zadovoljni s plasmanom naših smučarjev: v veleslalomu je bilo 70 tekmovalcev, od ka- terih se je Uršič uvrstil na 15., Cetina na 16. in Nunčič na 32. mesto. V slalomu pa je bilo 67 tekmovalcev med njimi pa najdemo Cetino na 11., Nunčiča na 19. in Vebra na 26. mestu. Proge so bile izredno težavne, hud mraz in veter pa sta pravtako močno ovirala tekmoval- ce. Skoki: člani — 1. Ježovnik (Šoštanj), 2. Cizej (Gomilsko), 3. Kovše (Zel. Mb), 4. Fišer (Zel. Mb), 5. Gabrijel (Šentjur), 6. Planine (Trbov- lje). Mladinci: 1. Lovec (Zel. Mb), 2. Kotnik (Šmartno ob Paki), 3. Naroločnik (Šoštanj), 4. Tepež (Velenje), 5. Cestnik (Trbovlje) . VELIKE MEDDRUŠTVENE SKAKALNE TEKME V VOJNIKU V nedeljo, 26. februarja bodo v Vojniku na 40-metrski skakalnici medarustvene skakalne tekme. Tekmujejo skakalci iz vse Slovenije. Pričetek tekmovanja ob 15. uri. NOVI RAZPISI TEKMOVANJ Zadnja nedelja je bila polna smučarskih tek- movanj, za prihodnje dni pa se nam obetajo nova. V soboto in nedeljo bodo smučišča na Celjski koči prizorišče smučarskih tekmovanj naših grafičarjev, ki so posvečena spominu na- šega nesrečno preminulega alpinista in smu- čarja tov. Kokošineka. Na republiškem prven- stvu grafičarjev bo zbranih preko 70 tekmo- valcev . Večje število smučarjev bo zbranih na ob- činskem šolskem smučarskem prvenstvu, ki bo v ponedeljek, 27. februarja ob 9. uri na smu- čiščih v Polulah. Na programu so tekmovanja v smuku, veleslalomu, tekih in skokih. Nasto- pili bodo pionirji, pionirke, mladinci in mla- dinke, razdeljeni v starostne skupine. Pravico nastopa na tem tekmovanju imajo le najboljši trije posamezniki iz posameznih šol, tako da bo to tekmovanje služilo kot merilo moči smu- čarskega športa na posameznih šolah. Poleg pionirjev osnovnih in pomožne šole bo na tek- movanju zbrana še mladina iz naših srednjih in strokovnih šol. Za najboljše tekmovalce sta DPM in Svet za šolstvo Občinskega LO Celje pripravila knjižne nagrade. Mestni strelski odbor Celje pa pripravlja v nedeljo, 26. februarja ob 12. uri s startom v Mestnem parku patrolni tek s streljanjem na smučeh. Dolžina proge bo okoli 8 kilometrov, strelišče pa bo oddaljeno 50 metrov od proge, kjer se bo streljalo v bojno tarčo z vojaško puško. Patrola šteje 3 tekmovalce. Cas se ra- čuna po zadnjem tekmovalcu, ki pride v cili, za vsak zadetek v tarčo pa se bo patroli od- štela po ena minuta od doseženega časa v teku. Za zmagovalne ekipe so pripravljeni pokali, diplome in praktične nagrade. Hokej na ledu CELJANI OSTALI Y DRUŽBI NAJBOLJŠIH Celjski hokejisti so v zadnjih dneh odigrali dve kvalifikacijski tekmi s prvakom II. slo- venske lige, moštvom Maribora, za obstanek v I. slovenski ligi, kjer nast(^ajo izbrana ho- kejska moštva iz Slovenije. Celjani so na ma- riborskih tleh jedva zmagali s 3:2 in to v zadnjih minutah igre, na domači jedeni ploskvi pa so bili uspešnejši in so dosegli zmago z 8:4. Tako bomo tudi ▼ prihodnjem letu, po zaslugi VELIKO ŠTEVILO TEKMOVALCEV V soboto in nedeljo so se Ha celjskih smu- čiščih pomerjali med seb(y za naslove prva- kov najboljši smučarji iz Štajerske. Preko 230 tekmovalcev se je javilo vodstvom tekmovanj pri Celjski koči, pod Golovcem in v Mestnem parku na skakalnici. Vse prireditve so bile dobro pripravljene in dajejo zopet priznanje našim smučarskim delavcem. Tekmovanje v tekih in skokih je bilo zdru- ženo za smučarske klube in partizanska dru- štva ter je s tem služilo medsebojni povezavi in pravilnemu gledanju na razvoj te športne panoge, tekmovanje v alpskih discilinah pa je bilo le za članstvo partizanskih društev. Naj- več tekmovalcev je bilo v skokih — 83 — kar pomeni. Ha je za to šnortno smučarsko pano- go največ zanimanja in da se kažejo uspehi s postavitvijo novih smučarskih skakalnic po celjskem okraju. Poglejmo si najboljše tek- movalce v posameznih disciplinah: Teki: člani — 1. Kovše (Zelenzičar Mb), 2. Suša (Celje), 3. Podlesnik (Zel. Mb), 4. Klanč- nik (Vojnik), 5. Cileušek (Zabukovca), 6. Kolar (Zabukovca). Mladinci 1. Koc (Zel. Mb), 2. Verk (Celje), 3. Sumer (Celje), 4. Muršak (Zel. Mb), 5. Ban (Šentjur) in 6. Zupane (Celje). Patrolni tek: člani — 1. SK Maribor. 2. SK Maribor II, 3. Svoboda Zabukovca, 4. Konjice, 5. Braslovče, 6. Celje. Mladinci: 1. Braslovče, 2. Šentjur, 3. Rog. Slatina, 4. Prebold, 5. Vojnik-I., 6. Šmartno ob Paki. Veleslalom — člani: 1. Stoklas (Polule), 2. Vončina B. (Konjice), 3. Bajda (Konjice), 4. Zi- her F. (Mozirje), 5. Vončina T. (Konjice). Mladinci: 1. Požun (Celje), 2. Ziher S. (Mo- zirje), 3. Koštomaj (Celje), 4. Podgrajski (Šent- jur), 5. Cesar (Mozirje), 6. Kopinšek (Šentjur). obeh zmag v kvalifikacijah, gledali v Celju boljše hokejske tekme za točke — Ljubljano, Jesenice in Vevče. TROBOJ METALNE INDUSTRIJSKE ŠOLE IZ ŠTOR, IND. KOV. TER I. VAJ. ŠOLE V CELJU V VELESLALOMU Pretekli teden je bil smučarski dvoboj med navedenimi šolami. Tekmovali so v veleslalomu na terenu s Košnice pro'.i Polulam. Najboljši so bili gojenci MIS Store, ki so dosegli 293 točk, druga je bila Vajenska šola I s 332 točkami ter zadnja IKS Celje s 353 toč- kami. Med posamezniki je zmagal Crnovšek — MIS STORE. OŽIVELE BELE POLJANE ALI TROJE TEKMOVANJ NA GOMILSKEM Ko je snežna odeja prekrila nič kaj prijaz- no rjavo površje, že se je oglasil vrisk zado- voljstva na obronkih šmiklavških hribov. Sneg privablja na desetine in desetine pripadnikov gomilskega Partizana, katerim dajejo vaditelji in inštruktor prve napotke v zimski šport. Da, pionirjem se odpira nov pogled v zimsko po- krajino in zato res ni čudno, da po gričevju okrog Gomilskega kar »mrgoli« smučarjev. Tako je dan za dnem. Prvo tekmovanje v alpskih disciplinah, ki je bilo obenem tudi društveno prvenstvo, je po- kazalo, da se je smučanje na Gomilskem moč- no razmahnilo. Športni popoldan za pionirske oddelke in nedeljsko tekmovanje v klasični kombinaciji sta veren dokaz, da se telesno- vzgojni delavci na Gomilskem dovolj jasno zavedajo, da je tudi smučanje osnovni ele- ment splošne telesne vzgoje. SMUČARSKA PRIREDITEV V LIBOJAH Kakor vaško leto, tako je tudi letos, 12. fe- bruarja ob 13. uri. startal prvi tekmovalec tradicionalne smučarske tekme v alpski kom- binaciji pri stari koči na Šmahorju in ciljem v Libojah. Vseh tekmovalcev je bilo 35, to je 7 ekip po 5 tekmovalcev. Liboje sta zastopali dve eki- pi, Zabukovco dve in Prebold tri ekipe. Proga je zahtevala od tekmovalcev precej fizične vzdržljivosti, na Prevalu in Rojčevi planini pa še dobro mero prisotnosti. Proga je bila zelo dobro markirana, sicer po izjavah nekaterih nekoliko preveč zahtevna. Po končanem tekmovanju so bile v domu Svo- bode razdeljene nagrade ter diplome, kjer je predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Alojz Kotar podelil prehodni pokal in diplo- me, tajnik tov. Darko Suler pa nagrade in diplome posameznikom. Po zaključku tekmovanja za člane se je še pomerilo v smuku 10 pionirjev in 13 mladin- cev. Med mladinci je zmagal Počivalšek. druga je bila Marija Goršek, tretji pa Vili Goršek. Pri pionirjih pa je bil prvi Pražnikar, drugi Krk in tretji Dosedla. Atletika DRŽAVNI PRVAKI V ATLETIKI V ZAPRTHI PROSTORIH Atletsko prvenstvo FLRJ v zaprtih prostorih, ki je bilo preteklo nedeljo v Zagrebu, ie prineslo AD Kladivar nove zmage. Iz Zagreba so se vrnili kot novi državni prvaki: Lurger v teku na 60 m in 60 m ovire, Lešek v skoku PRIJATELJICA TUJEGA PERILA 23-letna Mihelčič Albina je 9. no- vembra 1955 ponoči vzela Verčnik Si- monu v Tovarniški ulici razno perilo, ki se je sušilo na balkonu, v skupni vrednosti 7110 din. Obsojena je bila na 5 mesecev zapora. PRIJATELJ TUJE LASTNINE je 25 letni K. F. iz Zabukovce. Julija lani je Prašnikar Uršuli vzel 9 kg ba- krene žice in železni drog v vrednosti 6400 dinarjev. Ker je bil K. F. že pred- kaznovan, kar je sodišče upoštevalo kot obtežilno, je bil obsojen na 4 me- sece zapora. SLUŽBO JI JE HOTELA PRISKRBETI 22 letna Skok Marija je 23. 10. 1954 v Posredovalnici za delo v Celju na- govorila Kugler Amalijo in ji ponu- dila, da ji bo njen stric poiskal službo v Tovarni emajlirane posode. Čeprav je Kuglerjeva dobila nakazilo za de- lovno mesto, je sledila prigovarjanjem Skokove in odšla z njo po mestu. Sko- kova je Kuglerjevo tudi nagovorila, da se je odpeljala domov po odjavni- 00 in da ji je pustila kovček in dva zavitka, v katerih je imela svoja obla- čila. Skokova je Kuglerjevi naročila, naj pride drugi dan z vlakom v Celje zaradi službe in da ji bo obenem tudi vrnila stvari, ki jih ie shranila. Ko je Kuglerjeva drugi dan prišla v Celje, Skokove ni našla na železniški poste- ji, kakor ji je obljubila. Skokova se je zagovarjala pri sodišču. V zvezi še z neko neprestano kaznijo bo skupno sedela 18 mesecev. s palico. Kopitar Marjan v teku na 600 ™ ia Slamnikova v teku na 600 m. Tudi ostale celj- ske tekmovalke zasledimo na vidnih mestih. Petauerjeva na 2. mestu na 60 m ovire, Sikov- čevo na 2. mestu na 60 m, Reharjevo in Cvik- Ijevo kot 2. in 3. na 600 m. Kovača na 3. me- stu na 60 m ovire, Gajška in Vipotnika na 3. in 3. mestu v teku na 1000 m. Celjani so osva- jili 5 državnih prvenstev, 4 druga in 3 tretja meš||. Začetek v letu 1956 je razveseljiv la lahko z zaupanjem in vero v nove uspehe na- ših atletov čakamo na tekmovalno letno sezaaa.