poštnina plačana v gotovini. Cena 2 »In. Leto II. V Celju, dne 4 aprila 1927. Št. 9. in 10. *■ ■ ■ ■ ® ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ® ■ ■ ■ •■ ■ ■ » E ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Bffl B SI M E ■ H K a a » W ^ B EJ a p n £1 C El n 0 S2 0 H H H * ■ ra B E B 12 C 1! ■ ■ B tt ■ E B u a ra B B a s Delo v poslu . . . U Z .: «Pust» pridi k nam v skupščino kjer traja «pust» celo leto — drugje te itak povsod ven me¬ čejo ... ■lin■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■F iiumaiiiBi ■■■■■■>!■ ■ ■■■EiiiiiiaiaEsaitsieisuiiummiiii 3iraiiaiiiBiri9>9esi!E3>igsiBmii;s.'tEsaisiiEi 60 Kronika. Ti - dradi - bums - tadra Historija brez konca do kraja. Je grozno fletkana, ’ma fovš zobe, lase, In kratke kikiljce. Nje prstki, ročice So fajn napne ame, Ker kuhati ne zna Ta mala ročica! ’ma štumfke Židane. Da skoz se vidi vse. Tudi dlačice, Ki so razirane. Vsa je napudrana. Se šminkat’ tudi zna In frabat’ ustnice, črnit obrvice; Zna plesat ChaTleston, Boston im Black-Botbn, Zakon gospoda pro¬ fesorja Pozabe. Profesor Pozaba je bil povabljen na ples. Bil je samec, čvrst možak, imel je nos sredi obraza in na vsako stran nosa eno oko, pod nosom brke, usta im brado — kakor večina drugih. Pa zakaj bi potem ne bil tudi on po¬ vabljen? Po dolgih, mučnih pripravah je slednjič prišel težko pričakovani dan plesa in profesor se je, v gala naprav¬ ljen napotil v kasino. Prispel je tja., obavil vse formalnosti in se zahuhal v gospodično Nerodo, ki je zaman ča¬ kala plesalca. Dopadla se mu je pun¬ ca, ki je tam v zatišju mirno sedela, ' Vozit avtomobil Še bolj kot HarrT-Piel! Je hazenašica, Nogometašica. Zraven drsacica. In pa skij-ačica. Ne mara ribati In tud’ ne zibati, Zato »za dohtarja.« Veliko d’narja ’zda. Vsaka misli, da Nalašč je vstvarjena Za filmsko zvezdico, Cowboy-sko ljubico. Šivat pač ne zna; Na kmete žehto da, Za žebtat’ damica Je preveč pametna. na očigled brez brige za to, kar se go¬ di krog nje. Kaj se godi v njeni duši — pa ne bi mogel določno izraziti niti cel vek prerokov . . . Profesor, dasi v naponu tridesetih let, ni bil ravno naj¬ boljši plesalec. Današnji ženski svet pa ne vpra¬ ša, kaj premore tvoja glava in tvoje roke — marveč kako so gibčne tvoje noge. Gospica Neroda pa — ni tako, ni tako! Kaj je hotela! Bila je že v zre¬ lejši dobi, no, kako bi se izrazil, da bi ne bilo zamere? Ah, da, bila je roža vrtnica, ki je včeraj bahato cvetela — nocojšnjo noč je pa veter stresel polo¬ vico listov z njene čaše! Seveda, roža nima na razpolago pudrov, šmink, steznikov, kolonjske vode in etecetera. zato se roži pozna tak proces veliko 20 Vardar pokadi, Z monoklom tud’ gledi. A zraven se posti. Da preveč težka ni. če je prekratkih neg; Kot angleški buldog Še zraven zdepkasta, Se kar masirat da. čez tednov pet, deset. Poda se spet v svet, Sedaj kot prava doga Vitka, hitronoga. Slednjič »ga« ujaga, »On« dobi pa vraga: Od »zveste«, Maričke, Že prvi mes’c — rožičke . . . Finis. Gorval. boTj, kot se je poznal naši gospici Ne¬ rodi, ki je bila namazana vrhu vsega tega z neko lepljivo snovjo za lovljenje — metuljev. Profesor se približa elastično, čim najbolj prožnim korakom, se globoko prikloni in predstavi, pri čemur za¬ mrmra svoje ime čim nerazumljivejše, zardi in zaprosi za naslednji valček. Precej časa sta čakala, kajti orkester je venomer tolkel in razbijal nekakšne šimeje ih fokstrotlne, Pozaba pa, v čast mu bodi povedano, ni znal plesati modernih plesov. Zmal je valček in polko na eno stran tako dobro, da je umetniško počepal na desno nogo in — buzarada — če ga je imel malo pod plešo, je tudi čvrsto udaril s peto ob tla. Gorval: I, šimel! Kljuse naš je proračun. Mož, ki ga vleče, je Uziun: V štalico varno rad bi. ga spravil. Mrha pa grda notče naprej, Uzun vzdihuje: »Ojej, Kako me še dolgo boš gnjavil?« In, dalje poti se in, kliče »ho-ruk« Zaman. — Kljuse le si/li »curuik«, Ketr druga se. sila, zadaj poti, Za rep drži in naprej ne pusti. Mar bo treba, spet derhis’jamrat! Kar je gotoyega, na novo razdirat! Sedanje zaveznike zopet potirat! Druge pajdaše znova nabirat In sedmič za prezidenta Vanieirni? Pa ravno sedaj, v teških dneh. Ko v zunanji politiki imamo »peli«.; Ko izziva Lah kanambol, A kontrolira že vsaki kaprol, Ko vsak nas listič že blati, Da smo za nič diplomati! V državi pa vsak nezadovoljen. Na vlado, upravo je nejevoljen, Ko v lastni že stranki vse poka. Kjer vsakdo na svojo pest »žoka« In se stebrovje nad glavo ruši! Težko je Uzun,u-pri duši! imihe pravijo .. . Pravijo, da pragerski ptičji lovci zato ne morejo Slišati pokanja z bičem, ker se bojijo, da bi se .jiim zajci ne splašili in zbežali v Polskavo, Nevi. * Pravijo, da je znani pragerski ro- koinavh Hanza« postal iz berača — župan. Nem. * Pravijo, da sta si Kori in Sepl iz Pragerskega, oblekla kositrene hlače, da se jima ne bodo preveč tresle v slu¬ čaju, da jima fantje iz Polskave zopet grozijo s palce, če bosta šla tja »k ljiub- ci v vas«. Nevi. Pravijig, .ker, pragerski fantje letos k pustu niso priredili plesa, ga bodo zato 1. januarja 1928. na ledu znane mlake. „ Nevi. * Pravijo, da bo Ljubljana najela aparat, ki bo tlačil ljudi v tramvaj. Aparat je izdelala nemška tvrdka »štopfeinii«. Nevi. Moderni ples. »Kaj je sploh moderni ples?« — »To je tisti ples, pn katerem desna ro¬ ka ne ve, kaj leva dela!« N. Nadin: Moderni „ftmor b \ Danes Milki zvest do groba, jutri že spet se zvestoba Zori zatrjuje večna, a čez teden Mira groba v »zvestem« • srcu gospodari. Mine mesec —- že podoba Sladke Alme v njem kraljuje; a Bog vedi kaka zloba jd čez leto »žezlo« vzame, in Milenina »svetloba« vanj preža,rko spet posije . .. in tako naprej do groba vsa ta »idealna« doba ... Slednjič je vendar zadonel zaže- Ijeni valček in profesor odvede svojo plesalko v krog drugih plesalcev. Ti¬ ho in mirno sta jadrala po dvorani m oba molčala; Pozaba je le molil Boga sam pri sebi, da bi mu kdo ne odvedel plesalke, čutil je, da ne bi imel več poguma izbrati' druge plesalke . . . Vneto je stopal gospici Nerodi na kur¬ ja očesa. Gospica Neroda iima namreč precej preveliko nožico ... In kaj bi dalje govorili! Gospica ga je opomnila, da ji je stopil že dvaindvajsetkrat na nogo, profesorju se je dopadlo, da go¬ spica tako vestno računa. Pred njim je stal nov problem, katerega je sklenil rešiti v zakonu. Več dni zaporedoma je nato pro¬ fesor prihajal z velikim šopkom cvetic pred stanovanje Nerodinega očeta. — Skrbn o na pamet priučen govor je bil pripravljen na jeziku — pred kritič¬ nimi' vrati je pa vedno vse — pozabil. Šopek je venel . . . venel . . . tako, da je celo profesor opazil. In da bi ne moral kupovati drugega šopka, se je osmi dan odločil, zbral ves pogum in vstopil. — Tri tedne se je to ponavlja lo, a šele četrti šopek je zadel v živo, ko je profesor jecljaje spravil iz sebe potrebne štiri besede ... In bil je poroka! Ko je Pozaba klečal pred oltarjem, se je zagledal v dve goreči sveči na oltarju, od katerih je ena plapolala, druga pa ne. Stal je pred novim pojavom fizike, nov pro¬ blem, nova tajna dveh elementov . . . in ko ga je duhovnik vprašal, če res hoče pričujočo gospico Nerodo za že¬ no, je odgovoril: »Ne motite me, pro¬ sim, izvolite se obrniti name malo poz¬ neje, ko ne bom več zanosi en s tem zanimivim problemom . . .« — Vse je začudeno utihnilo . .1. in v tej tišini je profesor gromko kihnil da skrije na¬ stalo zadrego. Dalje prih.) N ir« čila za štampiljke vseh vrst sprejema uprava «Muh». « 62 -.O Z našega muholovca. Krivostegno. (Dve sliki iz brivskega salona.; 1 . V brivskem salonu iz pretekih časov. Brivec (svojemu klijentu): Danes je pa res lep dan! (listo pomladanski! Saj bi bil pa tudi že čas, da bi solnce dobilo nekaj več moči in pregnalo sneg iiii blato iz mastnih ulic. Drugi ga nam¬ reč gotovo ne bodo! Kaj ni tako? KMijent (molči m zre mimo v zr¬ calo). Brivec: Dandanes je že tako, da če se človek sam zase ne briga, se drugi tudi ne zanj. Vsak dela za svoj žep in potem seveda ni denarja za obče ko¬ ristne naprave. Sneg in blato je po na¬ ših ulicah, pa se zanj nihče ne zmeni. Dri občini ni vse v redu. Tam hi bilo treba pametnega moža. ki bi znal z od¬ ločno besedo in resnim delom spraviti zopet vse gospodarstvo v red. Mislim, da, se strinjava? Klijent: Metni se zdi samo to, da bi bilo bolje za mene in za vas, ko bi svo¬ jih besed ne ilustrirali s tako odločno roko .... Brivec: Ilustrirali? Kako misli¬ te to? Klijentt: Pravim, da bi bilo bolje, ako bi malo bolj pazili na svoj o britev. V zrcalu vidim kri. . . Brivec: Kri? Pa morda niste pa¬ cifist, da se že ob pogledu na kapljico krvi tako razburjate . . . Klijent: V tem pogledu sem gotovo, ker mislimi, da moje lice ni ravno naj¬ bolj pripravno torišče vašega eksperi¬ mentiranja . . . Ge se jaz pustim vam še kdaj ... Brivec: Gospod hoče reči, da . . . Klijent (vzcLignivši se): Hočem re¬ či', da upoštevajte zaupanje svojih go¬ stov,, ki vam mirno dajejo pod britev svoje vratove in ki hočejo in želijo, da jih obrijete mitrno in brez vsakega . . . Brivec: Brez ...?... česa? Klijent (odhajajoč): Brez vsakega klepetanja . . . ! II. (Ta slika pokaže bistveno razliko med preteklostjo in sedanjostjo . . ..) Dama: No, ali ste videli, kako se je moda. buhikopfa hitro razširila med vsem cviliziraniim žemstvom? Prija.te- mestu mode ne vidi drugačnih glav, Ijica mi piše iz Pariza, da se v glavnem kot samo ostriženih. In to je čisto raz¬ umljivo in pravilno. Kratki lasje po¬ mladijo in osvežijo vsako žensko bitje. Kaj pravite vi k temu? Ali ni tako? Frizer. (Dame hodijo le k »frizer¬ ju«, dasiravno bi bilo pri marsikateri potrebno, da bi tudi brivec stopi! v ak¬ cijo —- namreč pod nosoun in včasih tudi po bradi- oziroma podbradku.) — Jaz . . . sem še že prilagodil tudi 1 tej. modi. Dama (z zanosom): Ali, koliko de¬ la in truda zahteva današnje vsako¬ dnevno življenje od moderne ženske. Današnja ženska, se mora hitro prila¬ goditi vsem novim družabnim zahte¬ vam. mora znati plesati vse moderne pllese, mora zasledovati s kritičnim očesom vse tokove javnega življenja in se tudi aktivno udeleževati na vseh kul¬ turnih popriščih ... če tega ne dela, ostane zadaj, jie prezrta, in omalovaže¬ vana . . . Velike zahteve stavi življenje moderni ženski, ali mora jih izvršiti, če hoče iti. s tokom naprej . . . Kako bor¬ beno in slikovito je to življenje? Frizer (nasmehujoč se); V resnici — čudovito življenje! Dama: Kaj že veste, da je gospa Zumznetova, vaša klijenti.nja, zbežala z nekim bančnikom in da jo mož se¬ daj išče po vseh letoviščih Evrope? — Kakšen pogum!? Pustiti otrpke in mo¬ ža, ki jo obožuje! In to mi edin slučaj! Pretekli teden je pa gospa Begničeva . .. (Frizer prestane z delom in milost¬ no proseč povzdigne oči proti stropu.) Dama,: Kaj delate? Prosite? Frizer: Prosil sem Vsemogočnega, da čitmpreje konča moda buhikopfa.. Kajti sicer . . . Dama: Sicer ...?...? Frizer: Sicer bom jaz končal . . . v norišnici . . .!! Pri zdravniku. Zdravnik: »Operacijo boste goto¬ vo prestali . . .! Ge ne, si saj ne more¬ te očitati, da tega niste poizkusili!« N. Urarja obleka. »Obleka Vaše žene je naravnost krasna. Ta je gotovo njegovih 1000 di¬ narjev stala?« — ». . . njegovih? . Ne, ampak mojih!« N. Dobro sredstvo. Prijatelj dirkaču: »Povem ti sredstvo, s katerim za gotovo zmagaš, prijatelj.« »In to je?« »Ti moraš hitreje voziti kot — drugi!« H Uro rešeno. Profesor: »Povejte mi trgovski stavek, kjer naj se nahajata besedici »naj« in »ima«!« Dijak: »Ko je prosil gospod Zla- torep za roko moje sestre, je moj papa rekel brez pomislekov: »Dobro, naj jo ima!« Nova služkinja. Dama: ». . . Potem vam moram reči, da mora moj mož ob 8. uri biti v banki in ima dolgo pot. Imeti mora torej že ob sedmih kavo!« • Služkinja: »0 Vi uboga,, potem morate že ob šestih vstati'!« N. Na cesti. Mimoidoči (beraču): »Mislil sem. da ste slepi!« Berač: »Pač res, gospod, ali časi so tako slabi in konkurenca tako ve¬ lika, da mora celo slep človek imeti dandanes svoje oči široko odprte, ako hoče kaj zaslužiti.« Nevi. Najboljši svet. Mojster: »Ti Tone, ti si zelo ure- brisana buča! Povej mi vendar, kaj bi kupit svoji ženi za god, da bi res bij zaleglo?« Pomočnik: »Veste kaj,, gospod mojster? Najbolj bo zaleglo, ako ji ku¬ pite vozni list za — Ameriko.« Nevi. Na tramvaju. »Hvala Bogu, da smo končno pri¬ speli,«, je rekla daana kondukterju,. »Toliko ljudi natlačite v vagon, da sem morala stati oel čas na eni nogi!« — Da, na moji«, se oglasi nekdo za njo. Nem. mm 63 Morala. (Dva samogovora iste dame.) Z Pred par leti. Ježeš. pravijo, da je kulturen tale Sokol — pa so razgaljene do kolena — te-le Sokolice!!! Danes. Kako je šik ta-le moja hčerka, pa kako se elegantno privija k svojemu kavalirju! Kako gracijozno pleše in razkriva svoji nožiči! blaeek s Prlekije V Prlekiji na dem Sv. Gerčke. Liibt gospot vrednih' pr »Muhah«. Pisali ste mi, da sn Van na Vaš prijiaf odgovor dužen. Ja Van že od¬ govorim, samo to se mi pač ne dopad- ne, da ste Vi tistega Francla bole bo- gali kak mene. Namesto, da' bi jegove prijate devali na zad.ji plati. še. ste se celo začeli z jin tikati. Ge de tak napre šlo, te ne ven, če še se mija nema gi gda. svadla. Če Van te ali je kaj za me, te se mojih naviikov držte, pa do Vaše »Muhe« trikrat dale po sveti prletele, kak zaj, ke Franci v je piše, ka deoa pujen »lulajo«. Pa Franci se neke n or c'a dela, ka Van čen jas od kiibaja žgajkov no »ud fabricirajna puna.rjenga vina« pisati; urn še toga vkup ne spravi. Se Van je piša ou svoje kiihje, pa je bogi srmak najnč teko ne veda napisati,, ka se mo-, re žgajmke v kiihji kuhati, kak še le bi un veda, ka se žgajnki najleži v piekri kuhajo; to pa jen takaltak ne bi najnč v glavo šlo, če bi jemi hteja dopovedati, ka more žgajmke z grijesa kiihali. pa ka jih je treba osoliti, ne ka bi samo deca notri »tu - - lu«. Pa žinah ma vod a F muc! .tud i že švoh, ka najnč ne ve,, ka vsaki den nareto vino pije; žaj vidite, ka sen jas' dosti bole kšajt, ka nareto vino časi spoznan. Moja majniga je, naj Van Franci le piše od tekrnof, pa od politike pa od tistih frdamanih kinamatografof no od dohtarije, se se mi zdi, ka, se on tan polek še brš mej,e viin spozna kak jas. Da, pa Van un, ke je v mesti doma, leži kake fajn stvari no kšilitlce piše, kak as, ke moreni 1 skos na svojen grunti biti, pa ne poznan drugo kak fajfo, babo pa glaž, to pa verjen. Se sen jas tudi enok v Marprog prkša; te pa so me moj vujec — Bog se jin sinili k rez diišo — v štotteater gnali. Naenok sen začuja muziko, muzikantov pa sen mi¬ gi ne vida, to se mi je že malo terjavo zdelo; bole noro pa še je bilo, gda je med muziko naenok liič vgasnala. ko sn se tak straša, ka sen magb drugi den viiječove gate meti. Te pa je začela predi tista plahta gor leteti; pa je.glih tak cviliioi, ka gda flfa-ji z baboj v noči miši ne pistijo spati. Gda je tista plah¬ ta gor odlila, te pa. sen zagledna tan, kak je pomalen mesec gor šo pa ras- svetlava šumo. Pomalen sen zagledna dva, ke sta se pr taki luči deno že vidla kiišavati. Naenok pa je un od je gor skoča pa še jo je enok pogledna, te pa se je gromozajnko zdrja »Varlivka«. (Viijec so mi poti doma pravli, ke se je pre v Ge duri zadrja. Pa jas sen tan nikakih duri ne vida, da ap e vse v šumi bilo; mogočno pa je že. ka bi ba Pavliha gi na drevi s.svojimi dvorni (ali stric rečejo »durmi«), pa je vnda . potili un dež dela,, da se. tista deklina začela dreti »dežuje«; se je to ne moglo nači biti, kak pa da je gdu zaoeja doj tudi »lu - -«, se smo bili vsi pod stre- koj.) Poti pa sta oba šaušpilara doj odišla, te pa sta driiga dva gor prišla, ke še sta se v deži trofila kliše vati. To smo celo večer vidfi na odri, te pa so mi viijec rekli, da so pre to bili sami kiislari, te pa sen prava, da ste te vsa¬ ki ded no baba kiimstlara, se se vsaka dva trofita kiišnati. Zaj pa mi že oči grejo vkiip pa hlače doj/ zato moren hejati. Če pa še čete več vediti, kak se mi je v kini go¬ dilo no indi bi hte, te pa mi pište, jas mo van skos na roko, no mo rad po- veda, kak se mi je negda godilo. Zaj ap Van želin lahko noč Vaš Nacek s Prlekije. 64 J or o : Dr. Vidmarju na 3. šah. turnusu 1. V Newyork si se podal, Na veletur. šahovski bal, Vsa je b’fa gospoda zbrana, V fraku kot je tam navada. 2 . Vse je bliskalo od potez, Igralo tam se je zares. Capablanca, Aljehin in Vidmar, Njemčevic, Marshall ter Spielmanu 3. Partij dost’ je odigranih, Kot tretja, b’lo je malo takih. Srce je utripalo in — šali Nisi pustil ti pri gmah. 4. Ti si res za to ustvarjen, Zato pa nisi bil poparjen, Ko te hotel Njemčevic preiti, Za njim pa nisi hotel biti. 5. Sedem in pol si ti dobil, Kot Njemčevic prijatelj mil, Ker si izrabil položaj, Potisnil Njemčeviča si nazaj. Boj za tretje mesto bil je ojster, In vendar si dobil ga, Vidmar mojster. Na koncu pa »Muhe« ti čestitamo, Da je mesto tretje, tebi — b’lo. Po|pprokf, Ona; «Emil, ti si moje vse! On: «Za božjo voljo, srček to \ vendar ne misliš resno. S. KINO OBOJE Znana igralka. \r Kotiček za ugankarje. Rešitev ugank v ste. 8.: 1. Telefonsko poročilo: Na svi¬ denje. 2. Posestnica: Cestni pometač. 3. Vraza: Pokora — poroka. 4. Mreža: logar, lovec: jelen, zajec. Praoilno so rešili: 1. Mirko Bunc, StudancVMari- Jbor; Viljem Nezmeškal, Maribor. 3. ISma.zek Emil, Maribor. 4. Jernej Kla- Idenšek, Zadobrava. 5. Dado Prohtnar. fKamnik. 6. Mvcika Mahova. Meža. 7. jFani Resnik. Trnovlje. — Izžreban za Inagrado v obliki polletne naročnine JNezmeškal Viljem, Maribor. Dve šaljivi. Ml. 1. Kakšna razlika je med brzojavnim [drogom in človekom? 2. Kakšna razlika je med kočijo in blatom ? Sprenienitev. Hilda je pri gledališču in misli, da gleda ves svet samo njo. Pri neki pojedini Mednarodnega Udruženjd gledaliških igralcev, jo je vprašal slaven angleški režiser, ki je bil pred kratkim uspehom režiral. Macbeth: «Ali poznate Seks- pirja gospodična?* «Ne: R ,on me, pozna gotovo.* France, Maribor. M - u - h - a -.X X - x - x - - x x - X - X - - XX- M - u - h - a Spreminjaj le s križci zaznamovane črke. Tudi 'M me ovira jpri hoji, a ko nosite čevlje tvrdke IrTsTERMECKI, Celje št. 72, povrhu tega pa si prihranite mnogo denarja, ker tako dobre kakovosti in tako moderne oblike nihče ne prodaja po tako nizk h cenah. - Ilustrovani cenik zastonj 8-6 Trgovci engro cene. V 0 I. M. SANC Celje, Kralja Petra c.37 in Vodnikova ulica št. 2. Številčnica. France, Maribor. 1, 2, 3, d, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 1 I, 12. Urednik. Ključ: 7, 2, 3 — žival, 5, 8, 10, 11, 12 = denar, 9, I, 6, 3, 11= žensko ime. Besedna uganka. Zera. I. . a . . dela ribi preglavico; > e . . pa še večjo učenjaku; . i . . lepo krstno ime; . o . . zdravo pijačo daje. II. z R sem kramarska beseda, z G po dežju rastem rada; s S sem del ti stanov: nja, ki D malo jih ima sedanja. Priporoča vsak dan sveže mleko, su¬ rovo maslo in vse vrste mlečnih izdelkov. Mlekarna v trgovini. od 1 . do 6. aprila 1927 Drli |1||D Krasne slike! ogromni historični film DCR litJIt Ne zamudite! 65 Brez špasa! Najcenejša mar.ufakturna trgovina v ===== Celju je == LJUBLJANSKI MAGACIN Kralja Petra cesta št. 13. Ltistniea uredništva. D. B., Maribor: Tudi Vaši pri¬ spevki pridejo na vrsto, več v pismu. J. M., Maribor: Mislimo, da bo bolje, če nam pošljete karikature, kot smo Vam že zadnjič sporočili’. E. D., Maribor: Karikature nam ugajajo, žal iz nepredvidenih težkoč to pot izpadle, četudi so bile že namenje¬ ne za to številko. Vsem ostalim: Dobri prispevki pridejo kmalu na vrsto. Pozdravljeni! Uredništvo. List «Muhe» izhaja v Celju trikrat na mesec. - Naslov: Uredništvo in uprava lista *Muhe», Celje, poštni predal 13. — Poslani rokopisi se ne vračajo.—Inserati: 65X1 mmDinl - 25. Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani. Naročnina znaša: celoletno Din 40 - —, pol¬ letno Din 23 —, četrtletno Din 12 — za Jugo¬ slavijo, za inozemstvo četrtletno Din 15’—. Za dijake Din 8 - — četrtletno. — Podružnici v Ljubljani, Cerkvena ulica št. 21. in v Mari¬ boru Slomškov trg št. 16. Kdor zeli » Muhe « na ogled, nag javi svoj naslov upravi »Muh«, Celje. $ie li že plačali naročnino? Naročnina se plačuje vnaprej. * Manufakturna trgovina Celje, Kralja Petra c. 22 FISCHER« C ne nizke! . Izbira velika! Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri Varčuj v mladosti, , . . - , . .... da stradal ne boš stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju v starosti! 41 41 mUUmiLba iti. LASTNI B D Obrestuje hranilne 0/_ vloge po v / u Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so pred¬ pogoj nravnosti! Pri naložbi meška do SO Din se dobi nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Iz malega raste veliko! Kdor oglašuje, ta napreduje! ipsciBaBSSssBasssssBBSSBSssassusssssssssBBSSiisaarsHSSHaBBaB^ Štampiljke vseh vrst [ najboljše kakovosti po neverjetno nizkih cenah izdeluje in razpošilja: Naročila sprejema uprava :-: «Muh» Celje, poštni predal 13. Blazinice vseh velikosti ter različne barve vedno v zalogi. Naročila se izvrše točno in solidno. Naročite še danes! Jurij Krusic špecerijska trgovina = Celje ’ma fin' blago in dober kup daje veselje! »E 2 • 66 Gospod župan sem jaz . .. Turist: Čujte, ste mogoče Vi očka župan? Kmet: Ne, očka župan nisem, ako pa hočete govoriti z gospodom županom, po¬ tem se obrnite name. Izdajatelj in odgov. urednik, France GoruCan v Celju. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju.