XIV. NOVOLETNI SEIEM V KRANJU OD 16. DO 26. DECEMBRA 1973
Naroč ni k:
Uto XXVI. Številka 98
ustanovitelji: obč. konference SZDL i®8®nice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka J Tržič - Izdaja CP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
Kranj, sobota,22. 12. 1973 Cena 70 par
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
za gorenjsko
'°Vo leto je pred durmi. Posnetek je iz Naklega, kjer so pripravljali smrečice za novoletno jelko. — Foto: F. Perdan
22 JMBfifi, II OflSI! UDI!
Obdelana zemlja
Novosprejeti zakon v Srbiji določa, da je izkoriščanje kmetijskega zemljišča, ne glede na to, čigava last je, v občem družbenem interesu. Namen zakona je, da bi se povečala proizvodnja živil v Srbiji in da bi obdelali zemljišča lastnikov, ki so preselili v mesto ali se začasno zaposlili v tujini in pustili, da je zemljo prerasel plevel.
Ni poostritev
Namestnik direktorja zvezne carinske uprave je povedal, da novi carinski predpisi, ki bodo veljali od novega leta, ne pomenijo poostritev dosedanjega načina carinske kontrole. Gre le za to, da se že na meji doseže plačilo carine, ker naši državljani dolgujejo carini precej denarja. Sicer pa so že doslej na nekaterih mejnih prehodih naši občani lahko plačali carino — na primer v Šentilju, Podkorenu, Škofijah in drugje.
Najmanj 900 din
Republiški izvršni svet Srbije je sprejel sklep o zvišanju minimalnega osebnega dohodku od sedanjih 760 na 900 dinarjev na mesec. Občine lahko določijo tudi višji minimalni osebni dohodek. V Beogradu znaša zdaj ta 1200 dinarjev na mesec.
Odličja za delo
Predsednik CK ZKS Franc Popit je sedemnajstim družbenopolitičnim delavcem ter članom delovne skupnosti CK ZKS (od katerih so nekateri že upokojeni) izročil odlikovanja, s katerimi jih je za dolgoletno in požrtvovalno ter nesebično delo v zvezi komunistov in za " zasluge pri graditvi naše skupnosti odlikoval predsednik republike Tito.
Gradnja elektrarn
V	Srbiji pospešeno gradijo več elektrarn: termoelektrarni Obrenovac III in IV, Kostolac III, Kosovo V, Kolubara IV in hidroelektrarno Vlasina II. Do konca leta bodo začeli graditi hidroelektrarno Bajina bašta in hidroelektrarno Sjenica. Skupna jakost teh objektov bo 1750 megavatov, kar pomeni 50 odstotkov sedanjih proizvodnih zmogljivosti v Srbiji.
Zahvala
Slovenski izvršni svet je izrekel priznanje in zahvalo kolektivu termoelektrarne Šoštanj, monterskim skupinam hidromontaže, delavcem Izoli-ta, kolektivu termoelektrarne Trbovlje in kolektivom premogovnikov, ki so storili vse, da bi v preteklih dneh čimbolj zmanjšali negativne posledice hude energetske krize.
Pogreb Stjepana Broza
V	Zagrebu so v torek pokopali Stjepana Broza, zadnjega brata predsednika republike Josipa Broza-Tita. Stjepan Broz je umrl v vojaški bolnišnici v 80. letu starosti.
Elektrarna bo v Trbovljah
Delavski svet združenega podjetja elektrogospodarstva Slovenije se je odločil za postavitev kombinirane elektrarne v Trbovljah. Doslej je veljal sklep tega samoupravnega organa za lokacijo plinske elektrarne v Dolskem. Za Trbovlje so se odločili, ker je termoelektrarno Trbovlje I treba modernizirati.
Višji otroški dodatek
Republiška skupnost otroškega varstva meni, da je treba prihodnje leto povečati otroški dodatek. Na seji so tudi kritično ocenili sedanjo nizko odbitno postavko iz davka od skupnega dohodka občanov za vzdrževanje otrok. Zavzeli so se, da je postavko treba valorizirati najmanj v višini porasta življenjskih stroškov. Predlog bodo poslali republiškemu svetu.

Odloči naj javna razprava
Koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini je sklenil, naj o predlogu za rešitev problema nekaterih vzgojno-izobrazevalnih zavodov v občini v okviru programa gradnje šol in vrtcev odloči javna razprava
Jesenice
Kranj, 21. decembra — Koordinacijski odbor za gradnjo šol in vrtcev v kranjski občini je popoldne na razširjeni seji razpravljal o predlogu za rešitev problema nekaterih vzgojno-izobraževalnih zavodov v občini v okviru programa gradnje šol in vrtcev. Ugotovili so, da je že dosedanja razprava, da bi po otvoritvi osnovne šole Vodovodni stolp preselili vanjo vse oddelke sedanje šole Simona Jenka in s tem rešili začasno problem prostorov Ekonomskega šolskega centra, Delavske univerze in Višje šole za organizacijo dela, zbudila v javnosti tolikšno zanimanje, kot malokateri predlog doslei. Ponekod je to povzročilo tudi ogorčenje in različne komentarje (tako v sredstvih javnega obveščanja, kot drugje) o pristojnosti in upravičenosti za takšen predlog, o tem, ali je potreben za to nov referendum ali ne, o tem, ali si je koordinacijski odbor s tem dovolil preveč ali ne itd.
Na seji so bili takšni in podobni očitki odločno zavrnjeni. Ponovno je bilo poudarjeno, da se program sprejet na referendumu 1970. leta s takšnim predlogom in rešitvijo prav nič ne spremeni in da bodo vsa zbrana sredstva na podlagi referenduma in iz drugih virov porabljena samo za izvedbo programa. Prav tako je bilo poudarjeno, da bo program tako glede šol kot glede vrtcev celo presežen, sai bodo nekateri objekti večji (šola Kokrica, Primskovo, vrtec Stražišče itd.). Zato in ker gre za začasno rešitev za omenjene vzgojno-izobraževalne ustanove, so ugotovili, da ni potreben ponoven referendum.
Na seji je predsednik koordinacijskega odbora Martin Košir omenil, »da nenazadnje koordinacijski odbor res ni odgovoren za reševanje problemov srednjih šol oziroma omenjenih ustanov«. Res pa je, da smo člani koordinacijskega odbora ža probleme srednjih, šol vedeli. In čeprav je bila vedno naša osnovna skrb program, ki ga v redu uresničujemo in ga bomo tudi izpeljali, do
Novoletno srečanje najstarejših občanov
Krajevna konferenca SZDL in KS Radovljica bo 27. decembra, tako kot lani ob novem letu, organizirala novoletno prireditev in pogostitev najstarejših občanov v radovljiškem domu upokojencev. V programu bodo sodelovali pionirji in učenci glasbene šole.	JR
Danes žičnica na Krvavec
Danes dopoldne bodo odprli novo dostopno krožno kabinsko žičnico na Krvavec, ki bo v eni uri lahko prepeljala 900 potnikov. Po nekajletni negotovosti, kako rešiti dostop na Krvavec, bo ta problem končno rešen. Poleg žičnice čakajo smučarje na Krvavcu tudi nove smučarske proge, v dolini pri spodnji postaji pa parkirni prostor za okrog 650 avtomobilov. Krvavški snežni stadion, kot so nekateri letos večkrat imenovali Krvavec, bo torej letos lahko zaživel v pravem pomenu besede.
A. 2.
Exoterm v KEMA
V četrtek, 20. decembra, so se delavci Kemične tovarne EXOTERM na zboru delovne skupnosti odločili, da se vključijo v Sestavljeno organizacijo združenega dela IvEMA.
KEMA je sestavljena organizacija združenega dela kemične, metalurške in abrazivne industrije. V njej so vključene naslednje delovne organizacije: tovarna dušika Ruše, kemična tovarna Zlatorog, tovarna brusov Swaty, tovarna za predelavo plastičnih mas Alma in Exoterm. KEMA bo zaposlovala okoli 3000 delavcev in bo v letošnjem letu ustvarila za prek 800 milijonov din bruto realizacije in prek 110 milijonov akumulacije. Kemična tovarna Exoterm si je z vključitvijo v to Sestavljeno organizacijo združenega dela zagotovila ve~Čjo gospodarsko stabilnost, zlasti pri nabavi surovin, kot tudi hitrejši gospodarski razvoj . in-večjo-sucialno va*nosUzaposlanifa.
teh problemov nismo mogli biti neprizadeti. Mislim, da je bila naša dolžnost in politična odgovornost, da smo skušali pomagati pri razreševanju teh občinskih problemov.«
Tako je tudi nastal predlog, o katerem bi odločila javna razprava. Rečeno je bilo, da po zgraditvi šol ponekod vsi prostori ne bodo v celoti izkoriščeni. Tako bi z ustrezno ureditvijo šolske mreže lahko hkrati deloma in začasno rešili tudi problem treh izobraževalnih zavodov v občini. Bili so tudi predlogi, da bi z ustrezno ureditvijo šolske mreže lahko rešili tudi problem prostora za predšolsko varstvo v naselju Vodovodni stolp. Sklenili so, da je takšne možnosti treba preučiti.
Nazadnje je odbor sprejel sklep, da gre predlagana rešitev v javno razpravo. Odbor bo pripravil obširno pisano informacijo tako o uresničevanju programa gradnje šol in vrtcev kot o problemih srednjih šol. O predlogu bodo razpravljali delavski sveti podjetij, ki bodo orgahizi-rali razprave tudi v temeljnih organizacijah združenega dela, in šolski kolektivi. Prav tako bodo v šolah sestanki s starši, razprave pa bodo tudi v krajevnih skupnostih. Sklenili so, da bodo javne razprave trajale do 15. januarja.	A. Zalar
Radovljica
V torek, 25. decembra, se bodo P11 občinski organizaciji ZM sestali na problemski seji člani konference mladih delavcev. Na seji bodo razpravljali o življenju in problemih mladin delavcev v samskih domovih ter o bolj učinkovitem vključevanju ten mladincev v družbenopolitično in kulturno življenje v občini. Poleg M®1^ konference se bodo seje udeležili tudi delegati mladih delavcev iz samskin domov.	D. S.
Pretekli teden je bila seja komisije za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZMS Jesenice. Na njej so člani pregledali dosedanje delo ter sprejeli delovni program za prihodnje obdobje. Januarja bodo pripravili šolo, za mlade samoupravljavce, v naslednjih mesecih pa bodo izvedli še več iz°"
braževalnih oblik za mlade.	J. Rabič
•
Bled, 21. decembra — Sinoči je bila v festivalni dvorani na Bledu o® 500-letnici kmečkih uporov, 30-let-nici zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, 30-letnici Avnoja jj1 30-letnici slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju pred" stava Mateja Bora Raztrganci. Nastopili so člani Mestnega gledališča Lju''* ljanskega.
Na zadnji letošnji seji se bo v sredo sestala radovljiška občinska skupščina. Med drugim bodo razpravljali o predlogu srednjeročnega načrta razvoja v občini od 1971. do 1975. leta in o sklenitvi družbenega dogovora z* ustanovitev kmetijsko-zemljiške skupnosti v občini. Na dnevnem redu je tu® predlog za spremembo odloka o proračunu občine za letos in piedlog; o /aČafl" nem financiranju proračunskih potreb v občini v I. tromesetju prihodnjega leta.
V torek dopoldne je bila v Radovljici prva seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti, na kateri so izvolili organe skupščine in razpravljal10 začasnem statutu samoupravne stanovanjske skupnosti.	A. 2.
Kranjska občinska skupščina je v torek na seji sprejela odlok o orga* nizaciji in varnosti prometa na javnih smučiščih. Za sprejem tega odloka so se odločili zaradi vedno večjega nereda na smučiščih in naraščanja nesreč na žičnicah in smučiščih. Odlok j® toliko pomembnejši, ker bo v letošnji sezoni odprt tudi zimski smučar«0 center na Krvavcu. V razpravi so Še posebej opozorili, da morajo biti smučišč® skrbno urejena in redno teptana in da je treba obiskovalce na čimbolj primeren način obvestiti o določilih tega odloka in tudi o kaznih.
Skupščina je na seji zaradi odhoda v pokoj Pavleta Bajžla razrešila dolžnosti direktorja delavske univerze Tomo Brejc Kranj ii*- dolžnost direktorja komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Za novega direktorj® delavske univerze je imenovala Anteja Marjančiča, za predsednika komisij® za ugotavljanje izvora premoženja pa Franca Jurgeleta iz Save. Za tajnika t® komisije je bil določen Mirko Galičič. Skupščina je med drugim imenoval® tudi koordinacijsko komisijo za družbeno dogovarjanje in sporazumevanje 0 splošni in skupni porabi v prihodnjem letu.	' A. 2.
Kranj
j
.m
Jugoslavija leži na zelo občutljivem območju
Ob 25-letnici vojaškega teoretičnega časopisa Vojno delo je vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ Josip Broz-Tito sprejel njegovega glavnega urednika polkovnika Mihajla Vučiniča in mu odgovoril na več vprašanj. Pogovor je 13. decembra objavil tudi časopis Delo. Danes, ko se tudi mi pridružujemo čestitkam ob dnevu Jugoslovanske ljudske armade, objavljamo nekatere misli iz tega pogovora.
Maršal Tito je rekel, da je v zadnjem času prišlo do velikih sprememb na svetu, ki povzročajo hudo zaskrbljenost. Govoril je o boju vietnamskega in kam-boškega ljudstva, o agresiji Izraela proti arabskim državam, o surovem udaru vojaške hunte v Cilu. Vse to ogroža svetovni mir in temelje sodelovanja ter močno svari vse napredne sile sveta.
»Zaradi objektivno zmanjšane nevarnosti svetovne atomske vojne protagonisti,teorij' o lokalnih, omejenih vojnah mislijo, da bi lahko tako tudi s sredstvi ,posebne vojne* vsilili svojo voljo drugim narodom, ne da bi hkrati povzročili razširitev spopada, ki bi zavzel svetovni obseg. Toda lokalna vojna je ,lokalna' samo za napadalca, totalna pa za državo, ki je žrtev agresije. Takšna vojna prizadene vse narode, saj vedno grozi nevarnost, da bi se stopnjevala, vedno je možnost, da bi se razširila^na ves svet. Naposled takšna vojna, čeprav je prostorsko .omejena', privede do tega, da se države in narodi, ki v njej neposredno ne sodelujejo, opredelijo, vpliva na njihove politične, gospodarske in druge medsebojne odnose, otežuje njihovo sodelovanje, povzroči motnje in včasih zelo hude posledice.«
Ko je govoril o vojni na Bližnjem vzhodu, je dejal, da izraelska agresija ne sme biti poplačana z arabskim ozemljem. Svet ne sme dovoliti, da bi agresor z grobo silo in vojno dosegel svoje cilje, saj bi bil to precedens, ki mu ni mogoče videti konca. To bi nas pripeljalo v 'popolno negotovost, privedlo bi do nepretrgane verige lokalnih vojn in drugih vrst pritiskov in agresije.
»Ob tej vojni se je pokazara politična 'moč, odločnost in učinkovitost neuvrščenih, socialističnih in . drugih miroljubnih držav na svetu. S svojo enotnostjo so preprečile, da bi se vojna stopnjevala, in so dale močno podporo in pomoč pravičnemu osvobodilnemu boju arabskih narodov.
Politični prestiž, diplomatska dejavnost, gospodarski viri, zlasti nafta, so bili realna moč neuvrščenih držav. Agresor je ostal osamljen, obsojen od velikega števila držav, kar ni moglo ostati brez vpliva na njegovo politiko in ravnanj« sil, ki ga podpirajo.«
Poudaril je tudi, da je z vidika vojne doktrine ta vojna opozorila na nekatere važne stvari, ki jih morata upoštevati naša vojna teorija in praksa. »Pokazalo se je, da sovražnika ne gre podcenjevati, da so pravični značaj vojne, sodobno oborožena, dobro izurjena in moralnopolitično pripravljena živa sila bistven dejavnik v oboroženem boju, pri čemer sta sposobnost poveljniškega osebja in učinkovitost poveljevanja me'd bistvenimi faktorji. Sodobno oborožene sile morajo biti sposobne za manevriranje, hitre prodore in udare, nenadne akcije itd.«
Ko je govoril o rezultatih uresničevanja zasnove splošnega ljudskega odpora, je opozoril, da moramo stalno imeti pred očmi, da leži Jugoslavija na zelo občutljivem vojaško-političnem in strateškem območju, kjer se prepletajo mnogi in nasprotujoči si interesi. Povojna izkušnja nas uči, da lahko neodvisnost, samostojnost in svoboden razvoj ohranimo samo, če smo popolnoma enotni in pripravljeni* opirajoč se predvsem na lastne sile, z vsemi močmi in sredstvi braniti.nedotakljivost naših meja, nacio-
nalno suverenost in socialistični samoupravni razvoj. Dosedanji rezultati na področju uresničevanja zasnov splošnega ljudskega odpora kažejo, da se naši delovni ljudje in občani zavedajo tega dejstva. Seveda pa je pri tem zelo važno, da pravilno presodimo, kdo j® prijatelj, kdo pa sovražnik naše socialistične skup* nosti.
»Precej smo storili tudi, kar zadeva moralnopolitično enotnost, modernizacijo, vojaško-stro-kovni pouk in bojno pripravljenost Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe, tako da so oborožene sile v celoti usposobljene «a izpolnitev zadanih nalog. Pripravljene so uip®* šno se upreti v primeru agresije ii obvarovati socialistični razvoj in neodvisnost naše domovine.«
Na vprašanje, kako gleda na nadaljnji razvoj in vlogo Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obrambe, je maršal Tito menil, da sta JLA in teritorialna obramba enotni oboroženi sili naše države, tako kot mora biti enoten tudi sistem splošnega ljudskega odpora v celoti. To namreč zahteva narava naše družbenopolitične ureditve.
»Dobro organizirane in čedalje bolje izurjene in opremljene sile teritorialne obrambe, za katere skrbijo vse družbenopolitične skupnosti« so pomemben faktor naše obrambne sposobnosti. Jugoslovansko ljudsko armado moramo še naprej opremljati s sodobno oborožitvijo in opremo, dobro moramo uriti in strokovno izpopolnjevati poveljnike in vojake, tako da bo iS dneva v dan močnejša in bolj pripravljena. Prav tako je tudi teritorialno obrambo treba še naprej opremljati v skladu z enotnimi cilji, načrti in doktrino uporabe oboroženih sil. Jugoslovanska ljudska armada in teritorialna obramba sta dve obliki organiziranja oboroženih sil z enotnimi razrednimi, političnimi in vojaškimi cilji. Obe komponenti naših oboroženih sil imata isto družbenopolitično vsebino.«
Potem je opozoril na preučevanje izkušenj narodnoosvobodilne vojne, kar ni samo naloga vojaške publicistike, saj je narodnoosvobodilna vojna neizčrpen izvir za naš revolucionarni razvoj, za obrambno politiko in prakso. Ob tem pa je treba preučevati tudi razmere za boj in izkušnje osvobodilnih in revolucionarnih vojn drugih narodov, zlasti kar zadeva oborožen boj. To zato, ker se ti narodi bojujejo proti moderno opremljenim enotam napadalcev zelo uspešno.
Glede nalog na področju vojaške vede in publicistike pa je rekel, da imata obe zelo odgovorne naloge* Vojaška veda mora sodelovati z drugimi vedami in se nanje opirati, obenem pa tudi samostojno preučevati in načrtovati razvoj. Vojaška publicistika pa mora prispevati k teoriji in praksi graditve sistema splošnega ljudskega odpora, zlasti oboroženih sil, spodbujati ustvarjalnost, nadalje skrbeti, da bodo naši dosežki dostopni družbi v celoti. In ne nazadnje mora vojaška publicistika tudi pomagati pri iskanju najboljših rešitev.
Nazadnje, ko je odgovarjal na vprašanje o naših nalogah pri obrambi države v nadaljnjem razvoju naše družbe, je poudaril:	.
»Biti moramo budni in se varovati raznin poskusov ustvarjanja umetnih dilem in nerazumevanja ob bistvenih vprašanjih državne obrambe, ki zadevajo na primer vlogo, naravo, organizacijo in nadaljnji razvoj naših oboroženih sil, kajti njihova specifičnost in naloge ne dovoljujejo takšnih pojavov. Treba jih je čimprej odpravljati, da ne bi vplivali na bojno pripravljenost, na odnose med ljudmi, na moralnopolitično stanje. Nikomur ne smemo dovoliti, da bi s kakršnimkoli izgovorom slabil obrambno moč in varnost države.«
ljubljanska banka
Vrsta uspehov in nove naloge
Slavko Zalo kar razrešen dolžnosti predsednika banjske občinske skupščine in bo poslej opravljal klicno funkcijo generalnega sekretarja stalne Preference mest Jugoslavije v Beogradu — Novi predsednik občinske skupščine Franc Šifkovič
Kranjska občinska skupščina je ® torkovi seji razrešila dolžnosti ^edsednika Slavka Zalokarja in za j0v®ga predsednika imenovala dose-hnJega podpredsednika 34-letnega £anca Šifkoviča. Slavko Zalokar je vaProsil za razrešitev, ker je bil iz-°'jen za generalnega sekretarja in K e konference mest Jugoslavije [■ bo to funkcijo v Beogradu opravil poklicno. Še vedno pa je zadržal ^.^»rniški mandat v občinski skup-
Qi?!avko Zalokar je bil predsednik Pn KSHe skupščine šest let in pol. unkcijo predsednika je od letos P°niladi opravljal nepoklicno, ker j. Je zaposlil v kranjski podružnici ! Poljanske banke. Ko se. mu je
podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik zahvalil za delo, je rekel, da je kranjska občinska skupnost od 1967. leta dosegla na vseh področjih vrsto pomembnih uspehov. Za vse seveda ni bil zaslužen le Slavko Zalokar, vendar pa je kot predsednik z vztrajnim, požrtvovalnim in nesebičnim delom veliko, prispeval k tem. Skupščina mu je za to v znak priznanja podelila veliko plaketo mesta Kranja. V imenu odbornikov se mu je zahvalila in mu izročila umetniško sliko najstarejša od-bornica Kristina Pokorn, v imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij pa se mu je zahvalil predsednik občinske konference socialistične zveze Tone Volčič.
Novi predsednik občinske skupščine Franc Šifkovič je bil marca letos izvoljen za podpredsednika skupščine in je odgovarjal za gospodarsko dejavnost. Poseben koordinacijski odbor je uspešno ocenil njegovo dosedanje delo in ga hkrati evidentiral kot možnega kandidata za eno od vodilnih fukcij v naslednjem mandatnem obdobju. Po izvolitvi je rekel, da čakajo občino v prihodnjih mesecih precejšnje naloge s področja uresničevanja ustave, v pripravi volitev, na področju delovanja upravnih organov itd.
Z razrešitvijo Slavka Zalokarja je bil Franc Šifkovič imenovan tudi za predsednika sveta za narodno obrambo, predsednika komisije za statut občine, za člana skupščine sklada skupnih rezerv občine Kranj in za člana iniciativnega odbora za gradnjo srednjih šol v Kranju. Podpredsednik Janez Sušnik pa je bil imenovan za člana komisije za verska vprašanja skupščine občine.
A. Žalar
Po poti slavnega predhodnika
st " sredo, 19. decembra, je bil v pro-L0rih skupščine občine Kranj zbor l*JeSin in najboljših vojakov Ko-. Skega partizanskega odreda, ki .PeŠno nadaljuje tradicijo svojega ^Vnega medvojnega predhodnika Kokrškega odreda. Na zboru je let P°dana analiza dela odreda v v0-	obenem pa so starešine in
tuH^u partizanske enote proslavili Sr x le^ošnji 22. december, dan JLA. ^anja vojakov in starešin so se ^e*®žili najvidnejši predstavniki j'žbenega in političnega življenja ^Področja, kjer odred deluje, pred-^vniki vojašnice Stane Žagar iz **nja, predstavniki delovnih orga-Nj. predstavnik republiškega SLO generalmajor Branko
Mič itd-
jjjj^a zboru so bila prebrana poro-jvseh služb odreda. Dopolnila jih ( _ živahna razprava, ki je potrdila, V| Je bilo delovanje Kokrškega par-^tar>skega odreda letos uspešno. J*ešine in vojaki so vložili v to «>ko prostega časa in prostovoljca dela. Analize kažejo, da porabi * Primer starešina za delo v odredu
letno od 14 do 20 dni prostega časa. Pa tudi ostali pripadniki so žrtvovali precej prostih sobot in nedelj. - To kaže, da sta delovna pripravljenost in samoupravna zavest na visoki ravni. Tudi materialni pogoji za delo odreda so se zboljšali. Delovne organizacije v veliki večini izpolnjujejo svoje obveznosti. Odred bo prihodnje leto prek skupnih akcij sodeloval in povezoval svoje delo z odbori za splošni ljudski odpor po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Pri tem bo sodeloval tudi z osnovnimi organizacijami ZK.
Pomembna sta idejnopolitična usposobljenost in zrelost pripadnikov odreda ter težnja, da bi se še več vojakov in starešin vključilo v ZK. Kako odločujoča sta morala in zavest vojaka, kažejo izkušnje iz NOB.
Odred je že doslej uspešno sodeloval z enotami JLA na terenu, kjer deluje. Dejavnost in sodelovanje bo v raznih oblikah in v skladu z danimi pogoji razvijal tudi v prihodnje. Tako sodelovanje zagotavlja tudi obljuba in pripravljenost poveljstva JLA.
Poziv uporabnikom električne energije
V sredo se je v termoelektrarni Šoštanj ponovno pojavila Utvara. Odpovedal je merilni pretvornik za regulacijo napajala kotla z vodo. 275-megavatni agregat so morali zato takoj JJ®taviti. Slovenija se je spet zavila v temo, ki bi bila še večja, če ?e bi bilo solidarne pomoči drugih republik. Dela pri popravilu *°tla so se zavlekla in bo zato lahko redukcija električne energije veljala še naprej.
Dispečerska služba elektrogospodarstva Slovenije zahteva razsvetljavi izložb in reklam 100-odstotno redukcijo, pri razsvetljavi ulic 50-odstotno redukcijo in pri široki potrošnji 10-od-?totno redukcijo. Omejitve pri razsvetljavi izložb in reklam ter J*vni razsvetljavi utegnejo trajati dalj časa.
Zahtevano 10-odstotno omejitev pri široki potrošnji je treba Jj°8eči z varčevanjem in ne z odklopi ter zmanjševanjem napetosti. Zato je v času omejitev prepovedana uporaba elek-riČne energije za dodatno ogrevanje pisarniških in poslovnih Prostorov, stanovanj in garaž. Termoakumulacijske peči in .'ektrični bojlerji se smejo vključevati samo med 22. uro zvečer 11 6. uro zjutraj. Pralni stroji so lahko v sobotah, nedeljah in paznikih vključeni ves dan, ostale dneve pa med 22. uro zvečer ** 6. uro zjutraj. V pisarnah, poslovnih prostorih, zasebnih bratih in stanovanjih sme goreti le najmanjše število žarnic in 10 le tedaj, ko se v teh prostorih biva ali dela. V stranskih prodorih (kleti, stopnišča, hodniki) pa se mora razsvetljava omejiti
obseg, ki je potreben za varnost. . Uresničevanje predpisa bo nadzorovala elektroenergetska ^Špekcija ter ravnala skladno s predpisi. Če bo akcija varče-anja premalo uspešna, bodo potrebni odklopi in zniževanje vpetosti.	-jk
Na zaključku zbora so starešinam in vojakom podelili priznanja in pohvale štaba odreda. Sklenili so, da bodo še naprej sodelovali na letošnjih proslavah dneva JLA. J. Košnjek
Krvodajalska akcija na Bledu
Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Radovljica izvaja te dni obsežne priprave za zadnjo letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo od 25. do 28. decembra na Bledu.
Glede na to, da so bile vse krvodajalske akcije na območju radovljiške občine letos v najbolj neprimernem času — v poletnih mesecih, ko je bilo največ ljudi na dopustih — plana niso mogli v celoti izpolniti. Aktivisti RK si zato prizadevajo, da bi skupaj s sindikalnimi organizacijami v kolektivih in SZDL na terenu pridobili čimveč darovalcev krvi in da bi plan po številu krvodajalcev ne samo dosegli, marveč tudi presegli. Računajo, da bo v treh dneh na Bled prišlo na odvzem krvi okoli tisoč darovalcev, čeprav je predvidenih le 800. V to akcijo bodo vključeni občani iz vseh krajev občine, razen iz Bohinja in Krope. Organizatorji so poskrbeli za avtobusne prevoze in najprimernejši razpored prihodov glede na delovni čas v podjetjih.	JR
Komu izpraznjeno šolo
heroja Bračiča
S preselitvijo osnovne šole heroja Bračiča v nove šolske prostore v Bistrici je ostalo staro šolsko poslopje v mestu prazno. Kdorkoli ga bo uporabljal, bo moral zaradi precejšnje dotrajanosti vložiti v popravilo precej denarja.
Komu bo tržiška občinska skupščina dodelila oziroma prodala staro Bračičevo šolo, še ni znano. Predsednik skupščine občine Tržič inž. Vili Logar je povedal, da sta za stavbo trenutno dva interesenta: podjetje TRIO iz Tržiča, ki želi šolo preurediti v proizvodne prostore, in krajevna skupnost Tržič, ki predlaga, da bi izpraznjeno šolo uporabljali za družbene dejavnosti. Skupščina občine Tržič se je odločila, naj občinska konferenca SZDL zbere vse interesente, ki bi šolo radi uporabljali za svoje potrebe. Šele potem se bo skupščina odloČila, komu bo dodelila izpraznjeno šolo heroja Bračiča.	-jk
Dragi mladi prijatelj J
Čisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil.
Ne morem si predstavljati, da ti v resnici ni več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si bil bolan?
Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki si jih želiš.
Pridi kmalu! Nestrpno čakam, da pojdeva skupaj v banko.
Tvoj hranilnik
VESELO PRAZNOVANJE »ZA VESELO PRAZNOVANJEMA V
Za veselo praznovanje novega leta vam je
veletrgovina
bled
pripravila:
Fruškogorski biser	1 steklenica	13,00 din
Pelinkovec	1 liter	21,00 din
Vino »Veseli Martin«, rdeče	1 liter	9,30 din
Vino »Veseli Martin«, belo	1 liter	9 30 din
Čokolada, lešnik 100 g.	1 zavitek	5,00 din
Čokolada, lešnik 200 g.	1 zavitek	10,00 din
Čokolada, mlečna 100 g.	1 zavitek	4,40 din
Čokolada, mlečna 200 g.	1 zavitek	8,80 din
Jabolka rdeči delišes bruto-neto	4,00 din
.Sindikalnim in drugim organizacijam posebno priporočamo nakup:
novoletnih darilnih paketov od 30 din dalje novoletnih darilnih košaric od 50 din dalje
Reklamno blago vam je na voljo od 18. do 31. decembra 1973 v vseh naših prodajalnah.
Priporočamo se za nakup.
KOVINOTEHNA BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
na NOVOLETNEM SEJMU v Kranju od 16. do 26. decembra
TELEVIZORJI ISKRA ARIES NOVOLETNI POPUST 12 %
ZAMRZOVALNIKI LTH
200, 300, 380 litrov
KREDIT BREZ
POROKOV DO 10.000 din BREZPLAČNA DOSTAVA

PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE
BUDERUS STADLERTAM FEROTHERM
Z NOVOLETNIM POPUSTOM
TERMOAKUMULACIJSKE PEČI AEG 2, 3,4, 5,6 KV
POSEBEN POPUST PRI NAKUPU Z GOTOVINO
NOVOLETNI
POPUST ŠTEDILNIKI PRALNI STROJI
HLADILNIKI ZAMRZOVALNIKI,
I.I.IJ l ili
Kranjska zemljiška skupnost januarja
Iniciativni odbor in zbor podpisnikov družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju občinske kmetijske zemljiške skupnosti Kranj predlagata javni razpravi, naj bi imela skupščina skupnosti 51 delagatov — Skupščina občine bo financirala strokovno in finančno službo skupnosti — Predlagani tudi prispevki pri spremembi namembnosti kmetijske zemlje
Priprave na ustanovitev kmetijske zemljiSke skupnosti v kranjski občini se bližajo koncu. Iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti je imel 4 redne seje, razen tega pa se je sestal tudi s predstavniki skupščine občine Kranj. Na tem in na kasnejšem zboru podpisnikov družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti so bila nejasna vprašanja razčiščena. To kaže, da so vzeli v Kranju stvar resno in odgovorno in naleteli na popolno razumevanje zainteresiranih, posebno še skupščine občine Kranj oziroma njenega za to področje strokovno usposobljenega organa.
Le-ta se je organiziranega in dolgoročnega reševanja zemljiške problematike loteval že prej in na primer že leta 1969 predlagal skupščini, naj ustanovi kmetijski zemljiški sklad! Do 5. januarja bodo po krajevnih skupnostih zaključene javne razprave o ustanovnem gradivu in predlogih iniciativnega odbora. Na njih bodo izvoljeni tudi delegati skupščine zemljiške skupnosti. 10. januarja pa naj bi družbeni dogovor podpisali in tako ustanovili stalno zemljiško skupnost.
Iniciativni odbor je na sestanku s predstavniki občine razpravljal tudi
0	številu delegatov skupščine in kriterijih za volitev. Ali naj se delegati volijo na osnovi družbenega proizvoda, celotnega dohodka, pokrivanju in lastništvu nad zemljišči ali kako drugače? V razpravo sta bila dana dva predloga. Po prvem naj bi prišel na 3000 hektarjev zemljišča 1 delegat, po drugem pa je bilo določeno, naj bi imela skupščina 55 članov. Krajevne skupnosti naj bi predstavljalo 25 delegatov, GG in kmetijske organizacije 20 delegatov, skupščino občine in občinsko konferenco SZDL 8 delegatov, gojitveno lovišče Kozorog 1 delegat in lovsko zvezo
1	delegat.
Na zboru podpisnikov dogovora je bil sprejet prvi predlog, ki temelji na merilu pokrivanja zemljišča. Tako naj bi imela Kmetijska zadruga Sloga 4 delegate, KZ Naklo 2 delegata, KZ Cerklje 3 delegate, K2K Kranj TOZD kmetijstvo 3 delegate, GG 3
delegate, krajevne skupnosti 26 delegatov, gojitveno lovišče Kozorog 1 delegata, Lovska zveza 1 delegata, skupščina občine in občinska konferenca SZDL pa 8 delegatov- Skupaj torej 51 delegatov. Na razgovoru s predstavniki skupščine je bilo tudi dogovorjeno, da bo strokovno in finančno službo kmetijske zemljiške skupnosti financiral občinski proračun. Zato je iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti sklenil, da se odreka tistemu denarju, ki naj bi se zbiral od davka iz prometa nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.	,
V	pripravah na ustanovitev kranjske zemljiške skupnosti je bilo precej razprav in vprašanj o prispevku, ki se bo plačeval pri spremembi namembnosti kmetijskega zemljišča. Obveljal je predlog iniciativnega odbora, ki temelji na izhodiščih republike in občinski delitvi kmetijskih zemljišč na ravninske in hribovite. To bo urejeval poseben občinski odlok, ki mora biti sprejet mesec po ustanovitvi zemljiške skupnosti. Prispevek za spremembo namembnosti njiv, travnikov, vrtov in sadovnjakov, ki so razporejeni od prvega do četrtega bonitetnega razreda, znaša v ravnini 20 dinarjev za kvadratni meter, v višini pa 15 dinarjev za kvadratni meter. Od 5. bonitetnega razreda dalje pa znaša za iste kategorije zemljišč prispevek v nižinskih predelih 10 dinarjev in 6 dinarjev v višinskih predelih za kvadratni meter površine, ki se ji spremeni namembnost. Za vsa ostala kmetijska zemljišča in gozd, ki leže v ravnini, znaša prispevek pri spremembi namembnosti poldrugi dinar, v višjih legah pa dinar.
V	ustreznem odloku, ki smo ga že omenili, bo tudi zapisano, da se prispevek spreminja vzporedno z uradno priznanim inflacijskim koeficientom. Prispevkov, o katerih pišem, ne bodo plačevali kmetje in gozdarji pri gradnji proizvodnih objektov. Za gradnjo bolnic, šol in vrtcev pa velja prispevek 0,50 dinarja za kvadratni meter! Pri izkopavanju gramoza in mivke v gramoznicah in rekah pa bo po pred-
Slovenija
avto P — 4 Kranj, Titov trg 1
Na NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU do 26. decembra lahko kupite motorno kolo ali kolo
na kredit — brez popoka
Dodatno znižan 2 % prometni davek za TOMOS in ROG izdelke,
Informacije tudi v poslovalnici Slovenija avto — Titov
Za obisk se priporočamo
V KŽK Kranj podpisali samoupravni sporazum
' V delavskem domu v Kranju je bil v sredo, 19. decembra, zbor 692-član-skega delovnega kolektiva Kmetijsko živilskega kombinata Kranj. Osrednja gorenjška kmetijska organizacija je nastala na isti dan pred desetimi leti, ko so se v kombinat združile takrat samostojne delovne organizacije Oljarica, Klavnica, Kmetijstvo in Mlekarna.
Na sredinem zboru kolektiva KŽK Kranj so slovesno podpisali samoupravni sporazum o združitvi šestih temeljnih organizacij združenega dela v organizacijo združenega dela KŽK. Nove TOZD so: kmetijstvo, kooperacija (KZ Radovljica), mlekarna, oljarica, klavnica in komercialni servis. Samoupravna organizacija skupnih služb pa je podpisala posebno izjavo, ki je del samoupravnega sporazuma. Za tako
logu treba plačati 5 dinarjev za kubik.
Ob pisanju o kmetijski zemljiški skupnosti ne gre prezreti vpliva, ki ga bo imela skupnost na urbanistične in zazidalne načrte (v Kranju se je sodelovanje med kmetijci in urbanisti do določene mere že razvilo) in občinskega zemljiškega sklada. Vanj bO prešla v prvi vrsti zemlja, ki še ni bila dodeljena obdelovalcem, pa je družbena lastnina. Nadalje zemljišča, ki se bodo sprostila ob uveljavljanju kmečkega in nekmečkega maksimuma (ta proces se mora zaključiti v petih letih) in sproščena zemlja ob dedovanju nezaščitenih kmetij.	J. Košnjek
Kranj, 21. decembra — Dopoldne je obiskala Iskro Elektromehaniko KraJ štiričlanska delegacija ministrstva pošte iz Sovjetske zveze. Generalni tor Jože Hujs je člane delegacije, ki jo je vodil namestnik ministra za p°b . dr. inž. Talizin, seznanil z razvojem in s proizvodnjo Iskre. Gostje so •. ogledali tudi Iskrini tovarni v Savski Loki in na Laborah in se pogovarj o možnostih za poslovno sodelovanje. — A. Ž. — Koto: F. Perdan
Težave zaradi podražitev surovin
Kranjska občinska skupščina je na zadnji seji letos že tretjič raz: pravljala o gospodarjenju v občini v tem letu. Tokrat so razpravljali o devetmesečnih rezultatih in o izgledih do konca leta. Ugotovili so, da je gospodarska rast v občini nekaj večja kot v republiki nasploh; tako glede stopnje rasti, produktivnosti, družbenega proizvoda in tudi zaposlovanja. Precej slabša pa je akumu-
lacija podjetij, predvsem v industriji, tako v primerjavi z lanskim letom kot z republiškim poprečjem.
Ostanek dohodka je v nekaterih podjetjih v občini začel močno padati v drugem polletju. Med vzroki za to so ugotovili inflacijo, podražitev uvoženih surovin, naraščanje cen na svetovnem trgu, neizdelano politiko cen doma, sorazmerno viso-
Trgovski center v Zireh
Hiter napredek kraja, razvoj Al-pine in rast novih industrijskih podjetij ter večanje števila prebivalstva zahtevajo v žirovski kotlini povečanje trgovskih prostorov. Zirovci zlasti pogrešajo trgovine s konfekcijo in prodajalne pohištva. Potrebno bi bilo zgraditi tudi obrat družbene prehrane? Zahteve po gradnji trgovskega centra so žive že dalj časa. Tudi priprave na gradnjo so se začele že pred letf, vendar tedaj dalj kot do določitve lokacije in zamisli stavbe niso prišli. Ker pa so zahteve občanov po boljši preskrbi občanov vse glasnejše, je pobudo prevzela krajevna skupnost Ziri. Le-ta je že razpisala natečaj za najbolj primeren idejni načrt in predračun.
Nov trgovski center naj bi zgradili
prav sredi Zirov, ob zadružnem domu in nasproti Alpine. Gradili naj bi ga postopoma. Najprej nameravajo postaviti objekt, v katerem bo prostor za obrat družbene prehrane — najbrž bo to samopostrežna restavracija — trgovina s pohištvom in pošta. Objekt družbene prehrane bo prvi ob ^oljanščici.
Pri gradnji trgovskega centra sta že pripravljena sodelovati Veletrgovina Loka Škofja Loka in PTT Kranj. Za celoten objekt pa nameravajo razpisati konzorcij in tako pritegniti tudi druge interesente.
Računajo, da bo gradnja centra brez opreme veljala približno 10 milijonov dinarjev. Graditi naj bi ga začeli 1975. leta.	-lb
Za večjo gospodarsko rast
/m
Sobota, 22. decembra 1973
organizacijo kolektiva so se zaposleni odločili na zborih, ki se jih je udeležilo 516 delavcev. Podpisa samoupravnega sporazuma so se udeležili vidni predstavniki kranjske skupščine in družbenopolitičnega življenja, med katerimi sta bila tudi predsednik skupščine občine Kranj Franc Šifkovič in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Martin Košir.	-jk
7 TOZD v Projektu
V Splošnem gradbenem podjetju Projekt v Kranju so v četrtek zjutraj podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi sedmih temeljnih organizacij združenega dela. Člani kolektiva so se odločili, da bodo imeli poslej temeljne organizacije združenega dela v gradbenih enotah Kranj, Javornik, Tržič in Kamnik ter v kovinsko strojnih obratih na Kokrici, v lesno-železo-krivskih obratih na Kokrici in v be-tonerskih obratih na Polici. Uprava v podjetju bo organizirana kot samoupravna delovna skupnost. Ob podpisu sporazuma so poudarili, da s tem v Projektu uresničujejo ustavna dopolnila in da podjetje dobiva novo vsebino dela.	A. Ž.
V	sredo, 19. decembra, je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah seja splošnega zbora skupščine občine, na kateri je v prvi točki dnevnega reda govoril o izhodiščih družbeno-ekonomske politike in politike zbiranja sredstev za splošno in skupno porabo predsednik skupščine občine Jesenice Franc Zvan.
V	izčrpnem poročilu je predsednik govoril o gospodarskih gibanjih v jeseniški občini in nasploh, o družbe-
.no-ekonomskih odnosih in med drugim poudaril, da so glede na padec neto osebnih dohodkov v Sloveniji v jeseniški občini boljši, ker niso obremenjeni z raznimi dajatvami kot samoprispevki itd. Višji so kar za 1,3 odstotka glede na druge. Spregovoril je o nizki stopnji gospodarske rasti ter o osebnih dohodkih, ki naj bodo eden izmed faktorjev, ki vplivajo na rast produktivnosti.
V	nadaljevanju je govoril o prihodnjem dolgoročnem programu in o uresničevanju dosedanjega programa in smernic. Poudaril je pomen vlaganj v jeseniško gospodarstvo, o težavah in problemih. Na področju gradbeništva je omenil neurejene razmere glede cen in menil, da bi morali dosledno težiti k učinkovitejšem povezovanju in • spodbujati integracijske procese, ki vodijo h kvaliteti in boljšemu programiranju. Na področju turizma je omenil gradnjo vršiškega sistema žičnic, nanizal podatke o dosedanjih uspehih na področju izobraževanja, šolstva in kulture ter stanovanjske graditve. Na Jesenicah je iz leta v leto več stanovanj, vendar bi moralo še več organizacij združenega dela napraviti programe stanovanjske gradnje za več let, ker bi tako organizirano lahko reševali probleme in se obenem lotili organizirane gradnje. Med drugim je omenil tudi interesne samoupravne zdravstvene skupnosti, njih pomen in deloV Le-te naj bi zagotovile sredstva za sanacijo domov in bolnic. Na Jesenicah bo potrebno v prihodnjih letih predvsem začeti z gradnjo ambulantnega trakta pri Splošni bolnici Jesenice.
Govoril je tudi o največji investiciji, gradnji hladne valjarne, in prizadevanjih, da bi prav na vseh področjih rodilo večletno načrtno in programirano prizadevanje svoje sadove.	D. S.
ke dajatve in še nekatere Kaže, da se bo precej zmanjšal ost nek dohodka v dveh največjih kranJ^ skih podjetjih Savi in Iskri. Vseen pa so menili, da bo kranjsko darstvo letošnje poslovno leto 1 kij učilo uspešno.
Predstavniki Save so povedali. .. se bo letos njihova akumula^J zmanjšala na minimum. To so v i? vi sicer že predvidevali na za^ejar leta v gospodarskem načrtu. Ven" pa so bile podražitve surovin u uvaža kar 65 odstotkov surovin) skupaj s carinskimi vami tolikšne, da je ob 9
mesecjj
znašal ostanek dohodka okrog , milijonov dinarjev in je predstaVJ le 32 odstotkov lanskega. Predvsej^ zaradi razlik v ceni in Pove^nie.* obremenitev bo Sava letos zabei žila okrog 60 milijonov dinarj . manj ostanka dohodka kot _»a ' kljub povečani stopnji produktivn sti oziroma povečanem obsegu P° slovanja za 12 odstotkov.
Takšen položaj povzroča trenutn" velike težave tudi pri sestavi g°sP darskega načrta za prihodnje le ' Ce ne bo prišlo do nekaterih sistrJe skih rešitev tako glede cen kot g'^ obremenitev oziroma dajatev, P • tem Savi prihodnje leto celo g*"0 izguba. Pray zato so na seji občins skupščine sklenili, da bodo o te obvestili pristojne organe v.reRl?^0l ki. Opozorili so, da je nesprejemu1 j da v Jugoslaviji rešujemo cene, ue primera do primera, da imamo ve ' carinske dajatve na uvoz tistih sU vin, ki jih doma nimamo in podolbn ^ Poudarili so tudi naj v gospodarst ^ letošnji poslovni rezultati rabijo osnova za planiranje v prihodnj^ letu in da naj podjetja uresničijo 1 vesticijske načrte, ki bi lahko d prve rezultate že v prihodnjem ,e in v letu 1975.	A. Zala'
Zazidalni načrt za Bistri' naj se ne spreminja
co
Tržiška občinska skupščina je jeseni sprejela odlok o zazidalnem načrtu Bistrice pri Tržiču. Urbanisti imenujejo to stanovanjsko sosesko .B-3. Postopek, potreben za sprejem odloka, je bil zakonit. Zazidalni načrt je bil razgrnjen, za B-3 so bile izdelane in razstavljene makete, odprta je bila knjiga predlogov in pripomb, vsakomur, kdor je prišel gledat razgrnjen zazidalni načpt za to sosesko, pa je bilo na voljo tudi strokovno vodstvo. Ker spreminje-valnih predlogov med javno razpravo ni bilo, je skupščina po poprejšnji razpravi njenih strokovnih organov zazidalni načrt za B-3 sprejela.
Stanovanjska soseska B-3, o kateri teče beseda, meri 3,5 hektarja.
V	njej nameravajo Tržičani zgraditi 299 trisobnih, dvosobnih in enosob-nih stanovanj in garsonjer, razen tega pa načrt predvideva izgradnjo 14 stanovanjskih hiš. Skupno naj bi bilo torej v soseski 313 stanovanj.
V	vsakem naj bi bilo povprečno 3,5 stanovalca.
Vendar so se km^lu po sprejetju zazidalnega načrta za B-3 pojavili glasovi, ki so nasprotovali sprejetemu načrtu. Zagovorniki nasprotnega predloga so menili, da zemljišče ni primerno za stanovanjsko gradnjo, da bi na tem zemljišču raje uredili otroška igrišča in parke, da je predvidena gostota stanovalcev prevelika in dla so stolpiči previsoki in kvarijo videz kraja. Občinska konferenca SZDL Tržič je na osnovi teh glasov sklicala v Bistrici javno
tribuno in sklenila predlagati skuPy ščini občine, da se zazidalni na se osnovi ne menja, lahko Pa g0 opravijo manjše spremembe, če utemeljene.	. v
Skupščina občine Tržič, ki Jet0 torek, 18. decembra, obravnavala problematiko, se s pripombami z°P. sprejeti zazidalni načrt in s P logom občinske konference ^ ni strinjala. Menila je, da bi spreifl njanje že sprejetega zazidalnem načrta pomenilo nezaupnico skUH ščini, njenim organom in urb8\ stom. Razen tega v Tržiču zazida
nih površin ni na pretek in je tre , razpoložljiva zemljišča izkorist'^ do kraja, kar obenem znižuje ce v stanovanja in komunalnih naprjj ' Če bi se na primer zazidalni nac . spremenil, bi bilo v tej soseski ma™ stanovanj, čeprav je denar 1 prvotno število stanovanj že zag tovljen.	že
Gradnja v soseski B-3 bi sefi 0 morala začeti. Graditelj Splo»n gradbeno podjetje Tržič je na ' računal. Vendar zaradi omenjen' zapletov gradnja še ni začeta.
Odborniki so na torkovi seji ščine menili, da je že spr^J. n zazidalni načrt družbeno utemelJ in zagotavlja, da bo čim več ljudi * najhitreje prišlo do stanovanj-sprotni predlogi, zaradi katerih seJ^ začetek gradnje zavlekel in ^ povzročil predvsem pri Splošne gradbenem podjetju precej škode, P. so posledica interesov posameZ0 kov.	*	J. Košnje*
Obvestilo
vsiem delavcem—dopustnikom iz tujine!
Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj obvešča vse delavce s področja Gorenjske, ki so zaposleni v tujini in bodo v času novoletnih počitnic na obisku v domovini, da bodo na Komunalnem zavodu za zaposlovanje Kranj, Sejmišče 4 in njegovih izpostavah v Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah uradni dnevi od 20. decembra 1973 do 10. januarja 1974 vsak dan od 7. do 13. ure, v sredah pa od 7. do 15. ure, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Za področje občine Tržič naj se interesenti javljajo na sedežu zavoda v Kranju.
V navedenih dnevih bodo lahko delavci — dopustniki dobili od strokovne službe informacije o prostih delovnih mestih, pogojih dela in o osebnem dohodku v organizacijah združenega dela Gorenjske, ki iščejo delavce. Prav tako bodo interesenti dobili Zahtevane informacije s področja pravic iz delovnega razmerja zaposlenih delavcev v tujini in še druge informacije. Interesente obveščamo tudi, da informacije z drugih področij dobijo lahko direktno tudi na občinskih sindikalnih svetih, občinskih konferencah SZDL, pristojnih občinskih upravnih organih, na Skupnosti invalidskega-pokojninskega zavarovanja Kranj, Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, upravi carin, pri enotah Ljubljanske banke, Zavarovalnici Sava Kranj, Zavarovalnici Maribor — predstavništvu v Kranju in drugih. Vsem dopustnikom želimo prijetno bivanje v domovini!
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Razpisna komisija obrtnega podjetja
razpisuje po členu 22 in 73 statuta podjetja prosti delovni mesti:
1.	direktorja	v	|
2.	računovodje
(reelekcija)
Kandidati za ta delovna mesta morajo poleg splošnih Pogojev izpolnjevati še naslednja
pod 1.: najmanj srednja strokovna izobrazba strojne ali ekonomske smeri in najmanj pet let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu;
pod 2.: najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj pet let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu.	'
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in dosedanjimi zaposlitvami ter potrdilom o ne-kaznovanju sprejema komisija na gornji naslov do 5. januarja 1974.	*
AERODROM LJUBLJANA—PULA
letališko in turistično podjetje Kranj, p. p. 33
vabi k sodelovanju za nedoločen čas kan'didate za naslednja delovna mesta:
1.	2 poslovodij
• za obrat Krvavec in obrat Pula
2.	več vodij strežbe
3.	KV kuharja
4.	več pomožnih delavk
\	za delo v kuhinji
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: hotelska šola in 5 let prakse ali VK gostinski delavec in 8 let prakse,
pod 2.: VK gostinski delavec in 5 let prakse, pod 3.: KV kuhar, zaželena 3-letna praksa, pod 4.: NK delavka, praksa ni potrebna.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 31. decembra 1973 oziroma do zasedbe delovnih mest na naslov: AERODROM LJUBLJANA-PULA, Splošni sektor — kadrovska služba, Kranj, p. p. 33.
Zaradi adaptacije smo našo Poslovalnico MANUFAKTURA Radovljica Začasno preselili v Cankarjev drevored.
penjene kupce obveščamo, da l^amo tudi sedaj bogato ,?-biro metrskega in drugega tekstilnega blaga.
murha
LE S C E
Svet šol TOZD
Šolski center zal tekstilno in obutveno stroko
Kranj, Staneta Žagarja 33 razpisuje
prosto delovno mesto
učitelja praktičnega
pOUka za pletilstvo
Pogoj: pletilski tehnik z nekajletno prakso.
Nastop službe 1. januarja 1974 ali po dogovoru.
Manj energije
Zaradi majhnega pretoka vode — 34 kubičnih metrov na sekundo, — je v Elektrarni Medvode dnevna proizvodnja električne energije le okoli 150.000 kilovatnih ur. Po planu, katerega osnova je dolgoletno povprečje pretoka vode — 70 kubičnih metrov na sekundo — bi morali v letošnjem letu proizvesti 83 milijonov kilovatnih ur električne energije. Ker so do sedaj proizvedli nekaj nad 70 milijonov kilovatnih ur električne energije, plana do konca leta ne bodo mogli doseči, saj ni pričakovati povečanega pretoka vode. -fr
Tudi na Gorenjskem Kompasove TOZD
V torek, 18. decembra, so v motelu Medno podpisali samoupravni sporazum o združitvi 12 temeljnih organizacij združenega dela v organizacijo združenega dela Kompas Jugoslavija, ki ima več kot 1000 zaposlenih. Kompasove TOZD so tudi na Gorenjskem. Tako so samostojne TOZD postali hotel na Bledu, hotel v Bohinju, Kompasovi obrati na Ljubelju in motel v Kranjski gori -jk
Kranj, 21. decembra — Dopoldne je bil drugi redni zbor upravljavcev kranjske podružnice Ljubljanske banke. Na zboru so razpravljali o poslovanju kranjske podružnice Ljubljanske banke v letošnjih devetih mesecih. Pogovorili so se tudi o poslovni politiki Ljubljanske banke za leto 1974 in 1975 in o ukrepih za izvajanje dogovora poslovne politike v prihodnjem letu. Sprejeli so tudi načrt kreditne bilance kranjske podružnice Ljubljanske banke za leto 1974 in 1975 — A. Z — Foto: F. Perdan
Kdaj nova avtobusna postaja v Tržiču ?
Odbornikom občinske skupščine Tržič je bilo na torkovem_ zasedanju skupščine povedano, da je SAP iz Ljubljane s pomočjo soinvestitorjev pripravljen spomladi nadaljevati gradnjo tržiške avtobusne postaje
Začetna dela so bila letos opravljena. Stara stavba na zemljišču, Kjer bo nova postaja, je bila porušena. Razširjen pa je bil parkirni prostor za avtobuse. Drugih del, ki bi gradnjo postaje premaknila z mrtve točke in utišala vse pogostejša vprašanja, kdaj končno avtobusna postaja bo, ni bilo opravljenih. Skupščina občine je na vrsti razgovorov pozivala graditelja ljubljanski SAP, naj pove in odloči, kdaj bo začeto delo nadaljeval. Odgovora, ki bi zadovoljil Tržičane, ni bilo. Letos je SAP namreč gradil novo postajo v Kočevju, vendar je . bil vseeno likviden in kerditno sposoben. Oglasila se je banka in celo sama ponujala SAP kredit za gradnjo tržiške avtobusne postaje.
Ni še dolgo tega, odkar je bil zadnji razgovor med predstavniki tržiške občine in SAP.Slednjimjebilo tudi povedano, kaj je v preteklosti pomenil Tržič za SAP in kaj pomeni danes. Proge do Tržiča so med najbolj rentabilnimi in zato je zahteva po sofinanciranju gradnje nove postaje upravičena. " Predstavniki ljubljanskega podjetja so povedali, da so v gradnjo nove postaje že vložili 117 milijonov starih dinarjev in da so jih pripravljeni še 200. O tem se morajo odločiti še samoupravni organi podjetja SAP. Medtem pa se je prvotni načrt avtobusne postaje spremenil. V kletnih prostorih ne bo avtomatskega kegljišča, kot je bilo predvideno. Kegljišče bo pri novem hotelu v središču Tržiča,
Obnova kulturnega doma na Boh. Beli
V prenovljenih spodnjih prostorih nekdanjega mladinskega doma na Bohinjski Beli se je prejšnjo soboto sestal politični aktiv, ki ga je sklical predsednik KS in Svobode Cund Zdenko. Predstavnike * vseh organizacij in društev ter ZKPO in kulturne skupnosti je seznanil z dosedanjimi obnovitvenimi deli v objektu, ki se jih je lotila KS in Svoboda s pomočjo vseh občanov in z izdatnim deležem sredstev kulturne skupnosti. Za zdaj so popolnoma uredili kletne prostore, kjer so pridobili dve večji dvorani za okoli 130 sedežev, pomožne in sanitarne prostore, v delu pa je že popolna obnova večje dvorane z odrom. 2e ob dnevu republike, ko so odprli urejene
spodnje prostore, so se občani Bohinjske Bele množično udeležili proslave in dokazali, da so še vedno pripravljeni sodelovati v družbenopolitičnem in kulturnem življenju kraja, zlasti še, ko bodo dani vsi materialni pogoji.
Na aktivu so odobrili dosedanje programe in načrte obnovitvenih del in se dogovorili o vključevanju vseh občanov in organizacij pri nadaljnjem poteku akcije in zbiranja sredstev. Izrekli So pohvalo predsedniku Cundu za njegova osebna prizadevanja v obnovi doma, prav tako tudi zidarskemu mojstru Ravniku, ki je kot eden od svobodašev izredno dobro opravil gradbena dela.
JR
ki naj bi ga zgradili s pomočjo konzorcija. Spodnje prostore bo prevzel Mercator, TOZD Preskrba Tržič. Seveda bo finančno soudeležen pri gradnji. Zgoraj pa bo avtobusna postaja in prometni urad. Razen njih pa še restavracija ali kavarna. Kot možni investitor gostinskega obrata na postaji je bilo nekaj časa omenjano le tržiško gostinsko podjetje Zelenica. Pojavilo pa se je tudi Žito iz Ljubljane s predlogom, da naj bi bila v prostorih tržiške avtobusne postaje slaščičarna ali kavarna.
Vse kaže, da bo dolgo pričakovana gradnja nove avtobusne postaje v Trfiču in objektov, o katerih smo pisali, prihodnje leto spomladi stekla.	J. Košnjek
Obiščite naš paviljon —-prepričajte se — zadovoljni boste
Tudi letos boste na novoletnem sejmu cv Kranju ugodno kupili jesensko in zimsko obutev vseh vrst s posebnim sejemskim popustom.
Modno čevljarstvo Kern Stanko, Partizanska 5, Kranj
Na XI. mednarodnem sejmu pohištva in opreme, kije bil v Beogradu od 17. do 25. 11. 1973, je industrija pohištva STOL Kamnik prejela za sistem pohištva za mlade ljudi vsa možna priznanja: najvišje priznanje »zlati ključ«, plaketo Društva likovnih oblikovalcev SH Srbije, najvišjo nagrado za jugoslovansko pohištvo v letu 1973, ki jo podeljuje revija »Naš dom«, diplomo, ki jo je podelil »Design center« v Beogradu.
Avtorja in oblikovalca nagrajenega sistema pohištva za mlade ljudi sta: dipl. ing. arh. Branko Uršič in ing. arh. Dušana Uršič.
Za sistem sedežnega pohištva iz kromiranih okroglih cevi, pa je bilo dodeljeno priznanje: diploma, ki jo je podelil »Design center« v Beogradu.
Avtorji in oblikovalci sistema sedežnega pohištva so: dipl. ing. arh. Branko Uršič, dipl. ing. arh. Anton Benda in Mirko Romih.
Sistem pohištva za mlade ljudi predstavlja omarasti sitem, katerega prednost je v majhnem številu -osnovnih elementov (plošč), ki omogočajo sestavo najrazličnejših odprtih in zaprtih omarastih kompozicij po širini in .višini.
Omarasti sistem dopolnjujejo blazine, ki se lahko poljubno oblikujejo v režišča, počivalnike ali fotelje.
Celot^p siafem odlikuje komponibilnost, enostavna montaža, večnamenska funkcionalnost ter sodoben design.
VA
VIATOR
PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA
AKCIJA NEDELJSKEGA DNEVNIKA
3 dni Mojstrana; smučanje — odhod*8. februarja 1974 7 dni Ddllach; smučanje v Avstriji — odhod 25. januarja 1974
7 dni Semriach; smučanje v Avstriji — odhod 26. januarja 1974
2 dni San Marino — odhod 26. januarja 1974 2 dni Pariz — odhod 16. februarja 1974
STROKOVNA POTOVANJA 3 dni Pariz —
razstava svetil, sejem pohištva -januarja 1974 2 dni Koln —
lesni sejem nuarja 1974
mednarodna tapiserij in - odhod 18.
- mednarodni odhod 25. ja-
SILVESTRO VANJA Dunaj 3 dni — odhod 31. decembra 1973
Poreč 4 dni — odhod 29. decembra 1973
Turistična agencija VIATOR
Sobota, 22. decembt a 1973
Pomemben kulturni dogodek v Šk. Loki
V torek so odkrili spomenik Stanetu Severju in podelili nagrade Severjevega sklada
Zamisel o parku Staneta Severja, s katerim bi Ločani počastili spomin na velikega igralca, ki je kot hlapec Jernej izgorel v boju za pravico in resnico v slovenski gledališki kulturi, ter dali trajno priznanje njegovim nenadkriljivim kreacijam, ni nova. Kulturniški krogi so jo premlevali več kot leto dni. V torek se je uresničila. Pred občinsko skupščino so odkrili orjaško plastiko Hlapec Jernej, delo kiparja samouka Petra Jo-vanoviča iz Zetine. Figura izklesana iz 5 ton težke hrastove klade, stoji ob vznožju obsežnega travnega pobočja pod gradom. Pobudnik akcije za postavitev spomenika je bil slovenski oktet, kateremu je bil pokojni umetnik tovariš pri delu in velik prijatelj.
O liku umetnika Staneta Severja je najprej spregovoril član CK ZKS dr. Boris Majer. Zatem je član predsedstva skupščine SRS Zdravko Krvina predal spomenik v varstvo škofjeloškim gledališkim delavcem in drugim prijateljem umetniške besede. V njihovem imenu se je za izkazano priznanje zahvalila dolgoletna članica amaterskega Loškega gledališča Poldka Štiglic.
Slovesnost se je nadaljevala v dvorani kina Sora s koncertom Slovenskega okteta in podelitvijo nagrad Severjevega sklada. Ob tej priložnosti je o namenu sklada spregovoril član njegovega upravnega odbora dr. Branko Berčič. Dejal je: »Predanost poklicnemu gledališkemu ustvarjanju, s poudarkom na kvaliteti, na iskanju in izpovedovanju resničnega in naprednega, na veri v poštenega človeka in na raz-dajanju umetnikovega poslanstva vsem ljudem, je vzor vsemu-poklic-nemil gledališkemu delu; zaverovanost in zavzetost za slovensko gledališko kulturo, tenkočutnost za zven in pomen odrske besede, kritičnost do umetniške kreacije in odgovornost pred občinstvom so le nekatere značilnosti obsežnega Severjevega izročila za sedanje in prihajajoče igralske generacije. In ko letos že tretjič pregledujemo gledališko žetev zadnjega leta, lahko ugotavljamo, da kljub kričavim muham
Razstava reprodukcij Lucasa Cranacha
V	dvorani radovljiške graščine je bila prejšnji petek, 14. decembra, svečana otvoritev reprodukcij znanega nemškega slikarja Lucasa Cranacha st., ki jo je pripravila ZKPO s posredovanjem generalnega konzulata Nemške demokratične republike iz Zagreba.
Poleg številnih domačih obiskovalcev, se je otvoritvene slovesnosti udeležil tudi generalni konzul Horst Schadovv v spremstvu vicekonzula Hessa, ki je razstavo odprl in v svojem govoru poudaril željo in potrebo po postopnem tesnejšem sodelovanju, zlasti na kulturnem področju. Ugledna gosta sta si pred tem ogledala muzej talcev v Begunjah, prodajalno športne opreme Elan v Begunjah in osnovno šolo v Radovljici. Naslednjega dne sta obiskala tudi blejsko osnovno šolo in si ogledala razstavo slik Ive Šubica. S pisateljem Tonetom Svetino na Bledu pa sta se pogovarjala o možpostih za prevod in izdajo njegovega romana Ukana v NDR.	JR
Manjši obisk
Grad Goričane ima v tem letnem *asu manj obiskovalcev kot običajno. Vzrok je treba iskati v zelo hladnih prostorih muzeja, zato se le redki ljubitelji umetnosti odločijo za^ ogled razstavljenih zbirk. Uprava Etnografskega muzeja iz Ljubljane se je zato odločila, da bo muzej po novem letu zaprla za dva meseca.
-fr
Tržiški portali
V	obnovljenih zgornjih prostorih Kurnikove hiše v Tržiču je bila sino-
. otvoritev razstave Tržiški portali, ^azstavo je pripravil Zavod za spo-
eniško varstvo Kranj, obnovitev
ostorov in postavitev razstave pa sta omogočili Temeljna kulturna skupnost Tržič in Kulturna skupnost SRS.
s GLAS
Sobota, 22. decembra 1973
enodnevnicam v srčiki slovenskega gledališkega ustvarjanja vendarle trdo živi gledališče, ki izhaja iz človeka in je njemu zapisano, ki je plod umetniškega dela in katerega idej-nost je napredna. Iz teh korenin prave gledališke kulture črpa svoio moč poklicno in amatersko gledališko delo in njegovi najboljši ustvarjalci. Tiste med njimi, ki so v svojih stvaritvah zadnjega leta bili najbolj izraziti nadaljevalci Severjevega igralskega izročila, je upravni odbor sklada na predlog posebne strokovne žirije izbral za letošnje nagrajence.«
Med poklicnimi igralci se je žirija odločila za Dareta Ulago. S Ferle-žem v Borovih Raztrgancih je izoblikoval po izrazni moči silovito ljudsko odrsko podobo. S poklicno zrelostjo in nadrobno razčlembo je Ula-ga to, v slovstveni predlogi zelo temno in negativno zarisano podobo poglobil, ji dodal nove izvirne sestavine, vanjo organsko in smiselno vgradil pristne človeške prvine in stisko med dobrim in zlim. Svoj tako poglobljeni in dograjeni igralski lik Ferleža je Ulaga zrelo in stvaritelj-sko zaokrožil v eno tistih ljudskih podob, ki so igralsko zmagovite zaradi svoje pristnosti in izjemne silovitosti.
Nagrado Severjevega sklada je prejel tudi amaterski gledališki igralec Jože Kovačič, član Prešernovega gledališča iz Kranja. Igralec prav v teh dneh praznuje tridesetletnico igralskega udejstvovanja. Po ukinitvi poklicnega gledališča v gorenjski metropoli, je svojo igralsko pot nadaljeval kot amater. V tem amaterskem gledališkem kolektivu je ustvaril vrsto pomembnih in v smislu igralske kreativnosti vrhunskih vlog, ki so brez dvoma veliko prispevale k razvoju kvalitetne rasti Prešernovega gledališča. V bogati in raznovrstni paleti Kovačičevih igralskih kreacij stopajo v ospredje Urh v Finžgarjevi Razvalini življenja, učitelj v Frichevi Andori, Gruden v Cankarjevi komediji Za narodov blagor in Jura Krefl v Potrčevi Kref-lovi kmetiji. Ustvarjalna moč in k idejnemu sporočilu težeča igra, ki sta glavni značilnosti Kovačičevega igralskega iskanja, sta bili najbolj dosledno prisotni v vlogi Jermana v Cankarjevih Hlapcih. Kreacija te vloge po mnenju žirije sodi v vrh naše igralske umetnosti.
Študentki Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani Barbari Jakopič je bila nagrada Severjevega sklada podeljena kot štipendija. Prejela jo je za vlogo Ženske v diplomski predstavi Janeza Zmavca Podstrešje. Z njo je igralka oblikovala izjemno živ lik, enoten in dosleden organizem, poln pristnih in življenjskih detajlov. Igralska sredstva, ki jih je pri tem uporabljala, so bila pretehtana in izbrana z mero in okusom. Odrski podobi je dala meso in kri in s prepričljivim ustvarjalnim darom dokazala svoje ustvarjalne kvalitete in zgledno profesionalno raven.	L. Bogataj
Svet osnovne šole
Stanka Mlakarja Šenčur - .
razpisuje naslednja prosta delovna mesta na podružnični šoli Voklo:
učitelja v PB
Pogoj: U ali PU;
vzgojiteljice
Pogoj: srednja vzgojiteljska šola;
in objavlja
prosto delovno mesto
varuhinje, snažilke
Nastop službe je 1. februarja 1974
Na centralni šoli
Šenčur
objavlja
prosto delovno mesto
pisarniške moči
Pogoj: zaželeno znanje strojepisja in vsaj enoletna praksa. Nastop dela takoj. *
Prijave na razpis pošljite v 15 dneh po objavi. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Letošnji nagrajenci: Barbara Jakopič, Dare Ulaga in Jože Kovačič. — Foto: F. Perdan
V Tržiču prvič podelili Kurnikove nagrade
Temeljna kulturna skupnost Tržič se je odločila, da bo z letošnjim letom začela podeljevati zaslužnim amaterskim kulturnim skupinam in posameznikom Kurnikove nagrade. Skupnost jih bo odslej podeljevala vsako leto. ~ Njena odločitev je pohvale vredna, če pomislimo, koliko amaterskih kulturnih skupin in posameznikov se je že uveljavilo v kulturnem življenju občine in zunaj nje v zadnjih 25 in več letih, pa zato niso dobili nobenega priznanja, čeprav njihovo delo ni bilo tako skromno. Zato je krog letošnjih nagrajencev širši in je tako vsaj delno popravljeno tisto, kar je bilo v preteklosti zamujeno. Razen nagrad podeljuje kulturna skupnost Tržič skupinam in posameznikom tudi spominske plakete s podobo tržiškega ljudskega pesnika Vojteha Kurnika, po katerem se nagrade in plakete imenujejo. Plakete so delo kiparja in medaljerja Staneta Dremlja.
Letošnje Kurnikove nagrade so prejeli folklorna skupina Karavanke, filmski klub Tomo Križnar, tržiški oktet, člani
pihalnega orkestra Janez Gol-majer in Jože Sajovic in člana tržiškega amaterskega gledališča Anka Ahačič in Janko Jagodic. Podeljevanje Kurniko-vih nagrad je bilo združeno tudi s koncertom tržiškega okteta pod vodstvom Francija Sarabona.
J. R.
>> Zlatorog« v Predosljah
Po nekajletnem premoru se bodo danes in jutri v kulturnem domu v Predosljah spet predstavili igralci iz Predoselj in Britofa, ki so včlanjeni v KUD Svoboda Predoslje. Pod vodstvom domačega režiserja Lada Krmeca je 30 igralcev poldrugi mesec pripravljalo uprizoritev pravljične tragedije Jožeta Abrama Zlatorog. Prva predstava bo drevi ob 20. uri, druga pa jutri popoldne ob 15. uri.
Igralci Svodobe iz Predoselj nameravajo z Zlatorogom gostovati v tej -sezoni v Naklem, v Zalogu pri Cerkljah, v Podbrezjah, pri Sv. Duhu in v Grosupljah.	-jk
Kranjski pevci v Kropi
KUD Stane Žagar je na pobudo svojega moškega zbora povabilo v zadnjih letih v Kropo že precej zborov. Med drugimi so gostovali zbori iz Podnarta, Škofje Loke, z Jesenic, Gallusov oktet, koroški pevci iz Radiš, Celovca in Globasnice ter moški zbor iz Doline pri Trstu.
V soboto, 15. decembra, so ljubitelji vokalne umetnosti prisluhnili petju mladih pevcev Akademskega komornega zbora iz Kranja. Malo manj kot sto poslušalcev je v nekoliko premrzli dvorani zavzeto poslušalo in navdušeno sprejelo spored koncerta. Vanj je dirigent prof. Matevž Fabijan uvrstil nekaj tehnično in izvajalsko zelo zahtevnih skladb, vendar jih je zbor s svoio mladostno
svežino zapel lahkotno in prepričljivo. Cista intonacija, lepo zlit zborovski zvok v tihih in glasnih odstavkih, premišljeno in logično oblikovanje ter jasna izgovorjava so bile odlike, ki so zboru omogočile, da je zanesljivo izvedel tudi intonančno, ritmično in glasovno težka mesta. Prav gotovo bi bili skladatelji kot Srebotnjak, Vrabec, Gobec, Vrem-šak, Jež in drugi zadovoljni s takimi izvedbami svojih skladb. Tako kot so bili zadovoljni in hvaležni poslušalci v Kropi.
V njihovem imenu se je pevkam in pevcem zahvalil inž. Janez Šmitek, ki je izrazil mnenje vseh v dvorani, da je bil koncert lep umetniški užitek.	EG
JLA
»Tokrat posebrto želimo, da Polejj najvažnejših podatkov o P"sPeV* armade pri državni graditvi, sPre^j , vorimo tudi o prispevku JLA P | uresničevanju gospodarske štabii igo cije. Zrfano je, da je armada z bolj organizacijo proizvodnje in 09 j|fj ' z racionalnejšo uporabo svoj zmogljivosti in obratov ter z <6 drugimi ukrepi ustvarila n"l|j?nv„j
Erihranke,« je na nedavni tisko onferenci ob koncu leta v beopl skem domu JLA dejal P°m°C"b. zveznega sekretarja za narodno rambo general-podpolkovnik Lj3^ Petkovski in nadaljeval: »Načrt ^ prihodnje leto predvideva, da nekaterimi ukrepi in akcijami dos^ žejo še večji prihranki. Seveda, pogojih, da se z enakimi sredstvi gotovijo večji ekonomski učinki popolna borbena pripravljenost J , in oboroženih sil.« Ko je našte rezultate in uspehe, ki jih je arnl® jj dosegla v preteklem obdobju na v®
področjih, je generaLpodpolkovfl
Dane Petkovski med drugim w sebno omenil pozornost, ki se v J posveča šolanju in usposabljaj mladih fantov za življenje. NoB« skrivnost ni, da vsako leto 0 SMB uniformo še vedno okrog nepismenih ali delno pismenih m deničev. In ali ni že to velik da domov ne odide niti eden, ki tj v petnajstih mesecih ne naučil b' in pisati.
KAKO SE TROŠI DINAR
IZ PRORAČUNA?
Družbeni načrt razvoja Jug0 vije od leta 1971 do 1975 določa,^ se za financiranje JLA v prvih o^ letih iz nacionalnega
dohodka
dvaja 5,35 % sredstev, v nasled"^ treh pa sredstva po stopnji gj0 V resnici pa je v prvih dveh letin^ ^ iz nacionalnega dohodka sarno .j. sredstev, razlika v znesku 1.314 n> jonov dinarjev pa je izravnana z goročnimi obveznicami federacUe,0(j se bodo amortizirale v obdobj" 1976. do 1990. To pa že pomeni P^ cejšen prispevek armade k ukrePj, stabilizacije. Z razpoložljivimi s nj stvi za oborožene sile se posatf1 ^ programi opremljanja, vzdrževa ^^ in razvoja JLA izvajajo v oK srednjeročnega načrta po natan \ izdelani prioritetni listi. Načrt P videva doma porabo 90 % sr ani0 medtem ko je v tujini planiran s . nakup vrhunske tehnike, katere P izvodnja pri nas je draga in n® 'j. nomična. To je prav tako velik P spevek k stabilizaciji našega ijih darstva, saj se redke armade n* držav s tolikim delom sred oskrbujejo doma. .	.
Kaj pomeni vključevanje V°J ^ov« ga dinarja v gospodarske ^aO' države, za oživljanje posameznin spodarskih panog ali dejavnosti, s tem v stabilizacijo in jačanje spodarstva, dovolj zgovorno Prl naslednji podatki:	ra-
Samo v letu 1973 se bo iz Vx° e čuna JLA v industrijo vojne (kovinsko, kemično, elektro, %40 strijo motornih vozil) prelilo ^ milijonov din, v gradbeništvo 1--jj. i prehrambeno industrijo 950, olbj j no in obutveno industrijo 400, J tj promet 130 milijonov din itd. jp je v proračune za pokojninsko invalidsko zavarovanje, neposre zaščito otrok, sklade za nezapof' stanovanjsko gradnjo, za na -i^v, stila osebnih dohodkov obvezni v vpoklicanih na vojaške vaje- Jy 0v letu 1973, izplačala 1.300 milU0' din.
CESTE, MOSTOVI IN DRUGI OBJEKTI
Inženirske enote in posebna 0 u. nizacija JLA za gradnjo cest in v gih objektov so letos izvedle 0y skupni vrednosti blizu 134 milU0 go din. V pičlih enajstih mesečin t inženirci zgradili 145 kilometrov j s trdo podlago in sodelovali rekonstrukciji 92,5 kilometra že njli stoječih cest, zgradili so 9 les mostov v dolžini 224 metrov, ^ . metrov pa popravili, zgradiH 'j, armirano-betonskih mostov v Q]f{-žini 650 metrov, 1 pristanišče, »P 0. no letališče v Otočcu, uredili 44 tfj, rov vode in 1 rezervoar, sodel° pri pogozdovanju 380 ha g0,Ivfurri-sodelovali pri gradnji doma V-V,tjjfl rovcu, spomenika in parka »^ijr Gubec« v Donji Stubici, postaHj, nju tabora na proslavi na Sutj odpravljanju posledic elementa nesreč v Sloveniji, na Sljemenjj'.^ Vrednost del znaša blizu 62 m«" nov din.	$
Posebna organizacija JLA je gradnjo cest in drugih objektov P »j v letu 1973 opravila dela v vredn" 72 milijonov din.	v0-
Inženirske enote JLA so od o boditve do danes zgradile in struirale 4850 kilometrov cest ^ 890 mostov v skupni dolžini 2<>; metrov.	. . toi
V inženirskih enotah se je * fjji usposobilo 1720 fantov, od ka«* velika večina se je ali pa se bo 2 slila v gradbeništvu kot odličn' ? znavalci raznih strojev, ki se rabljajo v gradbeništvu.
Letošnjo novoletno igrico v Prešernovem gledališču — Janeza Zmavca DOMAČA NALOGA NA POTEPU — je pripravila na novo ustanovljena mladinska skupina, ki je na ta način —s povsem prostovoljno dejavnostjo — resnično dokazala svojo privrženost gledališču. Skupino mentorsko in re: žijsko vodi Jože Kovačič, predstavo pa so soustvarili še sconograf Saša Kump, kostumograf Vida Zupan-Bekčič, komponist dr. Urban Koder, koreograf dr. Henrik Neubauer, lektor Nataša Skrt ter nastopajoči: Branka Smolkovič, Darja Skumavc, Peter Bogataj, Robert Galičič, Zdravko Doki, Zdenka Kuhar, Lidija Metelko, Danica Brdnik, Lojze Ravnikar, Dušan Čipe, Bojan Jančar, Vido Jenštrle, Irena Šušteršič, Ljuba Hočevar, Jana Krenner, Miri Vovko, Boža Jenko, Vesna Zemljič, Darka Radanovič, Marica Bartol in Mirko Cegnar.
za stabilizacijo gospodarstva

USPEHI FANTOV V MODRI UNIFORMI
Življenjsko šolo v armadi je letos končalo več tisoč vojakov-letalcev, katerih usposobljenost je za naše gospodarstvo brez dvoma velikega Pomena. Potrdila o doseženih kvalifikacijah je zaradi zaposlitve zahtevo 600 avio-mehanikov, 99 avio-električarjev, 498 elektron ikov, 675 radio-teleprinteristov, 115 voznikov Vadbenih strojev in prek 200 raznih obrtnikov. Prav tako je dokaze o Usposobljenosti zahtevalo še več sto Rojakov, ki so svoje kvalifikacije Oosegli v modri uniformi. Pri gradnji faznih objektov in na pogozdovanjih Je sodelovalo več sto gojencev letalcih akademij. Tako je na primer ^ladinska delovna brigada »Viktor Bubanj« iz Letalske tehničke akademije sodelovala 30 dni na mladinci delovni akciji »Sutjeska 73« in Prispevala 10.980 prostovoljnih de-'ovnih ur.
•Pa še ta zanimiv podatek! Letos pripadniki letalskih enot preživeli skoraj 315 ur v zraku med opravljanjem posebno humanih nalog — Prevažanjem težkih bolnikov in ra-
«Jencev do ustreznih medicinskih stanov.
VOJAKI DAROVALI 20.000 LITROV KRVI!
Medicinske ustanove JLA so letos vse materialne izdatke, vštevši tudi Pravila, prehrano bolnikov in novo {Medicinsko opremo pokrivale iz dohodka, ki so ga ustvarile s storitvami doseženimi rezultati na znanstve-£o-raziskovalnem področju. Iz družbenih sredstev so se pokrivali le °sebni dohodki.
.Za vsak dinar iz skupnosti je družbi vrnjenih 112 par. Z boljšo in popolnejšo uporabo zmogljivosti, opreme in kadrov je znatno zmanjšana Povprečna doba zdravljenja v bolnišnici. Zdravljeno je prek 45.000 patentov s skupno okrog 700.000 dne-vi> kar v primerjavi z letom 1972 Pomeni za 180.000 dni manj. S tem Je samo zavodom za zdravstveno 2avarovanje v vsej državi prihranjenih 54 milijonov dinarjev. O ugledu {Medicinskih ustanov JLA in strokovnem delu na izredno visoki strokovni ravni v njih dovolj zgovorno Priča podatek, da je bilo med letom v njih opravljenih več* kot 800.000 ^Pecialističnih pregledov. V pretekom letu je bilo odkritih več novih ^etod diagnostike in zdravljenja, Posebno na področju urgentne medi-kajti skoraj vsak četrti bolnik Je tako imenovani »nujen primer«. Paradi modernizacije službe prve Pomoči in nuđenja prve pomoči že Jped prevozom je bilo letos brez dodatne obremenitve skupnosti kupljenih in opremljenih 150 sanitetskih j'ozil. Uveden je sodoben način reputacije, s katero se dosega veliko boljša medicinska in psihološka selekcija rekrutov. Novi sistem ne 2ahteva večjih denarnih sredstev, PaČ pa so z njegovo uvedbo doseženi Pomembni ekonomski učinki.
Pa še informacija, ki marsikaj Pove, ki pove, kako »veliko« je vo-
jakovo srce! V akcijah prostovoljnega dajanja krvi je letos sodelovalo kar 58.379 pripadnikov JLA, ki so za potrebe bolnikov in ranjencev dali prek 20.000 litrov te dragocene tekočine.
ARMADA ŠOLA
MILIČNIKE-PROMETNIKE, ŠOFERJE...
S sodelovanjem pri pogozdovanju, spravilu poljskih pridelkov in pri odstranjevanju posledic elementarnih nesreč je prevoženih več kot 307.000 kilometrov in potrošeno naimanj 98.200 kg goriva.
Solo je uspešno končalo okrog 1000 vojakov-prometnikov, od katerih jih bo po predvidevanjih po končani vojaščini več kot polovica pristopila k prometni milici širom po državi, s čimer skupnost oziroma UJV prihrani precejšnja sfedstva, saj dobi že šolane kadre. Prav tako se bo velik del od 15.134 voznikov motornih vozil, kolikor jih je letos dobilo vozniško dovoljenje pri vojakih, zaposlilo kot profesionalci voznik. V preteklem letu so zgrajene tudi moderne avtoceste v Čapljini in Kraljevu, ki jih uporablja armada za
učenje voznikov motornih vozil, poleg tega pa so namenjeni še za prirejanje avtomobilskih in motoci-klističnih dirk in za organiziran vpliv pri popularizaciji in razvoju tega športa pri nas.
ŠE O TEHNIČNI SLUŽBI, INTENDANTIH, GRADBENIŠTVU...
Tehnična služba skrbi predvsem za popolno brezhibnost tehničnih sredstev. Z združevanjem manjših delavnic se povečavajo remontne zmogljivosti, modernizirajo se tehnična skladišča, v tehnične remontne zmogljivosti se uvajajo po hitrem postopku elektronske in druge diagnostične aparature. Proste remontne in skladiščne zmogljivosti so vedno na voljo gospodarstvu. Tako na primer 30 % do 40 % zmogljivosti remontnih zavodov kopenske vojske uporablja gospodarstvo.
Gradbena služba je eden največjih investitorjev na področju stanovanjske gradnje v državi. Kot poslovni partner je najbolje organiziran investitor. Pojem nepokritih investicij je zanjo docela neznan.
O intendantski službi le na kratko! Poleg drugih nalog je v načrtu »zelenega plana« za zagotavljanje zalog mesa v živem govedu predvideno, da bo armada predvsem podpirala razvoj živinoreje v hribovskih in planinskih predelih.
To je samo del podatkov, ki so jih na tiskovni konferenci posredovali predstavniki posameznih služb JLA, delček, ki pa dovolj zgovorno priča o velikih uspehih, doseženih v preteklem letu.
»Kadar govorimo o prispevku armade k stabilizaciji gospodarstva in državni graditvi, je potrebno poudariti, da je njen prispevek k razvoju naše družbe znatno širši,« je na tiskovni konferenci dejal general-podpolkovnik Dane Petkovski. »To izhaja iz samega značaja naše armade. Opiraje se na tradicije narodnoosvobodilne borbe in revolucije se armada neprekinjeno potrjuje kot neločljivi del družbe z globokim splošno ljudskim in socialističnim značajem, služeč interesom delavskega razreda in revolucije.
Pripravil: Janez Govekar
Novosti v načrtu novega zakona o vojaški obvezi
Kdaj k vojakom?
Novi zakon o vojaški obvezi, v katerega odredbah se med drugim podrobneje obravnavajo vprašanja rekrutacije, ocena sposobnosti za vojaško službo, priznavanja edinega hranilca, odhoda vojaških obveznikov v inozemstvo, vprašanja nadomestila in dolžine bivanja na vojaških vajah, naj bi bil sprejet še pred koncem letošnjega leta. Po vsemu sodeč bo v mnogočem olajšal delo občinskih in drugih organov, ki se ukvarjajo z vprašanji narodne obrambe. Pa tudi vojaški obvezniki bodo lahko hitreje uresničevali svoje pravice v zvezi z vojaško obvezo.
K VOJAKOM Z DEVETNAJSTIM LETOM
Niso bili redki primeri, da je vojaški obveznik zahteval od pristojnih organov, da ga pošljejo na služenje vojaškega roka prej kot je bilo to sicer predvideno, bodisi zaradi tega, ker si zaradi neurejene vojaške obveze ni mogel najti zaposlitve, osnovati družine, nadaljevati šolanja ali česa drugega. Občinski organi za narodno obrambo pa često iz povsem objektivnih razlogov takim zahtevam niso mogli ugoditi. Po drugi strani pa jih na to niso obvezovali niti predpisi. Posamezniki, ki so se s tem soočili, so, razumljivo, iskali raznorazne izhode, velikokrat tudi povsem zgrešene. Ena od ne najbolj redkih rešitev je bila tudi odhod na začasno delo v tujino.
Upoštevajoč vse to predlog novega zakona predvideva, da so občinski
NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA
»DANA« PELINKOVEC IN RUM
11 samo 21,50 din v vseh prodajalnah Veletrgovine
ZIVIL-A
Kranj
Obiščite nas tudi na
NOVOLETNEM SEJMU
kjer boste lahko nabavili raznovrstna novoletna darila; postregli pa v&s bomo tudi s priznano
KAVO ^IViU A
Priporočamo se za obisk in vam želimo prijetno praznovanje
organi za narodno obrambo obvezni poslati rekruta, če to zahteva, na služenje vojaškega roka takoj, ko dopolni devetnajsto leto. Novi predpis poleg tega zahteva še, da se ob rekrutaciji obvezniku v vojaško knjižico takoj vpiše rod ali služba, kar se je doslej sporočalo samo ustno in, ki se kasneje, če ni posredi vprašanje potrebe v popolnitvi JLA, naknadno pridobljena izobrazba ali zamenjava poklica, brez privoljenja rekruta^ občinski organ ne more spremeniti.
NOVOSTI ZA ŠTUDENTE
Predlog novega zakona povsem izenačuje pravice rednih in izrednih študentov. Tako bodo v prihodnje pojeg rednih tudi izredni študentje imeli možnost, da služenje vojaške-
f;a roka odlože do sedemindvajsetega eta. Dijaki srednjih šol pa se bodo morali bolj potruditi in vsaj leto dni prej zaključiti šolanje. Srednješolci bodo tako vpoklicani na služenje že z dvaindvajsetim letom (doslej 23 let), le obiskovalci srednje pomorske šole zaradi plovbnega staža s triindvajsetim letom (doslej 24 let).
Nedvomno bo novi zakon najbolj prizadel študente — »nomade«. S potrdilom, da je vpisan na eno od višjih, visokih šol ali fakultet, je imel študent doslej možnost nemotenega odlaganja služenja vojaškega roka do sedemindvajsetega leta. Novi predpisi pa priznavajo zamenjavo samo ene fakultete ali ustreznega višje ali visokošolskega zavoda in še to najdlje do drugega študijskega leta. To pomeni, da imajo pravico do odlaganja vojaškega roka samo študentje, ki redno opravljajo izpite in vpisujejo semestre.
TRETJA ODLOČITEV DOKONČNA
Po dosedanjih predpisih je bila vojaška rekrutna komisija že po drugem pregledu, če je potrjena diagnoza, zaradi katere je bil rekrut prej spoznan za začasno nesposobnega za vojaško službo, obvezna, da se dokončno odloči o sposobnosti. Odslej bo rekrut za začasno nesposobnega lahko priznan dvakrat, vsakokrat v času od enega do štirih let, dokončno odločitev o sposobnosti pa mora komisija izreči po tretjem pregledu.
POTOVANJA V TUJINO •
Odredbe novega zakona obravnavajo tudi vprašanja potovanj rekrutov obveznikov v inozemstvo. Novi zakon predvideva, da rekruti obvezniki ne bi mogli potovati v tujino pred rekrutacijo, ki je v osemnajstem letu. Po rekrutaciji pa bi lahko potovali v inozemstvo rekruti obvezniki, ki so spoznani za začasno nesposobne za več kot dve leti, osebe, ki so vojaški rok odložile zaradi šolanja, prav tako pa tudi osebe, ki so priznane za edinega hranilca. V izrednih primerih pa bodo lahko potovali v inozemstvo do največ šestdeset dni tudi vrhunski umetniki in športniki, ki še niso uredili vojaške obveze, osebe na službenem potovanju oziroma tisti, ki potujejo na obisk k članom ožje družine v primeru hujše nesreče, bolezni ali smrti. Vse te omejitve pa se ne nanašajo na rekrute — obveznike, ki v tujini živijo iz zdravstvenih razlogov neomejen čas, ne glede na to, ali so bili na rekrutaciji ali ne — do okrevanja.	-v . > *
NA VOJAŠKIH VAJAH TUDI ŽENSKE
Da bi se zaščitile ustavne pravice državljanov glede prostega časa in da se preprečijo morebitne zlorabe in često pozivanje nekaterih vojaških obveznikov na vaje, kadar za to ni pravih razlogov, novi zakon predvideva, da so vojaški obvezniki lahko pozvani na vojaške vaje, seminarje ali predavanja v prostih dneh in brez nadomestila do največ šestdeset ur letno. Poleg tega bo spremenjena tudi višina denarnega nadomestila za vojne obveznike, ki niso v delovnem razmerju (umetniki, advokati), a plačujejo obveznosti za pokojninsko-invalidsko zavarovanje. Njim se bo za čas vaje izplačevalo nadomestilo.
Po zakonu o vojaški obveznosti se bodo tudi ženske — obvezniki, ki imajo razpored v enotah JLA, lahko pozivale na nekatere vaje, predvsem ob prilikah ugotavljanja mobilizacijskih sposobnosti teh enot, toda le z ukazom državnega sekretarja za narodno obrambo.
BLAŽJE ZAHTEVE ZA EDINE
HRANILCE •
Nekoliko blažje so tudi zahteve za priznavanje položaja edinega hranilca in s tem pravice do skrajšanja vojaškega roka. S to novostjo je polnopravni član družine tudi otrok brez staršev, vzet na rejo. Poleg tega pa po nastalih spremembah v družini (poroka, smrt) ni več treba čakati leto dni. Kandidat za edinega hranilca lahko pravice uveljavi takoj. Še vedno pa je treba leto dni čakati, kadar je govora o odtujevanju imovine, ki vpliva na katastrski dohodek na člana družine.
REKRUTNI CENTRI
In še ena novost, ki sicer ni v neposredni zvezi z novostmi novega zakona o vojaški obvezi, je pa brez dvoma za tiste, ki jih v prihodnje čaka rekrutacija, velikega pomena. V Beogradu je namreč pred nedavnim začel delati prvi rekrutni center v državi. Po tem zgledu pa naj bi že čez dobro leto namesto številnih občinskih rekrutnih komisij v državi delovalo le kak ducat rekrutnih centrov. Ves proces rekrutacije bo v teh ustanovah končan v dveh dneh: od laboratorijskih preiskav, pregleda srca, pljuč in drugih organov, raznih testov, pa do prejema vojaške knjižice z vpisanim rodom vojske.
Novi način rekrutacije je torej hiter in učinkovit. Namesto dosedanjih številnih pozivov pred razne komisije bodo fantje tako že po oseminštiridesetih urah vedeli, kako je z njihovim zdravjem, so sposobni za vojaško službo ali ne, in v kateri rod vojske bodo odšli. Manj bo administracije, ljudje, ki so po občinah odgovorni za vprašanja obrambe, bodo lahko mirneje opravljali svoje obveze.
Ne bo se več dogajalo, da bodo posamezniki sprejemali služenje vojaškega roka kot nadlogo, saj bodo po vseh pregledih in testih v rekrutnem centru razporejeni v tiste rodove vojske, ki bodo najbolj ustrezali njihovim sposobnostim.
Prav tako odslej nobena nižja voino-zdravniška komisija ne more nekoga v enoti proglasiti za nesposobnega. O nesposobnosti je v tem primeru ponovno za odločanje pri-pristojna komisija v rekrutnem
Od v. d. direktorja TOZD potniški promet Transturist Janeza Debeljaka smo prejeli naslednji dopis: »V vašem listu je bil dne 28. H. 1973 v rubriki »Ježek« objavljen članek, ki navaja nepravilnosti v zvezi z voznim r^iom našega podjetja. Pisec trdi, da smo samovoljno ukinili nekaj voženj za Selško in Poljansko dolino ter iz vitrine, kjer so zapisani odhodi avtobusov, odstranili napovedi teh ukinjenih voženj. Navedbe so neresnične.
Nadalje pisec v svojem prispevku razglablja o nespošto-vanju obstoječih predpisov v zvezi z nedovoljeno obreme nitvijo vozil. Če se že spušča v javno kritiziranje določenih zadev v slovenskem avtobusnem prometu, bi bilo prav, da najprej temeljito preuči problematiko. Zato sodimo, da je članek bolj kritizerski kot kritičen. Tako enostransko gledanje najbf-ž ne prispeva k reševanju problemov.«
Sporne bodice uredništvo ni objavilo naključno, temveč šele potem, ko so njegove člane občani zasuli s celo vrsto uradnih in neuradnih protestov in kritik na račun avtobusnih podjetij. Ježkova rubrika naj bi bila tribuna bralcev, ki ljudem Omogoča, da pokritizirajo sto in sto drobnih nepravilnosti, do katerih ne moremo zmeraj ostati brezbrižni. Če je obtožba v uvodnem. delu vestičke netočna, se oproščamo, vendar še vedno menimo, da brez ognja ni dima. Kar pa zadeva obstoječe omejitvene predpise, so natisnjene besede najbrž prej preblage kot preostre. Res jih spričo objektivnih razmer ni moč spoštovati, toda čemu potem sploh obstajajo? Že tako smo dežela s poplavo zakonov in določil, ki nimajo nobene zveze z realnostjo in za katere odgovorni niti ne pričakujejo, da se bodo spoštovali. Je torej kritika (ali kritizerstvo, kakor pač hočete) odveč?
V Kranju imamo spet en sejem: Novoletni sejem. Navali narode! Pridite, poglejte, kupite, kajti cene so ugodne, znižane.	"
In sem res šel. Sprehajal sem se med stojnicami ter zabadal nos zdaj v to, zdaj v ono blago. Ni kaj, nekateri artikli so dejansko izredno poceni, tako da jih je vredno kupiti. Toda potrošniki naj dobro pazijo: pri enem izmed prodajalcev so strankam ženskega spola na voljo prikupno krojena dekliška krila po 60,00 in 100,00 dinarjev. Štirideset metrov naprej pa elegantna gospa prodaja enaka krila po 100,00 in 140,00 dinarjev. Postal sem radoveden.
No, dolgo mi ni bilo treba razbijati glave. Iznajdljiva gospa je nenadoma zapustila svoj »štant«, jo mahnila h kolegu in kupila kakih petnajst ,kikeljc' — po manjši ceni, kajpak. Potem je kupček prenesla k sebi ter jela spretno vabiti mimoidoče, govoreč, da 14 tisočakov res ni noben denar. Mnoge obiskovalke, ki jih pot še ni zanesla h konkurenci, so ji nasedle. Saj pravim: naj živi novoletna poslovnost!
J
kamniška
@ gorčica
J. Govekar
^M JlL# A IS! 7
Sobota; 22. decembra 1973
izbrali smo
za vas
Nastopaštvo
ali snobizem
Tudi do nastopaštva pride na podoben način kot do vseh drugih disocialnih motenj. Vzrok je zmanjšana sposobnost za vzpostavljanje kontakta, Čustveno pogojena nesposobnost dela, iskanje nadomestnega kontakta in zadovoljitev. Mladostnik si skuša po stranpoti zagotoviti ravnotežje za hude občutke lastne Ogroženosti zaradi občutka lastne vrednosti.
Za nastopaštvo pa je potrebno še nekaj, to je dober spomin, določena inteligentnost, kot je hitro dojemanje in pa živahna fantazija.
Bistvo nastopaštva je pravzaprav prevara, na katero se opre vsa življenjska pot in kjer se s prevaro skuša ustvariti videz nečesa vrednega — kvalitetnega, pozitivnega, konstruktivnega zato, da bi se doseglo neko nadomestno ugodje, ker je tak človek v stiski. Da pa^e otrok prehitro ne zaplete v posledice svojih prevar in laži, so pač potrebna določena iznajdljivost, spomin in domiselnost. Le tako si tak človek najde in izkoristi vse priložnosti, ki se jih da izkoristiti. Vodilo mu je vedno zunanji videz in trenutni učinek ob sicer zvrhani meri lagodnosti, saj mu manjka pripravljenosti za resničen napor. Vsa njegova dejavnost je prikrita z navideznim naporom, znanjem, nasilnostjo in predrznostjo. Nastopaštvo je zelo težko popravljati, zato ker otroku prinaša nadomestno ugodje (se jim izplača), tako da so nekako vedno zadovoljni.
Začenja se vse z nedolžno lažjo na dvorišču, ko otrok pripoveduje o bogatem stricu v Ameriki, ali vzame mami denar iz denarnice, da pokroviteljsko kupi darila svojim prijateljem itd.
Ce se želimo vsemu temu izogniti, prihranimo otroku ponižujoče kazni, ne sitnarimo in ne dopustimo, da se mu starejši bratje in sestre brezsrčno rogajo. Na drugi strani pa ga spet ne smemo pretirano razvajati in dajati poudarka zunanjim videzom in trenutnim efektom. Pohvalimo otroka za majhna, seveda pa ne samoumevna opravila, ker bomo le tako pomagali utrjevati njegovo samozaupanje in vrednost.
Ce ae odpravljate na pot, je kaj nerodno, če imate kozmetiko kje globoko v potovalki. Take stvari je treba nositi posebej, da so vedno pri roki. Pripravne toaletne torbice iz skaja so dobili na Kokrinem oddelku kozmetike v GLOBUSU. Barve: modra, rdeča, rjava, zelena in črna.
Cena: od 38,50 do 103,70 din
Ce Ae nimate obleke za silvestrovanje, rade bi pa ta večer blestele, poglejte v ALMIRI-NO trgovino v Radovljici. Tu si lahko izberete izredno elegantno elurex bluzo v srebrno sivi barvi, zraven pa dolgo črno krilo ali hlače, oboje iz diersija.
Cena bluze: 228 din
mart a \odgovarja\
Branka iz Kranja — Za Silve-strovo bi rada imela obleko do tal. Všeč so mi »volančke«. Svetujte mi prosim, model. — Stara sem 23 let, visoka 167 cm, tehtam 58 kg.
Da bi valemu bencinskemu konjičku zima ne prišla do živega, so pri SLOVENIJA-AVTU poskrbeli za posebne zimske prevleke hladilnikov. Dobite jih v vseh barvah in prirejeni so za vse vrste avtomobilov. Kva-teta: guma, gumirana plastika in plastika. Pa še to: imajo jih tudi na kranjskem novoletnem sejmu.
Cena: od 30 do 60 din
Izredno lepa kombinacija enobarvnega in po tiskanega džersija iz kranjskega Tekstilindusa.
Rdeče zelje
Potrebujemo: 1 kg rdečega zelja, 2 jabolki, malo kiimine, popra, 6dkg maščobe, žlico sladkorja, žlico sesekljane čebule, 2 žlici vinskega kisa, žlico moke, 4 žlice vina in malo limoninega soka.
Zelje očistimo in drobno narežemo ter mu dodamo na tanke liste zrezani jabolki, kumino in poper. Vse skupaj premešamo in pustimo stati pol ure. V ponvi prepražimo na maščobi žlico sladkorja in čebule, dolijemo 2 žlici vinskega kisa ter nato stresemo sem zelje in sok, ki se je ta čas natekel. Solimo in dušimo do mehkega. Potresemo ga z malo moke in še malo dušimo. Nato ga zalijemo s štirimi žlicami vina in malo vode, počakamo, da zavre in ponudimo s krompirjem v oblicah zabeljenim z ocvirki.
Tapetništvo Radovljica
dobavlja in montira uvožene švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih.
Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami.
Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov.
Marta — Obleka je poloprijeta, pod prsmi rezana in nagubana. Ima koničast izrez. Rokava so vstavljena nagubano, so široka in v zapestju stisnjena z manšeto. Spodnji del obleke je prešit z naborki.
Zelo lepe piaAče iz čiste runske volne imajo v kranjskem VARTEKSU. Zanj Športni tweed z vzorcem ribje kosti, model HOWARD, zanjo pa karo, model SAMYDO. Barve: rjava in siva.
Cena: 1120 in 1100 din
Za cenjena naročila se pri poročamo
Janez Rojšek, dipl. psiholog

1300 KVADRATNIH METROV
KUHINJSKA OPREMA IN BELA TEHNIKA NA TITOVEM TRGU 5 NAJVEČJI GORENJSKI SALON POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM PRI KRANJU POPUST PRI NAKUPU Z DEVIZAMI POSOJILO BREZ POROKOV BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM
Topel, lepy prikupen dom, kjer boste vsak dan srečni in zado voljni, vam ob novem letu 1974 želi
TITOVTRG5 - KRANJ° PRIMSKOVO
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	
14			■					15						16
h				18			19			-		■20		
			22	■	23		■24			1				
	26			27			43	28	■	29	30			
		31		■				32	33		M			
----.	36				37			38		39				
40					■								44	
4b				46	"l		48			■	1			So
			52			53					■ 59	55		
bb		57		i				58						
	60							61						
Centrala za strupe
novembra je na Dunaju ce a delovati prva informacijska ž/ltrala za preprečevanje posledic ^tfupitev. Nasvete, kako ukrepati zastrupitve, bodo lahko 'vili državljani katerokoli uro (jna vprašanja pa bodo odgo-tuM zdravniki. Centrala ima cQ kartoteko z okoli 40.000 karti-fo ' na katerih so opisana ^ezna
zdravila, sestav posa-Pf	insekticidov, sredstev za
an/e in čiščenje kot tudi sredstev tl njim.
. Most dolg 10 km
l0^edska bo začela graditi 10 ki-D^trov dolg most in predor do ^ke. Za ta načrt bodo potrebo-
vali več kot milijardo švedskih kron. Zanimivo pri tem pa je, da nekateri Švedi menijo, da bo povezava z Dansko škodila nevtralnosti Švedske.
— Nič alkohola, nič cigaret, nič razburjanja ... no, pa pridite spet čez dvajset let.
Vse manj štorkelj
Ljubitelji ptic se boje, da štorklje kmalu ne l Jo več napovedovale pomladi, ker jih enostavno ne bo več. Štorkljam namreč grozi popolno iztrebljenje še posebej zato, ker je v španskem rezervatu Domani, glavnem počivališču ptic selivk, ki se iz Afrike vračajo v Evropo, poginilo veliko število štorkelj. Predstavniki svetovnega fonda za zaščito narave iz Morgensa (Švica) poudarjajo, da ima ta množičen pogin ptic lahko hude posledice za vse ptice v Evropi. Zdaj bodo strokovnjaki raziskali delovanje pesticidov v španskih parkih.
Popisali bodo zveri
V pragozdovih vzhodne Sibirije že nekaj časa opravljajo zanimivo znanstveno delo. Po sledovih v snegu namreč ugotavljajo število sibirskih leopardov. Včasih je ta zver živela na širokem področju od reke Amur pa do obal Japonskega morja, sčasoma pa so ga zaradi dragocenega krzna skoraj popolnoma iztrebili. V SZ je lov na leoparda prepovedan, vendar pa tudi taka zaščita ne more kaj prida prispevati k povečanju števila teh živali.
Razstava egiptovskih dragocenosti
Po razstavah v Londonu in v Parizu so dragocene predmete iz časa faraona Tutankamona razstavili sedaj tudi v Sovjetski zvezi. Razstava je odprta v dvoranah muzeja likovnih umetnosti A. S. Puškina, prenesli pa jo bodo še v Leningrad in Kijev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali predmete iz Tutankamonove grobnice, ki so jih izkopali v Dolini kraljev pred več kot pol stoletja.
Največji naftovod
Iran bo sodeloval' pri gradnji največjega naftovoda na svetu. S tem naftovodom bodo pošiljali nafto iz Irana za Evropo. Predvidevajo, da ga bodo zgradili v treh letih, gorivo iz tega naftovoda pa bodo dobivale predvsem Turčija, Grčija, Jugoslavija, ZRN, Italija in Francija. (
Za čiste oceane
Strokovnjaki pravijo, da prihaja z oceanov 40 — 70 odstotkov zraka, ki ga dihamo. Na več mestih pa so oceani že pokriti z mastno umazanijo, ki jo je spustil v morje človek in si tako uničuje zaloge kisika. Norveški raziskovalec Thor Heyer-dahl, ki je na svojem splavu preplul Atlantik, je pozval svetovno javnost, naj reši oceane, če noče uničiti našega planeta.
Vsem razumljivo
Na Dunaju so je sestala mednarodna komisija, ki si je zadala nalogo, da bo poenotila znake, kijih sicer uporabljajo po vsem svetu. To so na primer znaki za vzhod, zahod, za taksije, za prvo pomoč ipd. Znaki naj bi bili enaki in razumljivi ljudem z vseh koncev sveta. Pobudo za enotne znake je dal mednarodni zavod za standarde. Delo komisije bo trajalo kakih pet let.
SEM TER T1A PO CERKLJANSKEM
(47. zapis)
Človek — posebno, če gleda od daleč ne bi verjel, koliko vasi se je naselilo na na videz povsem gozdnatem in strmem krvavškem predgorju. Na videz — v resnici pa je tu gori — če prideš bliže — cela rajda rodovitnih teras (stopnjevin), na katerih so se zasidrale večje ali manjše vasice, ponekod resda le zaselki. A vendar, južno pobočje Krvavca je še kako živo!
STIŠKA VAS
Najprej osupne ime vasi: Stična s svojim mogočnim cisterci-janskim samostanom je na Dolenjskem. Tu, v Stiški vasi, kot tudi v Stični prebivalci sami sebe nazivajo Stičane! Torej je le neko sorodstvo!
Vaščani ustrežljivo razlože, da so njihovi predniki res bili podložni stiškemu samostanu in mu morali odrajtovati desetino pridelkov. Tla-čanom pod zakrivljeno palico stiške-ga opata pa po pripovedih ni bilo prav hudo. Se zdaleč ne tako, kot onim sosedom, ki so imeli za gospodarje svetne graščake, tujerodne grofe in viteze. (In še zanimivost: ob koncu 1. 1945 je živelo v Stiški vasi 36 moških in kar 50 žensk!)
No, kje pa je ta — vsaj nekoč — tako srečna Stiška vas? Na nadmorski višini 725 m leži na prisojnem robu ne prevelik zaselek, ki pa ima, da je bolj imeniten, tudi svojo cerkvico in tri kmečke hiše s še do dandanes ohranjenimi freskami na pročeljih.
Prebivalcev je zdaj le še kakih 80, pred sto leti pa so jih našteli še 104! Največ stalnih prebivalcev je imela Stiška vas 1. 1900, kar 112. Toda to je * bil vmesni vzpon, potem pa je število domačinov padalo iz leta v leto*bolj.
Stiška vas je nekako vmes med Šentursko in Stefanjo goro. Zahodno od vasi teče Reka — seveda je to le hudourniški potok, ne pa kaka reka!
Nad vasjo je hrib Šipen, za njo pa zeleni gost smrekov in macesnov gozd ter senožeti Doline. Nad vsem pa kipi vrh Požeg in prav zadaj Stiški vrh.
K Stiški vasi sodita še zaselka Škrjančevo in Dobovičnik. t Mimo Stiške vasi smo včasih pešačili in sopihali, ko smo bili namenjeni na vrh Krvavca. Zdaj pa imajo v tej vasici kar sedem osebnih avto-
Cerkvica sv. Ambroža na višini 1086 m
mobilov, da druge motorizacije niti ne omenim. V vseh hišah vodovod, hladilniki, pralni stroji — včasih pa le odmaknjeno zatišje . ..
CERKEV SE JE PRESELILA
Zgodba je zanimiva, čeprav je seve izmišljena, kot vse pobožne pravljice: da je stiška cerkvica, posvečena sv. križu, prej stala drugje, kakih 30 m od sedanje proti vzhodu, v globeli. In iznenada v cerkvi ni hotela več večna luč goreti — pač pa se je svetlikalo na holmu, zahodno od dolinice, v kateri je stalo svetišče. In pobožni Stičani so brž stvar razumeli in cerkev preselili! To se je dogodilo 1. 1751. Nekaj temeljev prejšnje cerkve se Še vidi med travo.
Nabožne so tudi freske na hiši Stiška vas št. 10. Na čelnem zidu je prelepa slikarija sv. Jurija, zraven pa je podoba križanega z žalujočima ženama. Na stranskem pročelju pa varuie hišo pred ognjem podoba (freska)sv. Florijana.
ČASNIKAR IVAN ŽELEZNIKAR
Kot večina vasi na Cerkljanskem, tako je tudi Stiška vas rodila velmoža — časnikarja, politika in humorista Ivana Zelez-nikarja (1839—1892).
Študiral je gimnazijo v Ljubljani, študij prava na Dunaju pa je moral prekiniti — zmanjkalo je denarja ... In tako se je moral naš Stičan posvetiti kruhoborskemu časnikarskemu poklicu. Zeleznikar je sodeloval z Josipom Jurčičem in Ivanom Tomšičem, ko sta v Mariboru pričala izdajati dnevnik Slovenski Narod. Po Jurčičevem odhodu in Tomšičevi smrti je uredništvo prevzel Zeleznikar. Z Narodom se je preselil v Ljubljano in mu bil zvest urednik do smrti.
Seveda pa je Ivan Zeleznikar sodeloval tudi pri drugih časopisih in revijah. Tako v Bleivveisovih Novicah, v Janežičevem Glasniku in v Prelogovem Slovenskem Gospodarju-
Osebno je bil Zeleznikar duhovit, družaben človek, lep mož z veliko telesno močjo. Rad se je po gorenjsko pobahal, da je hrust in da se nikogar ne boji. Bil je odločen narodnjak, navdušen Slovan, možat, samozavesten, pa tudi — trmoglav. Sodobnik je takole ocenil časnikarsko delo Ivana Zeleznikarj a:
»Malo je bilo v onih časih med Slovenci mož, ki bi bili našo leposlovno in znanstveno literaturo bolje poznali kot on. Vsako knjigo, ki je prišla na svetlo, je pazno in kritično prebral in ob straneh napisal mnogo duhovitih opazk. Imel je jako fin, estetično izobražen okus in poznal tudi natanko druge moderne književnosti. Dokaz temu so nekatere v Slovenskem Narodu natisnjene ocene literarnih del. — "Njegov slog je bil povsem časnikarski, rezek, pereč, a blagoglasen in vzorno pravilen. Umel je — in to je jako redek dar — z eno edino besedo karakterizirati kako stvar in ta beseda je bila navadno drastična in sarkastična, kar mu je nakopalo mnogo nasprotnikov.«	C. Z.
7W> ZO RMAN	71
0	raga moja Iza
je bila v takem vremenu prijetna. Dvakrat smo se usta-k ? Preden smo prišli na Dobravo, in pri Andrejčku so nas podali z jedjo in s pijačo. Dekleta, ki so vse ožgane in prepotene !, 'šle s travnika in sedle okoli mize, so napravile prostor tudi
** nas.
»Saj še nismo nič delali,« se je branil Gaber. U laka ie vljudnost na kmetih ... ne moreš kar sesti in zajeti Sklede.
Andrejčkova Marica se mu je nagajivo nasmejala. »Boš pa zvečer pod okno prišel.« k Izbo je napolnil smeh, kakor da so zarezgetale mlade e')ice, in Gaber je brž obljubil: »Bom. -Jutri, če ne nocoj.« $ .Meni so bila taka namigovanja zoprna, ker se mi je zdelo, da ga"ijo revolucijo, da ne sodijo v vojni čas... kakor ne sodi K°st>ja v čas posta. Lahke poletne obleke, ki so puščale t Sledom, da so se pasli na gubah okoli prsi in okoli pasu . .. J^tie lise od potu pod pazduhami... znojne kaplje v presledku dojkami... če bi se dotaknil kože, bi bila pod prsti spolzka. Sedel sem prav na konec klopi.
Kaj pa sem vedel takrat, zakaj so ženske tako zarezgetale, /'. sta se Gašper in Gaber zrinila mednje, in zakaj so jim zago-
1	Y oči pod zaprašenimi in preznojenimi čeli. Kaj pa sem vedel, <*ko je bilo Andrejčkovi Marici všeč, ko jo je Gaber potrepljal tapeti zadnjici, in kako je vonj po ženskem znoju dražil .^brove nosnice. Kaj pa sem vedel o življenju, ki si zmeraj °H)e svojo strugo, v miru in v vojski, v revščini in obilju, in se ^ Hieni za prepovedi, ne za tiste, ki so bile izrečene v cerkvi, ne tiste, ki jih je oznanjala revolucija. Bil je čas košnje, bil je ljubezni na svežih senenih kopicah. Večerni in jutranji rj»k sta si skoraj podajala roke, toda če je katera teh kmečkih d ,'et prebedela na dišečem senu ure med enim in drugim Ravnikom, ni kazala utrujenosti, ko je zjutraj odhajala na ()|je. Kaj pa sem takrat vedel.
i Gaber je bil drugačen, Gabra so vznemirjali poletni dnevi in 0*nja, zato mu dekleta niso hotele iz misli. »Pa bi bilo res dobro stopiti pod Man'«'ino okno,« je rekel.
In je spet hitel, da bi bil prej nazaj. Ves čas je bil dva, tri korake pred nami, in še v gozdu nad Dobravo se ni ustavil, kakor smo imeli navado.
Vse to se nam je vračalo v spomin kasneje, ko smo se pogovarjali o poti v dolino.
Tinko je potlej rekel:
»Vas se mi je že skraja zdela sumljiva.«
In Gašperje rekel:
»Bilo je čudno, da se Vovkov pes ni oglasil.«
In Olga:
»Na vsej Dobravi ni bilo slišati psa.«	•
Ko so dogodki mimo, je lahko ugibati in iskati usodna znamenja. Ko smo se bližali Dobravi, pa nihče ni mislil na pse in zlovešči mir, ki je ležal nad vasjo.
Bil je topel večer, kakršnih je bilo v tistem poletju dosti, in bil je mrak, zgodnji, rahli, varljivi mrak, ko so videti stvari večje in bližje kakor čez dan, celo drugačne, kakor so potlej, ko se dodobra stemni. Vovkova hiša je bila mračna in tiha ... ljudje so se navadili zagrinjati okna, preden so prižgali luč, vežna vrata pa so bila odprta na stežaj ... dokler so imeli opraviti v hlevu, niso zaklepali.
Vstopili smo skoraj hkrati, tesno drug za drugim. V temni veži se je zganila še temnejša senca in neznan glas je rekel:
»Čakamo vas.«
»Kdo?« je vprašal Tinko.
Roka pa je že segla po kljuki in nam odprla vrata, da je svetloba planila čez prag. V izbi smo ugledali druščino. Zbrani so bili okoli mize, pogovarjali so se, in ko so nas ugledali, je eden pokazal na nas in dejal:
»Dobro ste se našemili.«
Bili so trenutki, drobci večnosti, ki jih nikoli ne bom pozabil. Še danes se mi zdi, kakor da se je takrat čas ustavil, samo zato, da bi si lahko vse natanko vtisnil v spomin.
Tako se ustavi slika na platnu, če se utrga film.
Bila je izba, znana Vovkova izba, bih} je petrolejka na mizi in bili so obrazi, v vencu zbrani okoli nje. Tuji, od spodaj osvetljeni obrazi, z rožnato obarvano kožo, s svetlečimi očmi in s sencami na čelu. Bil je Vovk, stal je pri vratih v čumnato, prilepljen k steni, z razširjenimi rokami, kakor da ga je strah pribil na zid. Bila je tudi Vovkova žena, ki si je s pestjo pokrila usta, da bi udušila krik. In bili so otroci, ki so se v slutnji stiskali starima k nogam.
Iztegnjeni prst je še zmeraj meril v nas, obrazi okoli luči so se zasmejali in eden je rekel:
»Mislite, da ste takole varni pred njimi?«
In še eden:
»Le glejte, da vas naši ne zamenjajo! Mustafa strelja na vse, kareje rdečega.«
Se enkrat se je dvignil sme^i, vanj pa je zalajal Gašperjev avtomat in čas se je spet premaknil ... film je stekel... Veselost pri mizi se je prelila v negotovost, v osuplost in v strah. Proti mizi se je zakotalila Tinkova bomba, svetilka je zažven-ketala in Vovkova žena je vendarle kriknila.
Bili smo že zunaj, ko je v izbi zamolklo zabobnelo, hkrati pa so z vseh strani počili streli. Bili so redki, kakor da se obotavljajo, nič ni kazalo, da nas bodo dosegli, zato smo se umikali počasi, od hiše za hlev, izza hleva za kozolec, ob kozolcu med drevje in v gozd.
Gabra je zadelo prav na koncu travnika, tik preden smo se izgubili v senci krošenj. Samo jeknil je in se opotekel, kakor bi se bil spotaknil ob korenini, in Tinko je vprašal:
»Si jo staknil?«
Tako je spraševal tudi, kadar je domneval, da si si kje na poti nalezel uši.
»Menda,« je stisnil Gaber skozi zobe in se lovil za deblo.
»Kam?«
»Ne vem.«
Zmera j sem se bal, da bi me zadelo, in zmeraj sem si dejal, če že, potlej raje pozimi, sneg hladi. Bal sem se bolečine. Gaber pa očitno še vedel ni, kje ga boli.
»Boš zmogel sam?«
»Ne.«
Gašper in Tinko sta ga vzela medse in vlekla po hribu. Ves ohlapen jima je visel na ramenih, in noge, ki so se mu vlekle po tleh, so nekajkrat zaman poskušale same ujeti korak. Ko sta ga nekje med borovci položila v praprot, da bi si oddahnili, se mu je telo uleknilo po zemlji kakor mokra krpa.
». . . . v trebuh . . .« je rekel.
Sedaj je vedel, sedaj je nemara tudi bolečino spoznal, kakor da je šla za njim in ga v gozdu dohitela.
Gašper mu je odpel srajco.
»V kakšno hudičevo gnezdo smo dregnili...« je rekel Tinko.
Roman je izdal Zavod Borec. l)elo je bilo letos nagrajeno k Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje .slovenskega naroda.
MU/JHkS 9
Sobota, 22. decembra 1973
°doravno: 1. slab izraz za slap, 8. neolikan človek, 14. glinaste piščali jajčaste ali ovalne oblike, 15. '^nifiki napis, kratka, dovtipna ali zbadljiva pesem, 17. darilo, poklon, 18. klepetulja, 9° kratica J^ave ZDA Maine, 21. židovsko moško ime, 23. južnoafriška letalska družba (South „an Air-s ®ys), 24. časovni prislov, 25. debela palica, 26. pustolovščina, 29. v starogrški mitologiji parka, prva Jenica, ki prede človekove življenjske niti, 31. površina, območje. 32. rimsko število 55, 34. vrsta JJ eproge, 35. kmečko orodje, tudi bajeslovna bitja, 37. Stanko Lorger, 38. posoda za umetanje smetaju	zidak iz ilovice, 42. razvid, pregled, 45. poljski književnik, duhovit satirik, Stanislavv h 46. Beno Zupančič, 48. star veznik, 49. reka v Švici, levi pritok Rena, 51. znak za kemično prvi-ji erb'j, 52. polom, 55. Nikola Z Nalješković, 56. specialist za kinetiko, 58. zlepek, 60 grapa, 61. ime 0venske pevke popevk Grosove.
Ofavpično: 1. spojina vodika s kisikom, 2. kraj v Punjabu na vzhodu Pakistana, 3. kdor kaj daruje, 4. j j"je, 5. gostija, svatovanje, 6. ime sovjetskega politika Mikojana, 7. znameniti francoski general in g -avnik, 8. koroški ples, 9. ogrodje iz desk pri betoniranju, 10. bikec, 11. nekdanji zemljiški gospod v /""H in Hercegovini, 12. avtomobilska oznaka za Vranje, 13. osamljenost, 16. melodika, pevnost, 19. p domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 22. diktat, 25. otroška koračenja, 27. znak za kemično C^"?0 neon, 28. planinec, 30. poulično glasbilo, 83. srbsko žensko ime, 35. majhen vol, 36. strupen 8Jn' plin, imenovan po mestu Ypres, 39. nikalnica, 41. norost, smešnost, 43. čistilno sredstvo, 44. zelo "Pen kemični element (znak As), 47. stek, zlivek, 50. enojka, 52. obrtnik živilske stroke, 53. dolga i a v SZ, desni pritok Volge, 54. nizek ženski glas, 57. kratica za Narodno obrambo, 59. Emil an«>ings.
pošljite do četrtka, 27. decembra, na naslov: Glas, Kranj, ?*0še Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, : 40 din, 3.: 30 din.
2g8ltePsa, 7. kolaps, 13. naprava, 15. Uteran, 17. ol, 18. esenca, 20. hripa, 21. Sund, 23. Stina, 25. Omiš, g - Polotok, 28. La, 30. Aci, 31. Romano, 32. nadav, 34. briga, 36. risalo, 39. raš, 40. Na, 42. Istrani, 44. j n*>46. rejka, 48. bavh, 50. agica, 52. Larisa, 54. av, 55. kucelji, 57. anemona, 59. navada, 60. zlatar
I |L ,	«
smo 121 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (ž>0 din) dobi Ludvik Glavač, 64000 Kranj, Cuj18 19; 2. nagrado (40 din) Leo Suchy, 64000 Krani, Titov trg 5/1; 3. nagrado (30 din) pa Lidija
8«Ui, 64000 Kranj, Kidričeva 41. Nagrade bomo poslali po pošti.
^^^^ t _*_-
Na severu Triglav, na vzhodu rodovitne doline, modri Jadran na zahodu — vso to našo, s težkim bojem izbojevano zemljo že desetletja varujejo pripadniki jugoslovanske ljudske armade — podnevi v pekočem soncu ali zimskem metežu, ponoči, ko vsi brezskrbno spimo. Leta 1941 so našo domovino preplavili Nemci, Italijani. Zahtevali so vdajo, suženjstvo. Njihovi škornji so teptali s krvjo in z znojem prelito jugoslovansko zćhiljo. Mali narodi so se uprli, dvignili so svoje žilave roke in se borili za življenje, za svobodo.
Ob dnevu JLA
22. decembra 1942 se je v majhnem bosanskem mestu Rudo rodila prva proletarska brigada, ki je pod vodstvom tovariša Tita postavila temelje današnji vojski. Med pokanjem sovražnikovih topov in pušk so si prvi borci podali roke s skupnim ciljem — osvoboditi narode suženjstva in propada. V okrilju gozdov so pripravljali akcije; njihovo število je raslo iz dneva v dan. Nastajale so nove čete in brigade po vsej naši državi. Sovražnik ni mogel streti tovarištva, povezanosti, želje po samostojnosti. Dokazali so, da se moč naroda ne me4 samo v oborožitvi, pač pa v veliki ljubezni in želji, da bi dosegli cilj.
V težkih pogojih so se borili prvi borci in nam priborili svobodo, ki jo moramo čuvati vsi državljani Jugoslavije. Po končani drugi svetovni vojni je bila ustanovljena JLA z nalogo braniti domovino in našo svobodo. V mnogo boljših pogojih, a z istimi cilji, za boj sposobni fantje in njihovi poveljniki krepijo svoje moči za premagovanje naporov, urijo se v ravnanju z orožjem v mnogih vojašnicah po vsej državi. Na mejah so graničarji, na morju so mornarji, zračne višave v svojih jeklenih pticah varujejo budno iz dneva v dan vojni piloti.
Mnogi mali fantiči strme v višave, ko zaslišijo brnenje letala in sanjajo, kako bodo nekoč pluli visoko nad oblaki. Nekateri ostanejo zvesti temu sklepu in se po končani osnovni šoli odločijo za poklic — vojnega pilota, tankista, starešine... V Mostarju se šolajo vojni piloti, spoznavajo zamotano zgradbo vojnih letaL in so po zaključenem šolanju vedno pripravljeni za obrambo — vse svoje življenje posvete domovini. Dolžnost vsakega zdravega, sposobnega fanta je, da odsluži vojaški rok. Ne le fantje, vsi ljudje, ki uživamo svobodo, poplačano s potoki krvj naših borcev, smo jo dolžni braniti in ohraniti za naše zanamce.
Anica Zupin, 8. a r. osn. šole
Matije Valjavca, Preddvor
In vendar je življenje lepo
Nekega dne sem sedela pri oknu in brala Cankarjevo Moje življenje. Zunaj je neusmiljeno padal dež. Dežne kaplje so polzele po steklu počasi, skoraj žalostno, kakor solze po licu.
Cesta je bila prazna, nikogar ni bilo,, ki bi pretrgal samoto. Nič še nisem pospravila, naredila. Sploh se mi ne ljubi. Naenkrat se mi zdi, da je to že prava mora. Dan za dnem. Prideš iz šole, lotiš se opravil, ki te čakajo in tako naprej do večera. Pa tusto učenje in domače naloge! Štejem dneve do sobote. Takrat se ni treba učiti. Nobenega veselega dogodka, starši so včasih pusti, z bratom večno prerekanje, v šoli
Izdaja
Zimski večeri so nenavadno dolgi. Kadar sedim na topli peči, me prešine želja, da bi poslušala o vojnih dogodkih. O tem sem že večkrat povpraševala očeta. Besede mu gredo le s težavo iz ust. Včasih pa se le razgovori.
Bilo je 9. marca 1944. leta. Snega ni bilo več veliko, le slana je ležala za prst debelo. Drevesa so stala kot nemi stražarji, odeti v belo ivje. Ptice so presunljivo žvrgolele, ker že dolgo niso jedle. Bile so lačne kakor očetovi starši, bratje in sestre. Njihova hiša je stala na mestu, kjer je sedaj nov, lepši dom. Hiša je že od vsega začetka delala za partizane. Imenovala se je z ilegalnim imenom pri Marjanci. Tu so se ustavljali terenci, kurirji, včasih tudi cele čete, bataljoni. Tistega jutra je bila zavita v lahno meglico, ki jo je naredila skrivnostno in tiho.
V toplem zapečku so mirno spali partizani. Toda bili so izdani. Najstarejša domača hči je pomolzla krave in se napotila v hišo. Ozrla se je na cesto in od strahu skoraj omedlela. Dolga kolona Nemcev se je vila proti domačiji. Toda vedela je, kdo v hiši spi, da imajo v hiši prepovedan tisk. Mleko se je razlilo po tleh. Stekla je po razne dokumente in časopise. Odprla je krušno peč, plameni so objeli papir. Planila je v sobo in zavpila, da gredo Nemci. Partizani so se močno prestrašili; hitro so skočili na noge in stekli, iz hiše. Tekli so po čistini in vsi trije padli. Domači sin Janez (stric) je planil v breg za hišo. Nemci so ga opazili. Švignil je proti gozdu, toda zadela ga je krogla, ko je že prihitel med prva drevesa. Zagrabil se je za prsi in padel vznak. Še poslednjič je kriknil in se skotalil po plazu. Partizan Jernej (oče), domači sin, pa je bil bolj preudaren. Nekaj časa je počakal v hiši, nato pa pobegnil navzdol za strugo reke Kokre in jo tako srečno izvozil. Nadaljeval je pot v hribe, nedaleč od naše hiše. Od tam je gledal, kako ognjeni zublji žrejo kot divja zver v gozdu njegovo rojstno hišo. Njegove domače so izselili v koncentracijska taborišča, od koder so se vsi vrnili. Pozneje je zvedel, da je takrat za njim bežala nečakinja, stara komaj štiri leta. Bila je bosa in v sami spodnji srajčki. Izgubila se je in zašla v gozdu. Stopila je na štor in zajokala. Nog sploh rii več čutila. Našli so jo sosedovi in jo postavili najprej v mrzlo vodo, da ji ne bi ostale hujše posledice. Fašisti pa so odšli naprej po ozki soteski Kokre. Nadaljevali so s krvavim delom. Jernej je odšel zvečer v dolino k požganemu domu. Roji plešočih isker so puhteli v zrak, kot da bi bil praznik in bi spuščali rakete. Toda to ni bil praznik, to ie bila prava mora za človeka, ki ljubi svoj dom! Veter je žalostno zavijal okrog požganih temeljev hiše — v daljavi pa je zaskovikala sova, kot bi klicala ljudi še k večjemu uporu.
Majda Polajnar, 7. a r osn. šole
Matije Valjavca, Preddvor
10
slaba ocena in že se ti zdi, da moram zato umreti. Pomislim, kaj bi bilo, ko bi umrla. Za mojim pogrebom bi šlo veliko ljudi in samo jokali bi. »Pa tako je bila dobra, res jo je škoda.«
Zdaj tudi meni polzi solza po licu. Rahlo se nasmehnem ob tako neumni misli. Življenje je polno tegob, razočaranj, na drugi strani pa polno čudovitih doživetij, sreče, smeha. Življenje je kakor reka, ki teče, kakor teče tudi življenje, ko pa sć naenkrat ustavi, se ustavi reka, ki se je izsušila.
Življenje ima dva bregova. Če ti je na prvem bregu hudo, s trdno voljo, z močnimi pestmi zgrabiš veslo, stopiš v čoln in se prepelješ na drugi breg, kjer te čaka sreča.
Med potjo, ki vodi k tvojemu cilju, prebrodiš vse valove kakor tudi težave v življenju.
In vendar je življenje lepo... pa še kako!
Janja Justin, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič
s šolskih klopi
Naš kraj v zimskem jutru
Naš kraj je vas. Najlepša je v zimskem jutru.
Prislonjena je ob hrib Dobrče. Imenuje se Podgora. Raztresena pa je v več naselij: v Slatno, Srednjo vas, Zadnjo vas in Mlako. Stanujem v Srednji vasi, ki šteje šest hiš. Med temi šestimi je naša najstarejša. Vas je lepa in zanimiva v zimskem jutru. Ko vstanem, se oblečem in grem iz hiše. Tokrat je tišina. Nikogar ni na vasi, le tu pa tam zakikirika kak petelin, zakruli prašič ali zamuka živina. V daljavo tone pasji lajež. Na obzorju "je zarja. Včasih je siva, rdeča, modra ali pa čista kot biser. Ko stopava s prijateljico na avtobus, vidiva pred hišami ljudi, ki hitijo v hlev, po drva, na skedenj. Vsi so še zaspani. Jutro se počasi prebuja. Megle se dvigajo, temo pa čisti beli dan. Po cesti je led, na okna hiš pa ledeni mraz riše ledene rože. Pokrajina, kjer se pase divjad, je pokrita z belo odejo, tu pa tam se pokaže krpa kopnega.
• Občudujem našo vas v zimskem jutru.
Mojca Murnik, 6. a r. osn. šole
heroja Bračiča, Tržič
Vojak na straži
Mrzla, jasna noč. Na temnem nebu plava med svetlimi zvezdami bleda luna. Redki, rezki glasovi se izgubljajo v temi. Iz ozke, koničaste hišice se v medlem svitu lune odlušči temna postava. Kdo? Vojak — stražar!
Visoka, vitka postava se ustavi
Sred nizkim, golim grmičkom, a trenutek se zastrmi v temo in prisluhne. Je kdo v bližini? Ne! Pomirjen se zagleda v zvezde, v bledo luno, ki se kakor barka
rr • •
Trije nagrajenci
Gotovo se je že kdo izmed dopisnikov vprašal, kdaj bomo letos izbirali najboljše spise in kakšne bodo nagrade. Zdelo se nam je primerno, da najboljše prispevke nagradimo s peresi GEHA, ki jih našim zvestim piscem poklanja ljubljanska tvrdka Hermes — zastopnik GEHA izdelkov.
Pohiteli smo in nagrade bi radi podelili, pred dedkom Mrazom trem najboljšim dopisnikom. Vabimo jih, da se oglasijo v našem uredništvu, kjer bi nam še kaj zanimivega povedali.
Nagrajenci so:
Ida Kogovšek iz 8. razreda osnovne šole v Škofji Loki za prispevek Jutri ti bom igrala. Ko si prebral njen prispevek, se ti je zdelo, da se sliši glas iz njenega klavirja.
Rado Kikelj iz 8. razreda osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju pa je opozoril mlade bralce na lepoto svoje domovine in sebi in nam postavil vprašanje: »Ljubim te, dežela slovenska, a ne vem, če te bom znal ljubiti dovolj...«
Da pa ne bi vzeli veselja našim najmlajšim, smo se odločili še za pesmico Ježek in hruška Erne Žagar iz 3. razreda osnovne šole Petra Kavčiča iz Škofje Loke.
Vseiti prisrčne čestitke in čimprej se oglasite.
ziblje med temnimi, kopastimi oblaki. Premišljuje. Mogoče tudi kdo od domačih gleda v zvezdnato noč in misli nanj. <Misli na mamo, očeta, brata in sestre. Morda ima tudi dekle in tudi ona misli nanj. Težak vzdih se mu izvije iz prsi, na katerih negibno počiva brzostrelka.
Ko je bil de majhen, se je vedno rad igral vojaka. Za puško mu je služilo leseno krepelce, ki ga je pobral v drvarnici. Rahel nasmeh mu zdrsne prek ustnic. Z roko si popravi ovratnik suknje. Misli plovejo dalje. Domači sedijo okoli tople peči in se pomenkujejo. Ja, tudi o njem govorijo. V mislih vidi skrbno mamo, ki vzdihuje za svojim sinom. On pa stoji tukaj v mrazu in vetru. Da, ali zakaj? Njegovi tovariši spijo. Toda on jih to noč varuje pred sovražnikom. Nikoli si ne bi mogel odpustiti, da bi se zaradi njegove malomarnosti tovarišem pripetila nesreča. Ne sme zaspati. On je čuvar, ki mora kakor mati skrbno čuvati utrujene tovariše. Vojak je, pa vendar ima veliko dolžnost, da našo armado obvaruje pred skritim in zahrbtnim sovražnikom. S tem ne ščiti samo tovarišev, pomaga domovini, vsem delovnim ljudem, da lahko brezskrbno zatisneio oko, saj vedo, da jih čuva mlad in pogumen vojak, ki rajši umre, kakor pa da bi izdal domovino. Tak fant ni samo on. V tej noči žari tisoče oči na straži, ki so le majhen, a pomemben del naše armade. Naša armada je kakor oreh. Jedro sestavljajo sami mladi fantje, ki se ne boje smrti. Da, to je on, to smo mi! Naša armada ima nalogo, da varuje našo lepo domovino, na katero bi rad stopil okruten tujec in jo raztrgal na kose. Stražar se vzravna. Roko položi na mrzlo cev svoje prijateljice. V noč se zasliši tiha pesem: »Hej, brigade, hitite. ..«
Mladeničeve oči zrejo na obronke gora, izza katerih vstaja svobodno sonce. Rdeča zarja obliva sinje nebo, zarja, za katero se je bojevalo na tisoče ljudi. Jutro je, svobodno jutro.
Andrej Zidar, 8. b r. osn. šole . Stanka Mlakarja, Šenčur
vam nudi 5 % popust in 3 % novoletni popust od 20. do 31. 12. za vse vrste pohištva in bele tehnike.
Obiščite nas v specializiranem salonu kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in novem salonu na Primskovem, kjer boste na 1200 kv. metrih razstavne površine našli raznovrstno pohištvo za vsak žep.
Posojilo brez porokov, dostava brezplačna.
SE PRIPOROČA
KRANJ
J
Central
GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ
Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo od 15. do 31. decembra v naših trgovinah pripravili izredno prodajo raznih daril in posebno novoletno prodajo:	•
radgonskega bisera radgonskega briljanta šampanjca milion peneče se rebule
14,50 di» 14,50 di» 23.—dio
2«.— dio
Aranžiramo vam darilne zavitke p° vaši želji. Pri nakupu dajemo ustanovam, organizacijam in podjetjem poseben popust.
Pričakujemo vas v naših trgovinah:
Delikatesa v Kranju, Špecerija na Klancu, Kočna na Jezer* skem, Klemenček v Dupljah, Dom v Srednji vasi, Na vasi v Šenčurju, Hrib v Preddvoru in Naklo v Naklem.
Vsem želimo zdravo in uspeha polno leto 1974
Cenjeni potrošniki!
Veletrgovina Mercator vam sporoča, da ima v svpjih prodajalnah v Tržiču od 15. do 31. decembra 1973 pri gotovinskem nakupu posebni novoletni popust, in to:
pri nakupu konfekcije 5 %
pri nakupu preprog 5 %
pri nakupu pohištva 5 %
pri nakupu izdelkov Gorenje (razen
akustike) 5 %
pri nakupu smuči in smučarske opreme (razen smučarskih čevljev) 5 %
pri nakupu električnega orodja, stroj-čkov na električni pogon ter mešalcev za beton 5 % pri nakupu cementa 5 %
Potrošniki, to so ugodnosti, ki vam jih nudi Mercator Tržič v svojih dobro založenih prodajalnah.
Obiščite Tržič in Mercatorjeve prodajalne!

I Mercator
Kmetijska zadruga Bled
ima stalno na zalogi reprodukcijski material za kmetijstvo
in gradbeni material
—	opečne izdelke bomo imeli tudi v zimskem času
—	sprejemamo tudi naročila za prihodnjo sezono
—	zagotovite si pravočasno gradbeni material
se priporoča KZ Bled tel. 77-425
radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 4.30, 5. 6.
8. 9. 10 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. l5. 19.30 (radijski dnevnik), 22. (dogodki in odmevi), 17. 18. 23. 24. ob nedeljah pa ob 6.
8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 17. 19.30 (radijski dnevnik), 22.23. in 24.
sobota, 22. decembra
^•30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Studio za najdene skladbe, 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 11.15 ^ nami doma in na poti, 12.10 Melodije za »Poldan, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Cez Ravnike in polja, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 ' Pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.40 Pojo HaŠi operni pevci, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Glasbena Hedigra, 16.45 S knjižnega trga, 17.10 Klavir v ritmu, 17.20 Gremo v kino, 18.15 Dobimo se isti uri, 18.45 Naš gost, 19.00 Lahko noč, ®to"Oci, 19.15 Minute z ansamblom Francija ^uharj'a, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, "1- 15 Majhni ansambli zabavne glasbe, 22.20 ~ddqja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden
J^ugi program
Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zrasli tako — kako pa mi, 14.20 Majhni »nsambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Iz cve-dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljub-'Jana, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 Svet in Hi. 17.50 S pevko Sonjo Gabršček, 18.00 Oddaja Progresivne glasbe, 18.40 Revija jugoslovanskih Pevcev zabavne glasbe
i program
"05 Znanost in družba, 19.20 Salzburški festi-V*J 1973, 22.30 Karol Szymanowski: Mati — Oklus za violino in klavir, op. 30, 22.55 Iz slovenske poezije
O NEDELJA,
23.	DECEMBRA
Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: ~ vodi, ki je nehala peti, 8.50 Skladbe ze mlačno, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi ®Plavz, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in popravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, '4.05 Humoreska tega tedna, 14.25 Melodije ? velikimi zabavnimi orkestri, 15.05 Nedeljsko Portno popoldne, 17.05 Nedeljska reportaža, '■25 Popularne operne melodije, 18.00 Radijska igra — J. Audiberti: Stražnica, 19.00 Lahko ?oc, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 j.nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, 23.05 ^'lerarni nokturno, 23.15 Jazz za vse
program
Zvoki za nedeljsko jutro, 8.40 Glasbeni ??zaik, 9.35 Nedeljski sprehodi, 12.00 Opoldanski cocktail, 13.20 Listi iz albuma lahke glasbe, {J-°0 Pop integrali, 15.00 Nedelja na valu 202, 8-45 Naši kraji in ljudje
JJetji program
Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Jframo, kar ste izbrali, 22.55 Iz slovenske Poezije
O PONEDELJEK,
24.	DECEMBRA
i?0 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Pisana paleta |®nke glasbe, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z ■Jami doma in na poti, 12.10 Majhni ansambli j. "tudiu 14, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S tuli*1' Pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, iy? Amaterski zbori pojo, 14.30 Naši poslu-,®'ci Čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Marijan ^odopivec: Jesenski ognji — štirje orkestralni vrteli, 16.00 Vrtiljak, 16.45 Moda za vas, 17.10 koncert po željah poslušalcev, 18.15 Lahka «'a8ba slovenskih avtorjev, 18.45 Interna 469, J, 00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansam-2'om Mihe Dovžana, 20.00 Richard Strauss: Sena brez sence, opera v treh dejanjih, 21.45 jY°čne kaskade, 22.15 Za ljubitelje jazza, 23.05 ^'terarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
program
d-05 Panorama zvokov, 14.00 Nenavadni pogo-/.0ri> 14.20 Pop telegrami, 14.35 Glasbeni va--Tete> 15.35 Melodije iz filmov in glasbenih J*v>j, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Slovenske t°Pevke, 16.40 Rezervirano za mlade, 17.40 našega gospodarstva, 17.50 Z ansamblom ffancija Puharja in Latinos, 18.00 Izložba »tov, 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana
T'etjiprogram
i?P5 Iz zborovske zakladnice, 19.30 Benjamin p^tten: Sonata za violončelo in klavir v p duru, op. 65, 19.50 Literarni večer. 20.20 ^®niille Saint-Saens: Omphalin kolovrat — Sjttfonična pesnitev, op. 31, 20.35 Richard S^auss: Sinfonia domestica, op. 53, 21.15 2 ečeri pri slovenskih skladateljih: Dane Skerl, ^■55 Iz slovenske poezije
O TOREK,
25.	DECEMBRA
1^0 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnio, 9.35 Zbor fl^B poje skladbe jugoslovanskih avtorjev, «15
Simfonični plesi na koncertnem odru, fl15 Z nami doma in na poti, 12.10 Zvoki in j^ve orkestra Rias, 12.30 Kmetijski nasveti, *'-40 Z domačimi ansambli, 13.30 Priporočajo l^m, 14.10 Srečanja z glasbeniki: Marjan /Ožina, 14.40 Na poti s kitaro, 15.40 Emil ^damič: Tatarska suita, 16.00 Vrtiljak, 16.40 xj®8 podlistek, 17.10 Koncertni oder za domala in gosta, 17.45 Narava in človek, 18.15 Z
Izdaja CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ĆP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-10152 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 60 din, polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
orkestrom belgijskega radia, 18:30 V torek na svidenje, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 20.00 Od premiere do premiere, 21.30 Melodije v ritmu, 22.15 Od popevke do popevke, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Josip Slavenski in Milan Ristič
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu
jrogram
Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba: Pavel Mihelčič, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Salzburški festival 1973, 22.30 Dmi-trij Sostakovič: Godalni kvartet št. 10 v As-duru, op. 118, 22.55 Iz slovenske poezije
sreda,
26. decembra
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Otroške igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Vincenzo Bellini: odlomek iz 1. dej. opere Norma, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Odskočna deska, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Predstavljamo vam zbor francoske RTV iz Pariza, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 Naš razgovor, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
Drugi program
13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejše, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskim pevcem Janezom Bončino, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Rad imam glasbo
Tretji program
19.05 Odmevi rodne grude, 19.50 Scarlatti in Bach, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Emil Adamič, 20.35 Deseta muza, 20.45 Komorni orkester Jeana Francoisa Paillarda, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije
0 ČETRTEK,
27.'DECEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8,10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih šol, 10.15. Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svef, 14.40 Mehurčki, 15.40 Poje tenorist Wieslaw Ochman, 16.00 Vrtiljak, 16.40 Naš podlistek, 17.00 December 73, 17.45 Kulturna Kronika, 18.15 Popoldanski simfonični koncert, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Popevke in plesni ritn\j, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Ludwig van Beethoven: Septet za violino, violo, klarinet, rog, fagot, violončelo in kontrabas v Es-duru, op. 20
Drugi program
9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po pošti, 17.40 Naš intervju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Sestanek ob juke-boxu, 18.40 Pop po svetu in pri nas
Tretji program
19.05 Iz jugoslovanske operne literature, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Stari zborovski mojstri, 21.00 Praška pomlad 1973, 22.55 Iz slovenske poezije
Q PETEK,
28.	DECEMBRA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Prippročajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 J. S. Bach: Sonata za violino in čembalo št. 3 v E-duru, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17.50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo našega časa, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z Dobrimi znanci, 20.00 Top-pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Dober dan, 12.40 Izletniški kažipot, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.00 Solisti in ansambli J RT, 15.35 Vodomet melodij, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Zabavna glasba iz studia 14, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Jazz na II. programu
Tretji program
19.05 Radijska igra — A. Meged: Geneza, 20.00 Komorni intermezzo, 20.15 Beograjske glasbene svečanosti 1973, 22.10 Slovenska nova glasba, 22.55 Iz slovenske poezije
kino
Kranj CENTER
22.	decembra amer. barv. film FRENZY (BLAZNOST) ob 16. uri, ob 18. uri NI kinopredstave, ob 20. uri SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, ob 22. uri premiera angl. barv. filma SKANDALI NEKE LADY
23.	decembra premiera jug. barv. risanega filma PROFESOR BALTAZAR ob 10. uri, amer. barv. film FRENZY (BLAZNOST) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma LEV MEDGANGSTERJIob21. uri
24.	decembra amer. barv. film SKANDALI NEKE LADY ob 16., 18. in 20. uri
25.	decembra amer. barv. film SKANDALI NEKE LADY ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽ iC
22.	december amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 10. uri, ital. barv. film GIROLIMONI - RIMSKI MONSTRUM ob 16. in 20. uri, ital.-špan. barv. film KOMPA-NJEROSI ob 18. uri
23.	decembra amer. barv. film NED KELLY ob 14. in 18. uri, amer. film TARZANOV TAJNI ZAKLAD ob 16. uri, premiera franc. barv. filma DOBRA KUPČIJA V MARSEILLEU ob 20. uri
24.	decembra franc. barv. film DOBRA KUPČIJA V MARSEILLEU ob 16., 18. in 20. uri
25.	decembra franc. barv. film DOBRA KUPČIJA V MARSEILLEU ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
22.	decembra amer.-ital. barv. film SESTANEK S SMRTJO ob 16., 18. in 20. uri
23.	decembra amer.-ital. barv. film SESTANEK S SMRTJO ob 17. in 19. uri
Kamnik DOM
22.	decembra premiera angl. barv. CS filma DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 16., 18. in 20. uri
23.	decembra amer. barv. CS film DOLGO UMIRANJE V ENEM DNEVU ob 17. in 19.. uri . '
Krvavec
22. decembra franc. barv. film SUM NA SRCU (ni primeren za mladino) ob 19. uri
Skofla Loka SORA
22.	decembra franc. barv. film DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri
23.	decembra franc. barv. film DVORNE SPLETKE ob 18. in 20. uri
25. decembra špan. barv. film EL SANTO ob 20. uri
2elezniki OBZORJE
22.	decembra ital. barv. film APOKALIPSA JOE ob 20. uri
23.	decembra ital. barv. film NEPREMAGLJIVI SAM VALASH ob 17. in 20. uri
Radovljica
22.	decembra ital.-špan. barv. film NABOJ ZA SPOMIN ob 18. uri, angl. barv. film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS ob 20. uri
23.	decembra angl. barv. film ZBOGOM, Ga SPOD CHIPS ob 15.30, ital.-špan. barv. film NABOJ ZA SPOMIN ob 18. uri, franc. barv. film SKUPNA POSTELJA IN MIZA ob 20. uri
24.	decembra amer. barv. film DIVJA DEŽELA ob 20. uri
25.	decembra amer. barv. film DIVJA DEŽELA ob 18. uri, angl. barv. film KRALJICA ZA TISOČ DNI ob 20. uri
Jesenice RADIO
22.	decembra jug. barv. CS film SUTJESKA
23.	decembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO?
24.	in 25. decembra ital. barv. film ČRNI DAN ZA STRELCE
• /
Jesenice PLAVŽ
22.	decembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO?
23.	in 24. decembra jug. barv. CS film SUT-JESKA
25.	decembra amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO?
Kranjska gora
22.	decembra madž.-ital. barv. film KNEGI-NJA ČARDAŠA
23.	decembra ital. barv. film ČRNI DAN ZA STRELCE
Javornik DELAVSKI DOM
22.	decembra špan.-angl. barv. film PAN-CHO VILLA
23.	decembra madž.-ital. barv. film K NEGI-NJA ČARDASA, angl.-špan. barv. CS film SAM PROTI TOLPI
ljubljanska banka
podružnica kranj
obvešča, da bodo njene poslovne enote na Bledu in Jesenicah, v Kranju, Kranjski gori, Radovljici, ŠkoQi Loki, Tržiču, Železnikih in v Žireh med novoletnimi prazniki poslovale:
31. decembra 1973 od 7. do 12. ure, 1. in 2. januarja 1974 zaprto, 3. januarja 1974 za stranke ne posluje.
sobota, 22. decembra
9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.25 Košarka Rabotnički : Crvena zvezda — prenos (RTV Skopje), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja (RTV Ljubljana), 19.15 Gledališče v hiši (RTV Beograd), 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Kviz 3x7, 21.30 Pravnuki — serijski barvni risani film, 22.00 Colditz — serijski barvni film, 22.50 TV kažipot (RTV Ljubljana)
NEDELJA 23. DECEMBRA
8.25 J. Hašek: Prigode dobrega vojaka Svejka — barvna oddaja, 9.35 Po domače z ansamblom P. Kosca in oktetom Pirnat (RTV Ljubljana* 10.10 Kmetijska oddaja, (RTV Ljubljana), 11.15 Otroška matineja: Otroci naše šole, 11.35 Poročila, 11.40 TV kažipot, 13.20 Pisani svet, 14.05 Prvi aplavz (RTV Ljubljana), 15.00 Rokomet Rabotnički : Slovan — prenos (RTV Skopje), 16.15 Rokomet Celje : Borac, — prenos, 17.40 Za konec tedna, 18.00 Moda za vas — barvna oddaja, 18.10 Poročila, 18.15 Sest medvedkov in Cibulka — češki barvni film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana), 20.40 Filip na konju — serijska oddaja (RTV Beograd), 21.25 Jazz na ekranu (RTV Ljubljana), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana)
ponedeljek, 24. decembra
9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd* 17.40 Kako sta Špik in Dolgin lovila Gregca — lutkovna serija Kurir Gregec, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.00 Mladi za mlade (RTV Sarajevo* 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 RSavin: Matija Gubec — opera, 22.15 Kulturne diagonale, 22.55 Poročila (RTV Ljubljana)	%
TOREK,
25. DECEMBRA
9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Mala čarovnica — 1. del barvne pravljice, 18.00 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra — 2. del, 19.00 Šolska TV: Nova matematika, 19.15 Vietnam — 3. del barvne reportaže TV Beograd, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Mi med seboj: Univerza danes in jutri, 21.35 H. Fallada: Sam med volkovi — TV nadaljevanka, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana)
sreda,
26. decembra
8.20 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 T V v šoli, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd*
loterij (t
SOBOTA, 22. decembra, ob 15. uri — Zmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU, za otroke Zavarovalnice Sava, ob 17. uri za Tekstilni center;
NEDELJA, 23. decembra, ob 10. uri za IZVEN, ob 15. uri za otroke podjetja Creina, ob 17. uri pa za otroke Gorenjskih oblačil — Žmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU;
ob 14. uri na Golniku in ob 15.30 in 17. uri na Zfr Beli lutkovna predstava: TRIJE SNEŽA-
PONEDELJEK, 24. decembra, ob 15. uri za učence OS Lucijan Seljak, ob 17. uri za učence OS Simon Jenko — Zmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU;
ob 15.30 v Podbrezjah in ob 17. uri v Dupljah lutkovna predstava: TRIJE SNEŽAKI;
TOREK, 25. decembra, ob 15. uri za učence Posebne osnovne šole, ob 17. uri pa za otroke članov kolektiva Živila — Zmavc: DOMAČA NALOGA NA POTEPU;
ob 15.30 v Zalogu in ob 17. uri v Cerkljah lutkovna predstava: TRIJE SNEŽAKI. Vse predstave bo obiskal dedek Mraz.
•g	V
§	v 55
® q	
Jjj s 2 o	
V G	n x>
L. o	o o
	od t)
80	30
70	50
430	60
5740	200
20790	600
61	30
391	100
0401	600
52941	600
72501	1000
533251	10.000
62	40
0772	300
27342	1000
355752	5000
403502	5000
13	30
353	80
94243	800
22933	1000
30233	1000
572363	5000
4	10
58754	600
84384	600
70044	800
85274	1000
35	20
3665	500
12455	600
98795	800
-	B 3
Srečke s končnicar	so zadele dobitek N-
057205	10.000
343865	10.000
56	20
86	40
53326	800
19526	« 800
411376	5000
572246	5000
595536	5000
216566	10.000
204036	150.000
7	10
74887	600
99737	600
13637	600
18017	800
20057	800
13177	1000
539017	10.000
08	20
38	20
40208	600
60338	800
09558	800
86208	1000
49	20
769	60
579	80
52789	800
90639	1000
202849	5000
154259	5000
poročiti so se
v Kranju
Klorjanič Franc in Rehberger Marija
v Skofji Loki
u mrl T so
v Kranju
Trkman Alojz, roj. 1915, Ogrin Antonija, roj. 1889, Mikulan Alojz, roj. 1930, Kri ž man Jože, roj. 1903, Hočevar Stanko, roj. 1955, Rahne Milan, roj. 1955, Naglič Mihael, roj. 1884
v Skofji Loki
17.45 Risanke, 18.05 Obzornik, 18.20 Na sedmi stezi, 18.40 Marksizem, 19.10 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.35 Pri dedku Mrazu, 20.00 TV dnevnik, 20.40 Klovni — italijanski film, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana)	^
četrtek, 27. decembra
16.25 Madžarski TV pregled (RTV Beograd* 17.15 Šolska TV: Nova matematika, 17.25 Iz slovenske književnosti — F. Celestin: Roza, 18.00 Obzornik, 18.20 Shane — serijski barvni film, 19.10 Delavska TV tribuna, 19.40 Pri dedku Mrazu, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Kam in kako na oddih, 20.40 Četrtkovi razgledi: Tisoč let Škofje Loke, 21.30 I. S. Turgenjev: Očetje in sinovi — barvna TV nadaljevanka, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
0
petek,
28. decembra
9.30 TV v šoli (RTV Zagreb* 11.00 Angleščina. 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd* 17.50 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.15 Obzornik, 18.30 Rekreacija: Naturizem — barvna oddaja, 18.40 Pet minut za boljši jezik, 18.55 Naš ekran, 19.40 Pri dedku Mrazu, 20.00 TV dnevnik, 20.35 Roberto La Rocca — francoski film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana)
ta teden
na TV
Nedelja, 23. decembra, ob 18.15:
Sest medvedov in cibulka
— češkoslovaški barvni mladinski film;
Delo opisuje vesele dogodivščine klovna Cibulke, treh nerazdružljivih prijateljev in šestih cirkuških medvedov. Dejanje je vezano na cirkuško areno, prave in preoblečene medvede, na potegavščine, veščo dresuro živali, živahne otroke in vrvež, ki ga je v cirkusu vedno dovoli. Zgodba je polna dramatičnih zapletov, komičnih situacij in zdravega humorja.
Sreda, 26. decembra, ob 20.40:
KLOVNI — italijanski film; režiser Frederico Fellini, nastopajo: Riccardo Billi, Maggio, Sborra in drugi;
Klovni, ti veliki čarodeji, katerim se vsak hip lahko do solz nasmejimo, so za kulisami navadni, večkrat žalostni in nesrečni ljudje. Fellini jih je pokazal tako, da čutimo notranji utrip njihovega življenja, tragike in neizbežnega propadanja Vrh je dosegel ob prikazu pogreba nekega klovna, ki pa je seveda spet le tragično smešna cirkuška točka Film je vsekakor izredna mojstrovina, ob kateri se moramo zamisliti in bi jo bilo škoda zamuditi.
Petek, 28. decembra, ob 20.35:
ROBERTO LA ROCCA — francoski film; režiser Jean Becker, v gl. vlogah: Jean Paul Belmondo (na sliki), Christine Kaufftnann, Pier Vaneck;
Film je kriminalka, poleg tega pa še kaj več: ideal tovarištva, požrtvovalnosti. Glavna junaka sta, kljub stalnemu sporu z roko pravice, dobra človeka. Da bi pomagala drug drugemu, sta pripravljena na največje Žrtve. Scenarij je po svojem romanu napisal Josć Giovan-ni, ki si je poleg imena dobrega pisatelja ustvaril tudi sloves uspešnega scenarista in v zadnjem času tudi režiserja
tržni pregled
jesenice
Solata 9,20 do 20 din, špinača 8 din, korenček 4,50 din, jabolka 5 do 6 din, pomaranče 6,20 din, limone 11,80 din, česen 35 din, čebula 4,50 din, pesa 2,80 din, kaša 9,20 din, paradižnik 10 din, ohrovt 12 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,50 do 1,63 din, surovo maslo 38,30 din, smetana 17 din, orehi 48,50 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 3,50 do 4,50 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,40 din, cvetača 10 din, paprika 35 din, krompir 2 din
kranj
Solata 10 do 12 din, špinača 12 din, korenček 5 din, slive 10 din, jabolka 5 do 6 din, česen 30 din, čebula 6 din, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 10 din, hruške 8 din, med 35 din, žganje 30 din, ajdova moka 10 din, koruzna moka 3 din, jajčka 1,80 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 15 din, skuta 16 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 5 din, krompir 2 din, kokoši 30 din, radič 26 din
tržič
Solata 8 do 15 din, korenček 7 din, slive 15 din, jabolka 6 do 9 din, pomaranče 8 din, limone 15 din, česen 28 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 4 din, kaša 10 din, banane 8 din, hruške 6 do 8 din, ajdova moka 11 din, jajčka 1,70 din, surovo maslo 28 din, smetana 18 din, orehi 50 din, klobase 20 din, skuta 9 din, sladko zelie 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, mandarine 10 din, peteršilj 8 din
-321 n
Sobota, 22. decembra 1973
Gorenjska
se je zatresla
Včeraj ob 9. uri, 17 minut in 58 sekund so naprave Astronomsko geofizikalnega laboratorija na Golovcu pri Ljubljani zabeležile močnejši potres, katerega jakost se je gibala med 5. in 6. stopnjo. Zemeljske tresljaje so čutili na Jesenicah, v Ljubljani, v Škofji Loki, v Žireh, v Kranju in v Logatcu. V teh krajih je dosegel potres 4. jakostno stopnjo. Strokovnjaki Astronomsko geofizikalnega laboratorija so ugotovili, da je bilo središče včerajšnjega potresa, ki se je ponovil ob 9. uri, 20 minut in 40 sekund, med Selško in Poljansko dolino, in sicer v okolici Blegoša.
Na Upravi javne varnosti v Kranju smo zvedeli, da potres večje škode ni povzročil. Le na nekaterih starejših in dotrajanih stavbah je odpadal omet. -jk
Razširitev pokopališča tudi v Šenčurju
Gradbeni odbor pri KS Šenčur za razširitev pokopališča je imel v nedeljo, 16. decembra, zadnjo sejo v tem letu. Na seji so bila podana izčrpna poročila o izvajanju del in o finančnem poslovanju tega odbora. Odbor je zelo varčno posloval in iz predračuna za opravljena dela — 155.218,20 din — porabil samo 111.770,15 din.
Tudi vsa gradbena dela so želo hitro in strokovno potekala, za kar gre vsa pohvala predsedniku tega odbora inž. Juriju Moharju, ki je tudi brezplačno nadziral vsa gradbena dela pri dograditvi doma in pri asfaltiranju krajevnih cest.
Za opravljena dela pri razširitvi pokopališča so vaščani desetih vasi do sedaj vplačali 156.400 din, vsaj 50.000 din pa je treba po navedenih vaseh še zbrati.
Za ta dela je tudi občinska skupščina Kranj prispevala iz posebnih sredstev 60.000 din.
Gradbeni odbor je pripravil tudi program dela na pokopališču v Šenčurju za leto 1974, in sicer: rušenje starega zidu ob Gasilski cesti do stare mrtvašnice, izdelava nove ograje ob tej cesti, fina obdelava betonskih površin na vso novo ograjo, izdelava nove glavne ceste prek razširjenega pokopališča, priključek starega pokopališča z novim na spodnji strani grobov talcev do I. gradbene faze, prlčetek gradnje nove mrtvašnice.
Za vsa ta dela bo potrebno še precej sredstev in truda. Če bodo občani držali besedo, ki so jo dali na zborih volivcev leta 1973, da bodo za dokončno ureditev pokopališča v Šenčurju prispevali še enkrat po 200 din na družino, in še nadalje taka vztrajnost GO, bodo dela zagotovo uspešno opravljena.
P. Gorenec
Popravili so streho doma
Po dvajsetih letih obstoja doma kulture v Šenčurju je streha na njem odpovedala. Zato si je upravni odbor doma kulture zadal nalogo, da je treba še v tem letu streho popraviti, Kulturna skupnost Kranj je odobrila za izvedbo teh del 60.000 din, nekaj sredstev pa bo morala prispevati tudi krajevna skupnost Senčim	P. G.
Za novo leto obdaritev starejših občanov *
V nedeljo je bila na Brezjah pri Tržiču redna letna konferenca kul-turno-prosvetnega društva Brezje. Na konferenci so ugotovili, da je bilo letošnje delo društva uspešno. Pripravili so več proslav in prireditev in zaigrali nekaj odrskih del. Na konferenci so se dogovorili, da bo kul-turno-prosvetno društvo skupaj s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo pripravilo za novo leto kulturno prireditev za starejše občane, na kateri bodo le-te tudi obdarili. Radi bi ustanovili pevski zbor in pritegnili k delu društva še več mladih. Pogoji za delo na Brezjah pri Tržiču so se letos zboljšali, saj so vaščani uredili dvorano v domu družbenih organizacij.	-jk
Svet Poklicne šole Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	učitelja slovenskega jezika
z estetsko vzgojo
2.	učitelja
za organizacijo in ekonomiko podjetij
3.	učitelja matematike
4.	učitelja
za tehniško risanje s strojnimi elementi
5.	učitelja
za obrambo in zaščito
Pogoji:
pod 1.: filozofska fakulteta z diplomo iz slovenskega jezika,
pod 2.: diploma ekonomske fakultete ali VEKŠ,
pod 3.: diploma FNT, matematika ali fizika,'
pod 4.: I. ali II. stopnja fakultete za strojništvo, in
pod 5.: upokojeni ali rezervni oficir z višjo ali visoko izobrazbo.
Delovna mesta pod 1., 2., 3. in 4. razpisujemo za nedoločen čas s polno delovno obveznostjo. Delovno mesto pod 5. razpisujemo za nedoločen čas s polovično delovno obveznostjo.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokumenti o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Poklicna šola Kranj, 64000 Kranj, Cankarjeva 2.
NOVOLETNA PRESENEČENJA

VoUsuou
KRANJ «
Pestra izbira O konfekcije	^
O) za vse spole in starosti **
O O
%
ter kompletna smučarska £
oprema
9o 16. sn<\oN
Jo*
NOVOLETNA PRESENEČENJA
Na podlagi 11. člena zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in po sklepu poslovnega odbora z dne 19/12-1973 objavlja komisija za delovne razmerja
Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj
naslednja prosta delovna mesta:
1.	diplomiranega strojnega inženirja — energetika
Pogoji: diploma fakultete za strojništvo ter. strokovni izpit}
2.	premoženjsko-pravnega referenta
Pogoji: diploma pravne fakultete ter pravosodni izpit; delovno mesto možno tudi za pripravnika;
3.	rajonskega tehnika
Pogoji: srednja strokovna izobrazba — gradbene smeri (diploma STŠ) ali gradbeni delovodja za visoke gradnje z 10-letno prakso;
4.	referenta solidarnostnega stanovanjskega sklada
Pogoji: višja strokovna izobrazba upravne smeri. Za vsa delovna mesta je pogoj tudi poskusno delo. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V.
PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO KRANJ
Z4ir4VA 101
ZMAGOVALEC TOUR DE EUROPE JE LAHKO VAŠ NA KREDIT
40.000 DIN	. ■■ [flfcl 0 - _
NA i OSEBO	Slovenija avto
Na novoletnem sejmu v Kranju lahko zelo ugodno kupite otroško obutev, toplo, nepremočljivo, primerno za zimski čas.
v.
Prav tako si že zdaj lahko izberete usnjeno konfekcijo iz našega bogatega asortimenta.
Obiščite naš paviljon
tovarna usnja Kamnik
o
exoterm kranj
kemična tovarna Kranj struževo 66
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	tehnologa razvoja
Pogoj: visoka izobrazba kemijske ali metalurške smeri in 5 let prakse v razvojno-raziskovalnem delu;
2.	2 kemoanalitikov II
Rogojf srednja izobrazba kemijske smeri in 2 leti prakse v kemij-sko-analitskem laboratoriju.	,
Za vsa delovna mesta je pogoj tudi poskusno delo.
Prošnje sprejema splošni oddelek do 8. januarja 1974.
Odbor za delovno razmerje
Zavarovalnice Sava
PE Jesenice
razpisuje prosto delovno mesto
zastopnika
za sklepanje imovinskih zavarovanj , za vasi Breg, Žirovnica in Moste
Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano osemletko in veselje do terenskega dela. S kandidatom, ki bo sprejet, bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Osebni dohodki po pravilniku o nagrajevanju zastopnikov.
Prijave z dokazili o šolski izobrazbi sprejema odbor za delovna razmerja pri PE Jesenice, C. maršala Tita 16, 15 dni po objavi.	*
Odbor za medsebojna razmerja
ZTP ABC organizacija LOKA Škof j a Loka
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1.	poslovodje prodajalne Pri Lukežu
Pogoj: VKV poslovodja trgovske stroke — tekstilne;
2.	skladiščnika
Pogoj: končana šola za prodajalce — živilska stroka;
3.	natakarja
Pogoj: končana poklicna gostinska šola in dve» leti prakse v strežbi; ,
4.	čistilke
za Ljudsko restavracijo na Spodnjem trgu v Škofji Loki
5.	več NK V delavcev
za delo v skladišču
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni.
POGODBENO zaposlimo takoj za določen čas
pisarniško moč
(upokojenko), ki obvlada finančno-obračunsko poslovanje.
Ponudbe sprejema podružnica ČGP Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280.



STE ŽE KUPILI SREČKO IZREDNE NOVOLETNE LOTERIJE, KI JO LETOS SPET PRIREJA JUGOSLOVANSKA LOTERIJA?
GOTOVO STE OPAZILI POSEBNOST: SREČKE SO CELE, POLOVIČNE IN ČETRTINSKE. GLAVNA PREMIJA JE 400.000 DIN — ŽREBANJE BO 1. JANUARJA 1974.
J
Mali oglasi: do 10 besed IS din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
B Prodam SKOBELJNI STROJ. Svetelova 17, Šenčur	7248
^Prodam suha DRVA. Zg. Besnica Balanč	7255
. Prodam PRAŠIČE, težke po 100 k8- Strahinj 33, Naklo	7258
. Prodam nov AVTORADIO »PHILIPS« UKW z zvočnikom. Ugodna Pjilika. Markuta, Partizanska 27, Kranj	7267
6 Prodam KRAVO v visoki brejosti. kolar, Brezje 29	7288
.Ugodno prodam PEĆ na olje ter fEC na drva in premog. Višnar, Bri-tQf 204, blizu kegljišča.	7289
Prodam mlado, brejo KRAVO z flekom — bohinjko, mladega dednega VOLA ter KOSILNICO, Ptittierno za hribovite kraje. Gole, delnica 15 nad Gorjami	7290
^ Prodam žensko športno rogovo KOLO. Podreča 49	7291
. Prodam plinsko PEĆ za 700 din. .^formacije tel/22-221, int. 3251. Za-letel Hilda, Rakovica 13, Besnica
7292
, Poceni prodam KRAVO za zakol, ^žko 400 kg. Justin, Sp. Dobrava 6 Kropi	7293
, Prodam oljno PEĆ »JUNO« Nemška) 7000 kalorij, dva motorja OPEL REKORD 1500, letnika [»62 — 1965, za tovorni avto £ANOMAG 2000—3000 komplet ^®njalnik, diferencial z polosovina-j11 in zavornimi bobni ter zadnje Snieti. Lesce, Na trati 16	7294
i, Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Kokalj, Predoslje 7	7295
, Prodam 3500-litrsko CISTERNO f*olje in 50-litrski, rabljeni BOJ-Mlaka 49	7296
U Prodam KONJA, 13 let starega, ge 46, Šenčur	7297
. Prodam črn KAMIN, izdelave Babino. Tel. 24-929, Sp. Besnica 69 M -	7298
f Prodam KRAVO, ki je tik pred telitvijo, in 1000-litrski gnojni SOD. Voglje 61	.7299 ^ Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo. rednja vas 9, Golnik . 7300
■MA Meso
Kamnik
Zahtevajte v nadih trgovinah pristne domače krvavice^ pečenice
usodam PRAŠIČA za zakol. Če-Prebačevo 41	7301
f ^odam KONJA za vožnjo, stare-taiu let in mlado KRAVO — simen-^Ko s teletom. Podreča 54, Kranj
7302
r^odam PRAŠIČKE. Sidraž 3, ^lje	7303
. ^odam PEČ na trdo gorivo, pri-j tnern° za večji prostor. Jeram An-5« Gorica, n. h., Radovljica 7304 ^Prodam PRAŠIČA in KRAVO za Lahovče 37 1	7305
L^odam PRAŠIČA za zakol. Sko-Stražišče, Kranj	7306
J\fodam PSIČKE, nemške ovčarje z 300 din. Belec Janez, Bled, Rikli-Jey«5/	7307
.i^odam HLEVSKI GNOJ. Zad-^r, Potoče 24	7308
>JT?dam PRAŠIČA, 150 kg težkega. \Bitnje 30	7309
d»> t dam PRAŠIČE za zakol. Fen-"°Že, Kokrica, Pokopališka 4 b	7310
„i^odam dva PRAŠIČA. Kurir-Kranj	7311
QtVodarn POMIVALNO MIZO in joški športni VOZIČEK. Kajuho-*17, Kranj	7312
»dam PRAŠIČA, 200 kg težke-Hafnarjeva 6, Stražišče 7313
Prodam globok otroški VOZIČEK po ugodni ceni. C. talcev 14, Kranj
7314
Prodam kombiniran BOJLER s podstavkom za kopalnico. Britof 334
7315
Ugodno prodam malo rabljen TELEVIZOR EI, ekran 59 cm, avtoma-tik. Poizve se pri Smodila Jože, Kranj, Cesta na Klanec 49 7316 Prodam dobro ohranjeno komplet SMUČARSKO OPREMO (smuči dolžina 2,05 m). Stare, Šorlijeva 21, Kranj	7317
Prodam KAVČ in KREDENCO. Bežeglav, Gosposvetska 19, Kranj
7318
Poceni prodam riov ITISON. Slevec, Kajuhova 12, Kranj 7319 Prodam ACORD sadilec, za vse vrste sadik, regulacija globine in razdalje. Z manjšimi dodatki je to tudi sadilec krompirja, koruze ali oko-palnik in osipalnik. Tušek Ivan, Podbrezje 135, 64203 Duplje 7320 TELEVIZOR prodam zelo ugodno. Tušek Ivan, Podbrezje 135, Duplje .	7321 Prodam KOLOVRAT. Naslov v oglasnem oddelku. 7322 Prodam mlado KRAVO s teličkom. Sp. Senica 14, Medvode 7323 Prodam POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in en element. Staneta Žagarja 9, Kranj 7324
Prodam PRAŠIČA Prebačevo 17, Kranj	7357
Prodam PRAŠIĆA za zakol. Pšata 2	7358
Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Zalog 35, Cerklje	7359
Prodam KRAVO — simentalko, s tretjim teletom. Zalog 4, Cerklje
* 7360
Prodam PRAŠIČA za zakol. Dvorje 33, Cerklje	7361
Prodam dve KRAVI s teletoma in KRAVO za zakol. Lahovče 17, Cerklje	7362 Prodam KRAVO, ki bo v tretje telila. Lenart 6, Cerklje ~ 7363 Prodam 12 tednov brejo SVINJO, ali zamenjam za debelega prašiča in 150 kg FIŽOLA. Zg. Brnik 74 7364 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Lahovče 43, Cerklje - 7365 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Češnjevk 9, Cerklje 7366 Prodam PRAŠIČA za zakol. Po-ženik 41, Cerklje 7367 Prodam KOBILO, vajeno vseh kmečkih del. Pšenična polica 13, Cerklje 7368 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 60, Cerklje 7369 Prodam »pajkelj«, ki ravna, in FIŽOL. Cerklje 112 7370 - Prodam 4 tedne staro TELIČKO za pleme (frizijka). Zg. Brnik 46, Cerklje 7371 Zaradi selitve ugodno prodam: spalnico, dnevno sobo, kuhinjo s posodo, EK hladilnik, električni štedilnik, kttpersbusch peč, 4 pernice, 3 svilene odeje, 7 blazin, nove »šlara-fije«, dvodelne žimnice iz bele žime, drva in premog. Hafnarjeva pot 16, Kranj 7372 Prodam KRAVO s teličkom. Za-poge 17, Vodice * 7373 TELEVIZOR »Panorama«, eno leto star, poceni prodam. Aljančič, Rupa 23 b, Kranj 7374 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Lipnica 4, Rogač, Kamna gorica
7375
Prodam TELICO in eno leto starega BIKA, sani »žlajfe« in hrastbve hlode. Hlebce št. 30, Lesce	7376
Prodam KRAVO, 4 mesece brejo. Starman Stane, Godešič 26, Škofja Loka	7377
Ugodno prodam popolnoma nov kombiniran ŠTEDILNIK. Dolinar Jože, Frankovo naselje 137, Škofja Loka	7378
STRUŽNICO, starejšega tipa, prodam. Košir Anton, Kranjska 25, Radovljica	7379
Prodam ali zamenjam za GOVEDO 5 mesecev staro ŽREBICO. Kapus. Franc, Zagoriška 16, Bled Prodam VRATA za krušno peč. Podreča 52	7394
SUPER TEAM
alpina
ski show
vozila
Prodam VW 1600 VARIANT. Izda Silvo, Savska 5, Javornik, Jesenice	7274 Prodam STROJ in MENJALNIK od zastave 750. Kidričeva 26, Kranj, Pavlič 7276 Prodam KOMBI DKW 1000, letnik 1965 in rezervni stroj. Registracija in tehnični pregled plačan do 10. 10. 1974. Ogled možen vsako nedeljo. Ostale dni pa naj se interesenti oglase na tel. 24-374 Catar Milan, C. Kokrškega odreda 26, Kanj 7325 FIAT 750 poceni prodam. Možno plačilo s kreditom. Mokič, Gosposvetska 19, Kranj 7326 Prodam FIAT 750. Rakovec Janez, Poljšica 5, Podnart. Vse informacije v oglasnem oddelku. 7327 Kupim manjši TRAKTOR, prodam SLAMOREZNICO. — Janža, Brezje 9 7328 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970, garažiran, salonski KLAVIR in kombiniran otroški VOZIČEK. Butalič Pavel, Jezerska c. 74, Kranj
7329
Prodam 4 zimske GUME MI-CHELLIN RADIAL za FIAT 750. Rauter Miha, Kranj, Šorlijeva 6, tel. 24-341	7330
Prodam avto TRABANT, letnik 1970 ali zamenjam za FIAT 750, starejši letnik z doplačilom. Cena 8000 din. Tel. 45-040	7331
Poceni prodam VW hrošč, letnik 1962 za 6500 din, po generalni. Gorenja vas 35, Rakar	7332 Prodam AUDI 72, letnik 1968, cena 25.000 din, neregistriran. Mlaka št. 28 . 7333 ZIMSKE AVTO GUME 6,60 x 13 ugodno prodam. Rekar, Ul. 31. divizije 1, Kranj 7334 Prodam FIAT 1300, po delih. Jezerska c. 108 d, Kranj 7335
Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Pegan Minka, To-polje 9, Selca nad Škofjo Loko 7381 Prodam novo GUMO MICHE-LIN X za AMI 8. Frakelj Janko, Binkelj 10, Škofja Loka	7382
AMI 8, letnik 1970, prodam za 16.000 din. Kušaj, Rupa 23 b, Kranj
7383
Prodam SPAČKA, letnik 1967. Štefetova 6, Šenčur, tel. 41-005 7384 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, registriran do 31.12.1974, za 8000 din. Bitežnik, Proletarska 23, Tržič (telefon od 8. do 12. ure Tržič 50-280)	7385
Ugodno prodam ZASTAVO 750 brez motorja ter STROJ za izdelavo cementne strešne opeke — folc. C. na Klanec 61, Kranj	7386
STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA, DOBRA NAVADA — PAVLIHOVA PRATIKA

^OVAV^
stanovanja
OD 21.12.1973
DO 31.12.1973
v BLAGOVNICI
M
nama
Škofja Loka
NOVOLETNI POPUST 10%
za nakup
MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE
MINEC in peneča se vina (bouvier). Kmetijski kombinat Radgona, Škofjeloška c. 56 pri Polaku	7352 Želite hitro, kvalitetno in poceni, to vam nudi EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »ZDENKA« Preddvor 4 (pri Lombar). Čistimo vse vrste tkanin, semiš, zavese, odeje, delovne halje ter jančka. Rok čiščenja 2 dni. Odprto vsak popoldan od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. Se priporočamo. 7353
posesti
Na lepem kraju Gorenjske, ob cesti, prodam novo manjšo HIŠO s centralno kurjavo in veliko garažo ter nekaj vrta. Ponudbe pod »Izredna priložnost«	7346 Oddam malo POSESTVO v najem na Brezjah pri Radovljici. Rožič, Loka 25, Tržič 7347 Kupim nedograjeno HIŠO ali PARCELO z gradbenim dovoljenjem. Plačam z gotovino, lahko tudi v devizah. Naslov v oglasnem oddelku. 7348 Prodam DVOSOBNO STANOVANJE. Ponudbe pod »Gotovina«
7349
cembra 1973 v Kranju, da jo odda na naslov, ki je v dokumentih, denar naj obdrži.	< 7393
ostalo
Iščem PARTNERJA, za nakup in zakol govedi. Hribar, Oldhamska 9, Kranj	7356
zaposlitve
Priučeni ŠIVILJI dam delo na dom. Ponudbe pod »Dober zaslužek«
7388
V	redno delovno razmerje takoj zaposlim priučeno ŠIVILJO. Ponudbe pod »Resno«	7389
V	VARSTVO vzamem otroke. Pismene ponudbe na naslov: Mihelič Francka, Riklijeva 5, Bled 7343
Obrtnik v Skofji Loki išče KNJIGOVODJO za dvostavno knjigovodstvo. Ponudbe pod »Obrtnik« 7344
Iščem VARSTVO za 7-mesečnega fantka. Naslov v oglasnem oddelku.
7345
Oddam SOBO in KUHINJO za dobo 3 do 4 leta, proti nagradi. Ponudbe pod »Dežela«	7336 Oddam STANOVANJE na Bledu. Telefon 50-334, Golnik 7337 Iščem opremljeno SOBO na Zlatem polju za 6 mesecev. Ponudbe pod »Samo prenočitev«. 7338 Enosobno stanovanje (garsonjero) s centralno kurjavo v Kranju, popolnoma opremljeno (hladilnik, pralni stroj), oddam v najem za dobo treh let, oziroma po dogovoru najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati pod »JANUAR 1974 « 7339 Študentom oddam ogrevano SOBO. Naslov v oglasnem oddelku.
7340
Enosobno STANOVANJE z odločbo v Škof j i Loki zamenjam za enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku.	7341
V podnajem oddam SOBO starejši delavki ali uslužbenki. Naslov v oglasnem oddelku.	. 7342
Študent išče ogrevano SOBO v Kranju. Plača dobro. Ponudbe na naslov Virmaše 1, Škofja Loka 7387
obvestila
ROLETE lesene, plastične in žaluzije, naročite pri zastopniku Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610, ali pišite, pridem na dom.
6636
ZAČETNI PLESNI TEČAJI v delavskem domu Kr< nj sezačnejo23. in 26. decembra 1973	7283
Za svečane trenutke prazničnega razpoloženja dospel specialni TRA-
izgubljeno
prireditve
Izgubil sem ZAPESTNO URO na relaciji Kajuhova ul. do Vidmarjeve ulice. Poštenega najditelja prosim, naj jo izroči proti nagradi na Kaju-hovo 10, Kranj	7354
Izgubil sem VŽIGALNIK, znamke »RONSON« na relaciji Zlato polje—mesto. Proširi) poštenega najditelja, da ga izroči na nafclov: Pervanja Rafael, C. 1. avgusta 1, Kranj	7355
Prosim poštenega najditelja LISTNICE, izgubljene dne 17. de-
MLADINSKI AKTIV TRBOJE prireja vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel »TURISTI«. Vabljeni!
6724
GOSTIŠČE »VALERIJA« Zg. Jezersko priredi SILVESTROVANJE. Rezervacije 95,00 din za osebo.Rezervacije tudi po tel 44-009	7194 Gostinsko podjetje »ZELENICA« Tržič sprejema rezervacije za SILVESTROVANJE v restavraciji »POŠTA« v zgornjih in spodnjih prostorih po 140 din in v gostišču »APOLO« po 50 din. Vabljeni! 7197 Za SILVESTROVANJE imam prosto za 20 oseb. Cena 60,00 din. Telefon 50-334 Golnik 7350 MLADINSKI AKTIV PODBREZJE priredi v soboto, 22. 12. 1973, ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel »MANUAL«. Vabljeni! 7351 MLADINSKI AKTIV KRIŽE priredi vsako nedeljo PLES v dvo-, rani v KRIŽAH ob 18. uri. Igra ansambel »RUDIJA JEVŠKA«. Poje JURE. Vabljeni. 739Q MLADINSKI AKTIV DUPLJE prireja v nedeljo 23. 12. 1973 ob 18. uri PLES. Igra ansambel »ATLANTIK«. Vabljeni. 7391 V soboto, 22. 12.1973, ob 19. uri PLES v Bukovici pri Vodicah. Igra ansambel »STALAGMITI«. 7392
%JI Jm ^SSp ■ J
Jesenice

na novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra
Velika izbira pohištva, gospodinjskih strojev, konfekcije, otroških smuči, sank, smučarskih čevljev in vrsta blaga primernega za darilo vašim najbližjim.
Poleg svoje velike izbire tokrat Zarja prodaja tudi izdelke Tovarne usnja Kam«-nik. Na tem prostoru boste kupili plastično obutev in usnjeno konfekcijo izredne kvalitete in tovarniško znižano.
Pridite in oglejte si razstavljeno blago, postregli vas bodo prijazni prodajalci Zarje.
Ne pozabite, do 26. decembra letos!
Če želite varen dostop v podstreho in druge podstrešne prostore, ne uporabljajte navadne lestve, ki jo je največkrat še treba nositi iz spodnjih prostorov. Pri meni dobite izredno kvalitetne, močne tovrstne stopnice in najbolj praktične, kar jih je bilo mogoče do-. biti do sedaj.
Izdelujem jih po merah. Sporočite mi samo višino od tal do stropa, dolžino in širino odprtine in višino od plošče do ostrešja, merjeno na najnižji točki odprtine. Po želji pridem tudi sam pomerit.
Stopnice se zapirajo hkrati zgoraj in spodaj, in to neslišno in z lahkoto.
Ne obračajte se na nobenega zastopnika, pač pa direktno na proizvajalca —
MARKUN Franc, mizarstvo, RIBNO 49/a, Bled.
s sodišča
Vlom v stanovanje
Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 19-letnega Braneta Bajta, po poklicu knjigoveza iz Škofje Loke, zaradi velike tatvine na 6 mesecev zapora.
Obtoženi Bajt je konec avgusta letos še z dvema znancema popival v Škofji Loki. Ko se je zvečer vrnil v Frankovo naselje, kjer stanuje, je Bajt vrgel večji kamen v stanovnje Marije K., tako da sta se razbili obe šipi na oknu. Na sodišču se je obtoženi Bajt zagovarjal, da ie oškodovanki hotel le ponagajati, ker naj bi njega in druge večkrat prijavila postaji milice zaradi vožnje brez vozniškega izpita. Kasneje pa se je spomnil, da bi bilo dobro kamen poiskati, da ne bi na njem našli prstnih odtisov in tako ugotovili, kdo je okno razbil. Zato je splezal na balkon in nato skozi okno prišel v stanovanje Marije K., ki je takrat ni bilo doma, da bi kamen poiskal. Sodišče pa takemu zagovoru ni verjelo. Stanovalci bloka so ga namreč videli, kako je šaril po stanovanju, saj je prižgal luč in brskal po omarah ter očitno iskal denar in vrednejše stvari. Našel je broško v vrednosti 150 din in si io prilastil. Potem ko je eden od stanovalcev pozvonil na zvonec stanovanja Marije K., je obtoženi Bajt luč ugasnil, nato pa spet prižgal. Kasneje je stanovanje zapustil spet prek balkona.
Obtoženi se je zagovarjal, da je sicer bil v stanovanju Marije K., vendar pa se ne spominja zaradi vinjenosti, kaj je tam počel. Sodišče pa takega zagovora ni sprejelo, saj je obtoženec dokaj dobro opisal dogodke pred vlomom v stanovanje in po njem.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je obtoženec že kot mladoletnik zagrešil kazniva dejanja. Med olajševalne okoliščine pa je štelo, daje Bajt škodo že povrnil, da je še mlad in invalid in da je sicer dober delavec. L. M.
Industrija naravnega kamna MARMOR HOTA VLJE
64224 Gorenja vas
razpisuje delovno mesto
direktorja podjetja
Pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, gradbene, rudarske ali druge ustrezne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na ustreznem vodilnem delovnem mestu,
—	srednja šolska izobrazba ali visoka kvalifikacija ekonomske, gradbene, rudarske, kamnoseške ali kovinske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu in
—	da izpolnjuje ostale zakonske pogoje.
Razpis velja do 5. januarja 1974.
Zahvala
Ob boleči izgubi našega sina in brata
Milana Rohneta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjem trenutku. Posebna hvala gasilcem, za poslovilni govor, sodelavcem Iskre, upravi Iskre, sodelavcem iz tovarne Save in za hitro pomoč Komunalnemu zavodu Kranj. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: starši, bratje, sestra in drugo sorodstvo
Voklo, 21. decembra 1973

Zdrsnil s ceste
V četrtek, 20. decembra, ob 19.40 se je na cesti tretjega reda v Lipn^! pripetila prometna nezgoda. Na mokri cesti je zaradi neprimerne hitrost1 zaneslo s ceste voznika osebnega avtomobila Oskarja Kranjca (roj. 1941) Krope. Avtomobil je zdrsnil v jarek in obstal na kolesih. V nesreči je bu voznik lažje ranjen. Škode na avtomobilu je za 15.000 din.
Zahvala
Ob izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
Jožeta Valjavca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetie in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žiliču za zdravljenje, g. Lambergarju za pomoč in usluge, častitemu duhovniku g. Zab-karju za pogrebni obred in ganljive poslovilne besede in vsem sosedom za vso pomoč v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: hčerki Pepca in Helena ter sin Franc z družinami in ostalo sorodstvo
Otoče, 21. decembra 1973
Zahvala
Ob boleči izgubi našega sina in brata
Staneta Hočevarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam stali ob strani v najtežjem trenutku. Posebna hvala gasilcem, za poslovilni govOr, sodelavcem Projekta in uprave Projekta ter Komunalnemu zavodu Kranj. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami.
Žalujoči: starši, brat in drugo sorodstvo Voklo, 21. decembra 1973
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica
Cirila Kocjancica
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje in vsem, ki so ga spremili v njegov poslednji dom. Posebno se zahvaljujemo PTT podjetju iz Kranja, g. Šraju za poslovilni govor, kakor tudi zastopnikom čebelarskega društva iz Radovljice, gasilcem iz Brezij in društvu upokojencev. Lepo se Zahvaljujemo tudi g. p. Urbanu za cerkveni obred in tolažilne besede.
Žalujoči: žena Rezka, sinovi, Slavko, Gustelj, Dušan in . Janez z družinami, hčerki Cirila z družino in Minka
Brezje, 17. decembra 1973
,	Pogovor tedna
Evstahij Dermota:
Spomladi za prvo mesto
Nogometaši Save iz Kranja so zdaj najkvalitetnejša nogometna ekipa na Gorenjskem. Že drugo leto tekmujejo v zahodni conski ^ogometni ligi. V letošnjem prvenstvu so sorazmerno dobro startali, čeprav ne tako kot so načrtovali v klubu. Ob koncu jesenskega dela Prvenstva so pristali pri vrhu lestvice. Nogometaše že nekaj let Uspešno vodi trener Stane Brezar, v novi sezoni pa je tehnični vodja ekipe Evstahij Dermota. V klubu se trudijo, da bi v Kranju spet ustvari kvalitetno nogometno moštvo, ki naj bi v prihodnji sezoni ali pa ^aj čez dve leti uspešno startalo tudi v republiški ligi. Evstahij Dermota je znan športni delavec v StraŽišču, saj ima velike zasluge 'Udi pri ustanovitvi rokometnega in kolesarskega kluba, ki v zadnjih *reh letih žanje lepe uspehe v državnem merilu. Tokrat smo se z njim Pogovarjali o nogometu. Za nogometaše vlada sedaj sicer zimski °dmor, vendar bodo že čez nekaj dni začeli redno trenirati za pomladanski start.
• »Ste zadovoljni z jesenskim delom prvenstva?«
»Osvojili smo 15 točk. Pričakovali smo, da jih bomo zbrali i*« Slabo smo startali in izgubili prvo tekmo z novincem v ligi — *ržičem. Pa tudi na domačem igrišču smo preveč lahkotno prepuščali točke gostujočim ekipam.«
»Zakaj igrate bolje na tujem?«
»Naša ekipa že drugo leto bolje igra na tujih igriščih kot doma. Zunaj Kranja smo osvojili 11 točk, na domačem terenu pa e 4. Pred domačo publiko smo preveč podcenjevali nasprotnike. Razlika med vodečimi NovogoričaAi in nami je **t&jhna in zato mislim, da prvenstvo še ni izgubljeno. Za drugi del prvenstva bomo izpopolnili nekatera slaba mesta v ekipi * novimi igralci, tako da bomo resno startali v borbo za prvo mesto.«	J. Javornik
Triglav državni ekipni prvak med tekači
Naslov ekipnega državnega prvaka v smučarskih tekih za minulo sezono je pripadel spet kranjskemu Triglavu, med alpinci je ponovil uspeh iz lanskega leta mariborski Branik, med skakalci' pa je prvo mesto zasedla ljubljanska Ilirija. Zanimivo ie, da sta se v minuli se-« zoni vrinili med prve tri ekipe na lestvici najboljših kar dve iz Hrvatske. Drugi najboljši klub z Gorenjske so Jesenice, ki so osvojile 8. mesto.
Med alpskimi tekmovalci tudi letos Jeseničani nišo mogli resno konkurirati mariborskemu Braniku, ki je prepričljivo zmagal in ima v svojih vrstah največ državnih prvakov v alpskih disciplinah. Solidno se je uvrstil škofjeloški Transturist, ki je zasedel 4. mesto, pohvaliti pa velja tudi drugega predstavnika iz škofjeloške občine Alples iz Železnikov, ki je bil peti. Nekdaj odlični kolektiv alpskega smučanja smučarski klub Tržič pa se je moral zadovoljiti s 7. mestom.
V skokih je prvič osvojila prvo mesto ljubljanska Ilirija, medtem ko je bil Triglav drugi. Ilirija, Triglav, Jesenice in Logatec predstavljajo daleč najmočnejše klube v smučarskih skokih in združujejo kar 50 odstotkov vseh skakalcev v Jugoslaviji. Drugo jakostno skupino predstavljajo Alpina iz Zirov, Crna in Partizan Križe.
Radovljiški planinci so zborovali
ji j nabito polni dvorani občinske j up8čine v Radovljici so planinci
V	decembra, občni
t Letošnja sezona je bila zplo razgi-d Razen rednega oskrbovanja j |je .0v je bilo treba dograditi obnov-| 11 Pogačnikov dom na Kriških
V kranjski Iskri Planinska sekcija
pobudo delavcev Iskre-Elek-^ Mehanike iz Kranja in tovarni-de glasila je bil v ponedeljek, 17. „>bra, v tovarni razgovor o p|T^ovitvi planinske sekcije. Za lita n?tvo med Iskraši veliko za-ila 'saJ Je sedaj tretjina -j^JJpv PD Kranj zaposlenih v Iskri, v^j 1 veliko kranjskih gorskih reše-8euc?y je iz Iskre. Ustanovitev nove ^{Je bo pomenila razširitev pla-^ ®ke misli in navad, obenem pa bo Utrdila dobro sodelovanje med ^^"Elektromehaniko in planinar? društvom Kranj. Iskra se je a^o kratkim odločila, da bo poma-.pri popravilu postojanke PD k^j pri zgornji postaji žičnice na Vavec.
ponedeljkovem sestanku so ^povali pripravljalni odbor za bit.aHovitev sekcije. Naloga mora Uresničena januarja.	-jk
Dokončno: tekme v Bohinju ne bo
Zdaj je dokončno odločeno, ua v letošnji zimi ne bo v Bohinju tradicionalnega medna-J^odnega tekmovanja tekačev. Organizatorji iz Bohinja so se ^ločili, da tekmovanja ne uodo organizirali zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Na smučarski zvezi Slovenije Pa smo izvedeli, da obstajata uve novi varianti za organiza-Cljo, in sicer Bled in Ravne. Še Najbolj so navdušujejo za organizacijo prireditve Blejci. Vendar še ni nič dokončnega, čeprav je pred vrati prireditev, ®aj je po mednarodnem koledarju na sporedu že 3. in 4. jaguarja, V primeru prireditve £a Bledu pa bi tekmovali le c'ani in mladinci. Vsekakor denimo, da bi morala biti pri nas v zimi vsaj ena večja mednarodna prireditev za tekače, Kjer bi nastopili domači tekmovalci v preizkušnji s tekmo-valci iz tujih dežel.
J. Javornik
podih. Preureditev je veljala 670.000 dinarjev. Sredstva so prispevali • Planinska zveza Slovenije, občinska skupščina Radovljica in društvo. Dom je pridobil na komfortu (elektrika, voda, nove sanitarije), žal pa je število prenočišč in sedežev ostalo enako. Dom je tudi letos oskrboval znani oskrbnik Pavel r*oljanec z ženo in skrbel kot vsako leto za dobro počutje planincev.
Roblekov dom je bil letos 'bolje obiskan kot sicer. Za to gre velika zahvala oskrbniku. Dom je precej zastarel, zato je upravni odbor PD» Radovljica že začel razmišljati o preureditvi. Predvidevajo, da bo dom do leta 1975, ko bo društvo praznovalo osemdesetletnico, obnovljen. Ker pa bo dom potrebno obno(viti od tal do strehe, bo to terjalo veliko denarja. Poleg svojih sredstev računajo tudi na pomoč lokalnih dejavnikov. Za nemoten dovoz materiala bodo morali popraviti tudi pot od Poljške planine.
Valvasorjev dom pod Stolom je precej pridobil z gozdno cesto. To se pozna tudi pri obisku postojanke. Ker je dom lahko dostopen, društvo razmišlja, da bi bil odprt prek vsega leta. Pozimi je tu nekaj tradicionalnih prireditev (pohod na Stol, razni tečaji).
Delo po odsekih je bilo zelo pestro. Najštevilnejši odsek je vsekakor mladinski, ki je znan širom po Sloveniji, zlasti po uspehih v orientacijskem športu. Člani so že tretjič zapored osvojili naslov prvaka v planinskih vrstah. Pa tudi v vzgojnih akcijah PZS (pionir-planinec, mladinski vodniki, planinska, šola) so precej napredovali. Vneto se tudi ukvarjajo s prirejanjem izletov. Letos so že osmič priredili orientacijski pohod za pokal Jelovice, ki se


Černilec v Španijo
V torek je bila prvič v zgodovini seja komisije za skoke smučarske zveze Slovenije v Kranju. Med ostalim so se odločili, da naj bi šel za trenerja za skoke v Španijo sedanji mladinski trener državne reprezentance Ivo Cernilec. Le-ta naj bi vodil mlade skakalce Španije od januarja do konca marca. To je že tretji trener Jugoslavije, ki bo deloval v neki tuji deželi, saj je znano, da je Lojze Gorjanc že več let zvezni trener v ZRN, Oto Giacomelli pa že drugo leto v Italiji.	J. J.
?a je udeležilo kar 33 ekip iz vse Slovenije.
Alpinisti in člani GRS so se letos okrepili, kar je videti tudi iz števila vzponov in kvalitete vzponov. Imajo redne sestanke, na katerih utrjujejo znanje iz plezanja in reševanje iz sten.
Cea dve leti bo društvo praznovalo 80-letnico. Na občnem zboru so sprejeli osnutek za prapor, ki ga bodo svečano razvili v jubilejnem letu. Društvo je letos navezalo stike tudi s planinskim društvom Varaždin, s katerim nameravajo načrtno sodelovati.
Občni zbor je v imenu PZS pozdravil Tone Bučer, prisotne pa so pozdravili tudi predstavniki sosednjih društev. Po občnem zboru je radovljiški fotograf Adi Fink prikazal več zelo uspelih diapozitivov s slovenskih gora.	J. Pretnar
Zaključen tečaj za gorske reševalce
Postaja gorske reševalne službe Kranj ima 50 članov in pripravnikov. Pred kratkim je postaja zaključila z obveznim seminarjem iz prve pomoči. Reševalci so v 24 šolskih urah obnovili potrebno snov, še posebno pa znanje in veščine, ki so potrebne za nuđenje prve pomoči v gorah. Gorske reševalce čakajo še izpiti, ki jih morajo opravljati vsaki dve leti, če želijo obdržati status gorskega reševalca.	-jk
Plavalci za dan JLA
Danes ob 17.30 bo v zimskem bazenu veliko meddruštveno tekmovanje mladih plavalcev v počastitev dneva JLA. Po prijavah sodeč bo nastopilo 60 plavalk in plavalcev, ki bodo nastopili v 16 disciplinah. Najmlajši plavalci bodo plavali tudi najdaljšo progo 1500 m kravi. Na tekmovanju bodo nastopili mlajši pionirji A iz naslednjih klubov: Ilirija, Celulozar, Rudar, Neptun, Fužinar in Triglav.	J. J.
SL0VENIJAŠP0RT
Prodajalna Jesenice
je pripravila za zimsko sezono za šjjorte na snegu in ledu veliko t izbiro smuči, smučarskih vezi, palic, očal, čelad, rokavic in konfekcije.	Prodaja tudi na šestmesečni kredit
Obiščite nas
_ . . . . „ .....Konkurenčne £ene,_8£li{ina pogtrežbt^
Jesenice: Brno 1:12
Jesenice, prijateljska mednarodna hokejska tekma Jesenice : ZLK Brno 1:12 (0:4, 1:5, 0:3), športna dvorana pod Me-žakljo, gledalcev 3000, sodnika Kaltnekar (Ljubljana), Cebulj (Radovljica).
Jesenice: Knez, M. Zbon-tar, S. Košir, Jug, Ravnik, Razinger, Pipan, R. Smolej, Mlakar, Hafner, Felc, Poljan-šek, M. Jan, T. Košir, Škrjanc, J. Razinger, Eržen, F. Smolej.
Gostje iz Češkoslovaške so tokrat dodobra napolnili mrežo domačega vratarja. Hokejisti Brna so že v prvi tretjini štrli odpor domačinov in le Sašu Koširju je uspelo premagati bivšega odličnega reprezentančnega vratarja gostov Dzurilo.	-dh
Vrstni red — ALPSKE DISCIPLINE: 1. Branik — Maribor 1111 točk, 2. Jesenice 987, 3. Olimpija — Ljubljana 845,5, 4. Transturist — Škof]a Loka 750, 5. Alples — Železniki 556,5, 6. Fužinar — Ravne 543,5, 7. Tržič 476, 8. Medveščak — Zagreb 443,5, 9. Izletnik — Celje 354, 10. Novinar — Ljubljana 326,5, 12. Radovljica 316,5, 17. Triglav — Kranj 192, 24. Jezersko 86, 31. Bohinj 41, 32. Kamnik 40,5, 39. Partizan — Bled 26, 44. Alpina — Žiri 19,5, 51. Partizan — Pod-nart 13,5, 54. Plamen — Kropa 8,5, 57. Partizan — Begunje 7, 60. Partizan — Gorje 5,5;
TEKI: 1. Triglav — Kranj 265,5 2. Mrkopalj 217, 3. Olimpija
—	Ljubljana in Polet — Škrat 207,5, 5. Partizan — Lovrenc 202, 6. Goranin — Delnice 186, 7. Ris-njak — Lokve 128,5, 8. Jesenice 125,5, 9. Fužinar — Ravne 122,5, 10. Maribor 116, 12. Alples — Železniki 102, 13. Partizan — Gorje 101,5, 18. Kamnik 58,5, 22. Bohinj 19,5, 24. Plamen — Kropa 18,5, 29._ Radovljica 9;
SMUČARSKI SKOKI: 1. Ilirija
—	Ljubljana 338 točk, 2. Triglav
—	Kranj 212,5, 3. Jesenice 178, 4. Logatec 116, 5. Alpina — Žiri 81, 6. Crna 67,5, 7. Partizan — Križe 51,5, 8. Rudar — Velenje 24,5, 9. Partizan — Vrhnika 23,5, 10. Maribor 23, 16. Partizan — Gorenja vas 10, 20. Kamnik 4, 21. Plamen — Kropa 2,5 točk.
J. Javornik
Spet sedem rekordov
V zimskem bazenu v Kranju je bilo pred dnevi medklubsko tekmovanje mlajših pionirjev B in C. Nastopili so plavalci ljubljanske Ilirije, celjskega Neptuna, Celulozarja iz Krškega in domačega Triglava. Spet je bilo doseženih več odličnih rezultatov ter skupaj sedem rekordov. / Najboljši rezultat je dosegel Borut Petrič, ki je postavil nov rekord SRS in SFRJ za mlajše pionirje A (tekmovalci do 12 let starosti) v disciplini 400 m mešano s časom 5:58,7. Andrej Šali je zabeležil kar tri rekorde SRS za mlajše pionirje B, in sicer v disciplini 100 m hrbtno v času 1:28,6, na 200 m kravi 2:56,4 in na 400 m mešano v času 6:57,0. Barbara Štemberger pa je postala rekorderka SRS za mlajše pionirke A v disciplini 400 m mešano s časom 6:34,3. Janez Slavec pa je v disciplini izven konkurence plaval na 100 m kravi 59,1, kar je nov rekord SRS za mlajše mladince. Vsi ti rekordi veljajo seveda za kratke bazene.
Rezultati — mlajše pionirke C: 50 m kravi: 1. Mojca Rakovec (Triglav) 57,1, 2. Nina Pajntar (Triglav) 1:01,3, 50 m hrbtno: 1. Mirjam Polj-ka (Triglav) 1:00,6, 50 m prsno: 1. Nina Pajntar 56,6, 2. Mojca Rakovec 57,9; mlajši pionirji C: 50 m kravi: 1. Igor Veličkovič 48,2, 2. Samo Šali (oba Triglav) 1:09,4, 50 m hrbtno: 1. Igor Veličkovič 51,8, 2. Samo Šali 1:02,9, 50 m prsno: 1. Igor Veličkovič 58,3, 2. Zoran Martič (Neptun) 58,8, 200 m kravi: 1. Andrej Šali 2:56,4, 2. Darjan Petrič (Oba Triglav) 3:09,0, 50 m kravi: 1. Branko Babnik (Ilirija) 1:01,4, 50 m delfin: 1. Darjan Petrič 49,5, 2. Borut Peterlin (Neptun) 50,2; mlajše pionirke B: 100 m hrbtno: 1. Sonja Vukovič (Neptun) 1:43,5, 2. Tjaša
Poljka (Triglav) 1:52,3, 100 m prsno: 1. Sonja Vukovič 1:56,9, 2. Tatjana Poharc (Celulozar) 1:50,7, 3. Tanja Bradaška (Triglav) 1:52,7, 200 m kravi: 1. Nuša Blatnik (Celulozar) 3:29,5, 4. Tjaša Poljka 4:06,2, 50 m delfin: 1. Dunja Jekovec (Triglav) 59,7.	J. J.
Že letos
V sredo, 19. decembra, so se predstavniki 12 slovenskih gostinsko-turističnih podjetij sporazumeli, da bodo že v letošnji sezoni ljubiteljem bele opojnosti ponudili enotno smučarsko vozovnico v blokovni karti, ki velja za katerokoli od dvajsetih zimskih športnih središč v Sloveniji, razen Velike Planine. 150 kuponov, vrednih 150 novih din, omogoča lastniku dostop na 78 žičnic, vlečnic in sedežnic. Kot zanimivost naj povemo, da je karta veljavna dve sezoni, s čimer podpisnice sporazuma jamčijo kupcem dveletno uporabo svojih kompozicij po nespremenjeni ceni. Novost nedvomno pomeni velik napredek, saj naznanja korenite spremembe v našem turizmu, ki stremi k združevanju, usklajevanju ponudbe in enostavnem osvajanju domačega in tujega tržišča, (-ig)
Škofjeloški strelci med seboj
Kot že več let doslej je občinski odbor ZRVS Škofja Loka tudi letos organiziral tradicionalno strelsko tekmovanje, posvečeno prazniku JLA. Tekmovanje je bilo preteklo nedeljo, 16. decembra, na strelišču v Vincarjih. Nastopajoči so se pomerili med seboj v streljanju z vojaško puško.
Odlično pripravljeni prireditvi je dala še poseben pečat izredna množičnost, saj so našteli kar 78 udeležencev, razporejenih v 26 ekip, predstavnic najrazličnejših ustanov, društev in organizacij z območja škofjeloške komune. Zmagovalec, moštvo oddelka za NO skupščine občine Škofja Loka, si ie priborilo v trajno last pokal ZRVS, drugo- in tretjeuvrščeni ter trije najboljši posamezniki iz obeh skupin pa bodo
Košarka
Marles:Triglav 89:97
Maribor, zimska mladinska republiška liga, Marles : Triglav 89:97 (51:52), dvorana B mariborskega sejmišča, gledalcev 50, sodnik Murgelj (Rogaška Slatina).
Triglav: Zupan 1, Hribernik 22, Lipovac 5, Kalan 33, Urlep 8, Štefe 6 Magy 12.
Vodlični tekmi, saj sta moštvi prikazali dobro košarko, so Triglavani že četrtič zapored slavili zmago. Najboljši igralec srečanja je bil mladinski reprezentant Slovenije Kranjčan Kalan.
Lestvica:
Maribor
Triglav
Rudar
Olimpija
Ilirija
Vrhnika
Slovan
Marles
Domžale
Kovinotehna
V naslednjem dinci Triglava skega Slovana.
4 40341:3038 4 40218:194 8 43 1 252:239 6 2 20 194:131 4 32 1 245:215 4 42 2 330:3484 4 1 3 258:301 2 404315:3510 303195:236 0 40 4 274:322 0 kolu bodo mla-
gostje ljubi j an-
- *
na letni konferenci OO ZRVS, 25. decembra, prejeli posebne diplome.
REZULTATI: ekipno (člani): 1. oddelek za NO SO Škofja Loka — 257 krogov (od 300 možnih); 2. partizanski odred TO Škofja Loka — 250 krogov; 3. garnizija JLA Škofja Loka — 248 krogov. Posamezniki: 1. Rudi Fojkar — 89 krogov (od 100 možnih); 2. Lado Bernard — 87 kro-' gov; 3. Niko Cuš — 86 krogov. Ekipno (mladinci): 1. SD »Brata Kavčič« Škofja Loka — 237 krogov (od 300 možnih). Posamezniki: Alojz Kek — 88 krogov (od 100 možnih); 2. Brane Habjan — 84 krogov; 3. Miro Kej žar — 83 krogov. F. G.
Vaterpolo
Start konec meseca
Vaterpolski klub Triglav bo letos organizator zimskega gorenjskega prvenstva v vaterpolu. V soboto, 29. decembra, se bo za naslov najboljšega potegovalo devet moštev: Slovan (Ljubljana), Kamnik, Radovljica, Iskra, Vodovodni stolp, Gimnazija, Borec ter Triglav I in TViglav II.
Naslov prvaka brani Gimnazija, ki bo tudi letos najresnejši kandidat za najvišje mesto. Lepe možnosti imajo še Triglav I ter Borec, ki bo v tem prvenstvu nastopil z bratoma Brinovec. Po vsej verjetnosti se Iskra ne bo vmešala v boj za najboljša mesta, saj so tu še Kamnik ter slovenski prvak Vodovodni stolp. Vodja tekmovanja bo ponovno, kot že dve leti prej, Kranjčan Maržič. -dh
Obveščamo vse člane, mladince in pionirje, da je obvezen sestanek v nedeljo, 23. decembra, ob 10. uri v zadružnem domu na Prim-skovem.
NK PRIMSKOVO
w m. CJJ;
%Ji Jlw A
15
Vi. r
Od 14. do 25. decembra se vračajo domov naši zdomci in zelo veliko jih je, ki prihajajo z izrednimi vlaki. Na mejnem prehodu na jeseniški železniški postaji so zato morali zelo okrepiti carinsko službo, kajti v teh dneh bo pripeljalo na Jesenice 120 mednarodnih vlakov z okoli 150.000 potniki. Cariniki zato delajo dan in noč, kajti pregledovanje toliko vlakov terja dosti dela in truda. Prenatrpani vlaki naših zdomcev s prtljago, ki leži na hodnikih, včasih kar preveč nemogoči odnosi potnikov do carinskega pregleda, prerekanja, dokazovanja, vedno vljudni cariniki, ki ne opravljajo le odgovornega, temveč tudi nevarnega dela, zamude vlakov, čimhitreje in kar najbolj natančno opravljeni carinski pregledi — takšna je slika postaje na Jesenicah v teh dneh.
Vinko Kimovec, pomočnik upravnika Carinarnice Jesenice, zaposlen že 26. leto: »Carinsko službo smo okrepili, pomagale so nam druge carinarnice, tako da je na tem prehodu 45 dodatno zaposlenih iz drugih carinarnic. Poleg red-.nih vlakov prihaja tudi po 18 izrednih na dan in delo komajda zmoremo. Delo na vlakih je posebno težko. V teh dneh, v takih razmerah pa še prav posebno. Najpogostejši prekrški so razna skrivanja tehničnih predmetov manjših vrednosti, dobimo pa tudi skrito orožje in drugo. Se posebno težko je dopovedati na primer tistim potnikom, ki prihajajo s po več deset metri tekstilnega blaga, ki so ga prejeli kot nagrado v tovarni, kjer delajo. Ne morejo razumeti, da po carinskih predpisih tega ne smejo. Kazni za prekrške so po zakonu precej velike, dosežejo tudi desetkratni znesek vrednosti blaga.«
Gema Đukič, diplomirani ekonomist, šef carinske izpostave na železniški postaji, zaposlen 20. leto: »Ne moremo primerjati pravzaprav našega dela pred na primer desetimi in več leti, ko naši državljani še niso toliko odhajali v tujino. Zdaj imamo ob novoletnih praznikih toliko vlakov in toliko dela, da dežuramo noč in dan, čeprav smo carinsko službo prav zaradi tega močno
okrepili. Deset let sem opravljal službo carinika na vlakih in vem, kako je delo naporno, kako zahteva nenehno prisotnost in veliko mero odgovornosti in napora. Vse vrste ljudje so po vlakih, od takih, ki so vljudni, do takih, ki nesramno žalijo in se plačevanju carine upirajo. Oteženje dela cariniku, ki mora biti vedno vljuden, je še posebno v teh dneh silno breme. Vlaki nenehno prihajajo, treba je biti dosleden do vseh, neprestano hoditi od vagona do vagona. Včasih se je težko prebiti celo po hodnikih, saj so natrpani z gorami prtljage. In vse to je treba tam tudi pregledati in cariniti.«
Marinko Simjanovski,
inž. organizacije dela, vodja potniškega prometa, zaposlen 13. leto: »Delo carinikov je zelo težko, saj poleg drugih naporov zahteva tudi stalno nočno delo. Prav zaradi tega je fluktuacija pri nas velika, ker vsi ne vzdržijo ob težkih pogojih, veliki odgovornosti. Zdi se mi, da bi naše delo morali pravilneje, bolj objektivno vrednotiti, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je v zadnjih letih toliko potniškega prometa, toliko dela, da nas do konca zaposluje. Tudi sicer se mi zdi, da bi morali bolj sodelovati z raznimi organi v občini, morali bi biti bolj tesno povezani. Naša dejavnost pa je prav gotovo tako in toliko pomembna, da zasluži večje družbeno priznanje, zasluži, da se razna gledanja na naše delo ponekod izkoreninijo.«
D. S.
^*****
Oskrbovanci Vida Anžič, Helena Potrebuješ, Ana Zerovnik, Marija Jenko in Marjan Tavčar so v Domu Alt Drolca že celih petindvajset let. Ob tej priložnosti so jih predstavniki kranjske in škofjeloške občine obdarili. Foto: F. Perdan
Slovesnost ob 25-letnici zavoda
V četrtek popoldne so se na slovesnosti ob 25-letnici dejavnosti zavoda Dom oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru zbrali oskrbovanci doma
Nagrade in priznanja najboljšim KS
V drugem letu petletnega načrta akcij krajevnih skupnosti so krajevne skupnosti v kranjski občini lani v primerjavi z letom 1971 dosegle še več delovnih uspehov. Na zadnji seji kranjske občinske skupščine v torek je bila podana ocena o delu krajevnih skupnosti v minulem letu. Poseben koordinacijski odbor za spremljanje akcije v občini je ugotovil, da so nekatere krajevne skupnosti opravile tudi za šestkrat več različnih del, kot so dobile sredstev
iz proračuna. Poprečno pa so v občini krajevne skupnosti vsak prejeti dinar oplemenitile s prispevki občanov in prostovoljnim delom s še 3,5 dinarja.
V znak priznanja za dosežene uspehe so na seji 13 krajevnim skupnostim v občini podelili nagrade in priznanja. Zanimivo je, da sta bili tokrat prvič med trinajstimi najboljšimi tudi dve krajevni skupnosti z območja mesta. Denarne nagrade V vrednosti od .10.000 do 2000 dinar-
jev in priznanja je dobilo šest najboljših krajevnih skupnosti: Britof, Šenčur, Poženik, Podbrezje, Predo-slje in Huje—Planina—Cirče. Priznanja so nadalje dobile krajevne skupnosti Trstenik, Kokrica, Voklo, Visoko, Besnica, Naklo in Primsko-vo. Posebna pismena priznanja pa so dobili tudi predsedniki prvih treh svetov krajevnih skupnosti: Lojze Vesel (Britof), Pavel Draksler (Šenčur) in Alojz Cimžar (Poženik).
A. 2.
in pa predstavniki občin Kranj in Škofja Loka ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Novembra 1948 so se v grad Turn preselili prvi oskrbovanci iz Kranja in pa iz Škofje Loke. Zdaj je v domu 115 oskrbovancev, največ iz. kranjske in škofjeloške občine, pa tudi iz drugih slovenskih krajev. Ze od vsega začetka, odkar ta socialni zavod obstaja, se ubadajo s prostorskimi težavami. Okoli štiristo let stara zgradba seveda še zdaleč ni ustrezala svojemu namenu, zato v stavbi pogosto kaj prezidujejo, popravljajo in izboljšujejo. Zdaj je v domu tudi centralna kurjava, sodobna kuhinja in bolniško dvigalo, kar se vsekakor sploh ne da primerjati z razmerami ob vselitvi pred 25 leti, ko je bila edina vodovodna pipa samo na dvo-
rišču gradu. Da pa bo zavod zados$ normativom, ki jih zahtevajo konska določila o socialnih zav°P^ bo treba še marsikaj preurediti v poskrbeti, da bo bivanje občai*°J ki so se odločili, da bodo del življ^J preživeli v zavodski oskrbi, najbolj udobno in vatfno. Proje* celotne preureditve gradu je že v **' delavi in kolektiv upa, da se bodo <*e lahko že kmalu lotili.
Na slovesnosti ob obletnici ust^ novitve zavoda so obdarili tudi P® oskrbovancev, ki so v zavodu že vse 25 let. V kulturno zabavnem PT0&'\ mu so sodelovali tudi učene osnovne šole Preddvor, folklor**, skupina iz Preddvora, moški PeVT,. zbor s Primskovega in pa instr^ mentalni kvartet KUD Straža Trstenik.	l. M-