Z gospodarskega polja. = Nora slorenska posojilnica na Eoroškem. V Borovljah so ustanovili slovensko posojilnico in hranilnico, registrovano zadrugo z omejeno zavezo, ki je začela poslovati s l.januarjem 1908. Uradovali bodo vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Sprejeti denar obrestuje zavod po 4%, posojila daje po 42/4% na osebni kredit proti posestvu. 8 tem se je odpomoglo nujni potrebi slovenskega ljudstva v Borovljah, in novi posojilnici želimo najboljših uspehov. = Grospodarska rladna akcija za postojnski okraj. Poslanec Hribar je bil pri ministrskem predsedniku z namenom, da bi se gospodarska akcija vlade raztegnila tudi na postojnski politiški okraj, kjer vladajo skoro enake razmere kakor na primorskem Krasu. Ministrski predsednik je rekel, da se taka akcija ne da združiti z ono za Primorsko, ali obljubil je, da se bo vlada ozirala na to željo. = Petrolej podražen. Večje avstrijske raiinerije petroleja so se zedinile, da povišajo cene petroleju za pol krone pri metri.nem stotu. Pred kratkim je bil petrolej podražen za enako vsoto. = Zakon proti alkokolu. Znano je, koliko zla prihaja od alkobola za poedince, za družine, občiue in cele narode. Da se temu pomaga, je izdelal roraunski finanfni minister Emil Costioescu zakon o monopolu na pijačo, ki bo v kratkem predložen parlamentu v Bukareštu. Glavne točke tega zakona so sledeče: Uvede se monopol na pijačo, ki jo bo država sama prodajala ia katera bo morala biti naravna in dobra. Gostilnice bodo v občinskih rokah; vodili jih pa bodo samo neporočeni ljudje, in sicer kot občinski uradniki. — Število gostilnic se ne srae množiti; v vasi, kjer je pa manj nego 150 hiš, sme biti samo ena gostilnica; kjer je manj nego 150 hiš, se sme otvoriti gostilnica le v tem slučaju, ako pet kilometrov naokolo ni nobene vasi z gostilnico. — Prepovedano je dajati pijačo na upanje ali na blago (žito i. dr.). Plačati se mora redno takoj in v gotorem denarju. Gostilniee se zapirajo vsak dan ob 8. uri zvečer; ob nedeljah in praznikih morajo biti zaprte tndi dopotdne. Po gostiloicah so vaake vrste igre prepovedane. Pijače se ne sme dajati pijanim osebam in onim, ki še niso izpolnili 16. leta. Kdor se v pijanem stanju skrega ali stepe ali pade na ulici, bo kaznovan prvi pot z 20 kronami, drugič z 48urnim zaporom in tretjič dobi tri dni zapora. Eo prestane to zadnjo kazen, zapišejo njegovo ime v register pijancev, ki jim je po gostilnicah prepovedano dajati pijačo. — Ta zakon bo gotovo veliko koristil romunskemu narodu. Koristil bi pa tudi Slovencem. = Emetijska drnžba za Eoroško je štela ob koncu 1906. leta 144 podruinic z 8169 člani in je itnela 42 nadaljevalnih (nedeljskih) kmetijskih šol s 594 učenci. Zveza koroških zavarovalaie za živino je štela 109 podružnic s 3775 člani, ki so imeli zavarovanih 20.475 živali. Izplačalo se je leta 1905. članom za nezgode 84.667 K 62 h. Zveza koroških čebelarskih društev šteje 42 podružnic s 738 člani in ima nastavljene 4 potovalne učitelje. Družba je izdala za povzdigo živinorejp 44.000 K, za povzdigo koujereje 73.000 kron. Za melioraeije je izdala nad 20.000 K. Leta 1906. je imela nad 700.000 K prometa. Družba je dobila leta 1906. od dežele in držare 132.563 K podpore. == Delniško drnžbo kranjskih ope- karen so ustanovili v Ljubljani. Prvo veliko moderno parno opekarnico postavijo v Ilirski Bistrici. = Eranjskl kmetijski drnžbi je dalo poljedelsko ministrstvo 6000 K za izplačevanje nagrad za izboljšanje blevov. = Slovenske podrnžnice štajerske kmetijsbe družbe, na delo! V lep in vzpodbuden zgled vsem je gotovo mlada, še niti dobro leto poslujoča podružuica v Št. Jurju ob južni železnici, ki je imela minulo leto, kakor je čitati v »Narodnem listu", 20.000 K prometa. Naročilo se je 9 vagonov umetnih gnojil, za katere se je dobilo do 200 odjemalcev. Kaj pa druge podružnice? Poznamo marsikatero, ki še enega predavanja ni priredila, kaj šele, da bi kaj storila za gospodarsko povzdigo kraja. Dela je treba — in ne le lepih besed. = Pošta t Avstriji je odpravila t letu 1906. 682 milijonov pisem in 462 milijonov dopisnic. Poslanega je bilo po pošti denarja za 1 milijardo 547 milijonov kron. Na 1000 prebivalcev pride povprečno 54.894 pisem, na vsakega posameznika na teden po eno pismo. = Zoper žganje. V Berlinu so dame ustanovile društvo, kateremu je namen, boriti se zoper pijančevanje, posebno še proti žganjepitju. = Pregledovanje jmleka. Na tretjem mednarodnem mlekarskem koDgresu v Haagu je bila sprejeta nastopna resolucija: Povsod se mora uvesti veterinarsko, keraično in bakterio loško pregledovanje mleka. 2. Hlevi se morajo zidati po zdravstvenih predpisih. 3. Hleve in živino naj pregledujejo zdravstveni nadzorniki vsaj vsake tri mesece. == Trgorski promet z žirino t pret. 1. Po statističnih pregledih je nazadov&l trgovski promet v prvem poletju pret. leta tako glede izvoza kakor tudi uvoza. Izvoz klavne živine je padel za 15.345 kosov, kar pomeni nazadovanje za več nego 9 milijonov kron. Najbolj je nazadoval izvoz goveje živine, dočim se je izvoz ovac in prašičev nekoliko povišal. Tudi izvoz mesa je padel za okroglo 1 milijon kron vrednosti. Nazadovanje izvoia kaže posebno izvoz goveje živine v Nemčijo, nasprotno pa je poskočil izvoz ovae tako t Nemčijo kakor tudi v Belgijo. Izvoz prašičey je šel večiooma v Švico. Meso se je izvažalo na Nemško, v Švico, na Francosko in v Bomunijo. — Uvoz klavne živine v našo monarhijo je nazadoval v primeri z lanskim prvim polletjem za 78.037 glav, kar potneni približno 11 milijonov kron vrednosti. Da je uvoz tako padel, je v prvi vrsti pripisovati zaprtiji Srbije. Uvoz iz drugih držav v našo monarbijo je precej neznaten, samo Italija je uvozila 4331 glav goveje živine in istotako Ornagora 1150 govedi. = Izseljenei iz Amerlke. Laški listi iz kraljestva naznanjajo, da se seli iz Amerike v Italijo 200.000 ljudi, ker ne dobijo tam zaslužka. Vrne pa se jih še več. — Ogrska ylad» je izdala naredbo, da se nikomur več ne izdajajo potni listi za Ameriko. Vrača se jako obilo ogrskih podanikov iz Amerike. = ZaTaroranje poljskih delarcer na Danskem. Danski minister notranjih zadey je predložil zbornici zakonski načrt za zavarovanje poljskib. delavcev. Zavarovanje bo prisilno in se bo tikalo Ie onih poljedelskih in gozdarskih podjetij, ki plačujejo čez 12.000 K letuega davka. Manjši posestoiki morejo pristopiti prostovoljno, in država plača zanje polovico doneskov. Ta letni državni prispevek je določen na 165.000 E. Na podoben način hočejo preurediti to zavarovanje na Nemškem. = Življensko zayaroranje si pridobiva poleg izkazov naših zavarovalnih zavodoT tudi v slovenskih krogih čiradalje večje priznavanje. Naši ljudje prihajajo končno do prepričanja, da ima nalaganje prihrankov v zavarovalne zavode velike prednosti. — Eapital, ki ga naložimo pri njib, se ne le obrestuje, temveč preskrbi vlagatelj z njim najboljše svojo rodovino. Oe smo spoznali, da je neobhodno potrebno zavarovati ves gmotni imetek, potem je ravno naša dolžnost zavarovati tudi obitelj za slučaj, ako bi prerano izgubile dohodek, ki ga zasluži rodovinski oče. — Pri izbiranju zavarovalnih zavodov v svrho zavarovanja naj odločujejo pri vsakem previdnem možu toliko ugodni zavarovalai pogoji in njihori nizki ceniki, kolikor tudi varnost dotičnib zavarovalnih zavodov. Da bomo mogli lažje presoditi varnost zavarovalnih zavodov, moramo prej navesti nekatera pojasnilji. Asekuracijski regulativ iz 1896. 1. odreja, da raorajo zavarovalni zavodi nalagati gotov del zavarovalnin, ki tvorijo premijsko rezervo. Tako pridobljene premijske rezerve zagotavljajo zavarovalcem izpolnitev obvez, ki so jih prevzeli zavarovalni zavodi pri rednem poslovnem razvoju. Pravilno je torej, da morajo izkazovati zavodi, ki obstojajo že dlje časa, visoke zneske premijskih rezery, bodi zaraditega, ker so žf sprejeli velike zneske na zavaroralninah in iinajo mnogo obvez, bodi tndi zaraditega, ker so te njihove obveze starejše in v tem slučaju ae mora že približevati premijska rezerva kar največ polni vrednosti zavarovanega zneska, ker se približuje pospelost zavarovanega zneska. — Iz tega je razvidno, da ue moremo presojevati varnosti aavoda po visokosti premijskih rezerv, ker jih je nemogoče primerjati hranilničnim vlogam; Tarnost zavarovalnih zavodov je mogoče presojevati le po jamstvenih zakladih, ki jih smejo yporabljati y pokritje izrednih potreb. In ker prekašajo ravno naši češki zavodi v tem obziru tuje zavode, bi značilo krčiti narodno imetje, ako bi ne zaključevalo naše Ijudstvo svojih življenskih zavarovaDJ^ pri slovanskih zavodih.