Mengšan Glasilo Občine Mengeš, september 2012, letnik XIX, številka 8 B ' T i \ \ \ 'xA Ultramaratonec Hilarij se je ustavil tudi v Mengšu Vse je igra. Brez zmagovalca in poraženca Novo šolsko leto, novi načrti, nova pričakovanja Žargi evropski kadetski podprvak v savatu Ivan Kosec, ponosni Šlandrovec s L fr str. 32 ▼ ■Ira&fry In. vnriarfu vnvw.rnmiiLK-inepfiimicnirui mol/Wu|dc*n Naj-dom »JW^Ilhl 11 W*W. HUtl P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 11 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558m2 do 1.828m2 - 14 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330m2 do 402m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 220EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje STANOVANJA: - Mengeš - Glavni trg, 67 m2, 2-sobno, adaptirano l. 2006, M/2 nad., duplex, uporabne površine 51m2. Stanovanje je svetlo, razgibano. Shramba v isti etaži, vsi priključki. Na skupnem dvorišču pripadajoče eno parkirno mesto. Cena: 79.000,00 EUR - Preserje, novogradnja - soseska Gaj, 1,5 sobno, 51m2 skupaj z zastekljeno loggio in shrambo, 1. nad. lastniško PM v kletni garaži. Ločeni števci, ogrevanje na plin. Vselitev: dec. 2012. Cena: 122.000,00 EUR - Preserje, novogradnja - soseska Gaj, 2 sobno, 59,50m2 skupaj z zastekljeno loggio in shrambo, 2. nad. lastniško PM v kletni garaži. Ločeni števci, ogrevanje na plin. Vselitev: dec. 2012. Cena: 142.000,00 EUR - Kamnik- Mali grad, 2,5 sobno, duplex, uporabna površina 70m2+balkon+shramba, delno mansardno. Zgrajeno l.2002, prvič vseljeno l. 2005, 3/3 nad., Z lega. Lastniško PM v kletni garaži. Ogrevanje na plin (lastno plinsko trošilo), vsi števci ločeni. Vredno ogleda! Cena: 135.500,00 EUR HIŠE: - Mengeš, medetažna, stanovanjska površina 176m2+garaža, shramba, kurilnica, terasa, skupaj 239m2, zemljišče 834m2 Zgrajeno l. 1986, vseljeno l. 1999, nova fasada l.2004, nova okna, nova kopalnica. Izredno ohranjeno, razgiban tloris. Ogrevanje na kurilno olje, peč l. 2002. Dostop po kategorizirani javni poti. Parcela je končna, na robu zazidljivosti v mirnem naselju samostojnih hiš. Cena: 310.000,00 EUR - Mengeš, stanovanje v 2-stanovanjski hiši, 178 m2, PK+VP, l. 1965, adapt. l. 2000, 258 m2 zemljišča, uporabne površine 139m2+terasa 15m2+garaža z vrtno lopo 27m2, zemljišče 258m2. Ločeni priključki, ogrevanje na lastno plinsko peč, mirna lokacija. Cena: 199.000,00 EUR ZEMLJIŠČA - Nožice, zazidljivo, 650m2, ravna parcela ob glavni cesti, komunalni vodi ob zemljišču. Cena: 150,00 EUR/m2 ^^ ^^ ^^ _ k a r o _ s Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO BURNIH Rezervni deli in 7 kolesarski center Prešernova cesta 3,1234 Mengeš JP tel: 01/729 68 70, faks: 01/729 68 72 H J gsm: 041 922 137, e-matl; bumikdoo@ajof.net pan - pet: 0.00 - 13.00, sobota: 8.00 -12.00 n«ii;l|i; m prri/mkr /H|irl;i_ UGODNO: VSA KOLESA -20 % AKUMULATORJI BANNER ZA MOTORNA KOLESA IN SKUTERJE UGODNA PONUDBA OLJ ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA REZERVNI DELI ZA OSEBNA ' IN TOVORNA VOZILA SERVIS KOLES, PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM Župan Občine Mengeš na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZpolS-D, 105/08 - odločba US, 11/11, 28/11 - Odl. US), 14. in 45. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/99, 3/01, 8/06) objavlja POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST Občina Mengeš ponuja organizatorjem volilne kampanje za razpis volitev za predsednika Republike Slovenije (v nadaljevanju: organizatorji), ki bodo 11. novembra 2012, brezplačno plakatiranje na naslednjih plakatnih mestih: Mengeš: ob Slovenski cesti: - avtobusni postajališči Kulturni dom ob Glavnem trgu: - avtobusno postajališče Veliki Mengeš na desni strani iz smeri Kamnika Loka - avtobusni postajališči Loka - pred gasilskim domom Topole - pred gasilskim domom Dobeno - na Dobenu pri studencu Organizatorji lahko plakate namestijo na samostoječih panojih z največjo dovoljeno oglasno površino 2 m2. Vsak organizator lahko na posameznem mestu namesti le en pano. Organizator volilne kampanje organizira in plača stroške izdelave, namestitve in odstranitve panojev. Plakatiranje z volilno propagando v času volilne kampanje na drugih plakatnih mestih ni dovoljeno. Datum: 3. 9. 2012 Številka: 041-2/2012 Župan, Franc JERIČ 04 08 Občina Intervju: Sava Kralj 10 Mengeški utrip 20 25 Sport Iz življenja cerkve 27 30 Kultura Gospodarske zgodbe 32 Znani mengšan: Ivan Kosec 34 Pisma bralcev 34 Obvestila in zahvale 39 Križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 28. septembra 2012. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Stefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Veselje otrok na trampolinu, na letošnjem taboru gasilske mladine GZ Mengeš. Foto: Sandi Zajc Naslednja številka Mengšana izide v petek, 12. oktobra 2012. Varčevanje na račun otrok? Nobeno šolsko leto se ne začne neopazno. Po poletnih počitnicah se prebudijo ulice in igrišča, poveča se gneča na cesti, tišino šolskih hodnikov in učilnic napolni otroški vrvež. Veliko otrok z veseljem pričakuje začetek pouka, sami povedo, da predvsem zato, ker jim je ob koncu počitnic že dolgčas in se veselijo ponovnega srečanja s prijatelji. Vsakoleten začetek šole je poseben, še posebej za prvošolce in njihove družine je to praznični dan. Za učitelje je to težko pričakovan dan po napornih pripravljalnih dnevih pred začetkom pouka. Razvoja družbe, še posebej razvoja majhnega naroda kot je slovenski, si brez kakovostnega šolstva ne znam predstavljati. Znanje je pomembna vrednota. Pa je res? Če spremljamo različne debate o šolstvu v javnosti v zadnjem obdobju, smo lahko resno zaskrbljeni. Dobimo občutek, da država gleda na šolstvo predvsem kot na velik strošek. Stanje v državi bomo rešili z varčevanjem, zatrjujejo mnogi, izobraževanju grozijo dodatni globoki rezi. Prepričan sem, da varčevanje na račun otrok in na škodo razvoja znanja, ni prava pot za izhod iz krize. Upam, da se v dobro prihodnosti naše države ne bodo uresničili črni scenariji, ki se šolstvu nakazujejo v naslednjih mesecih. In si hkrati želim, da bi bila naša lokalna skupnost tista, ki bi bila pozitivni zgled v tem, da bo hotela in znala tudi v kriznih časih zagotoviti dovolj sredstev, da bomo tudi v naslednjih letih našim otrokom še vedno lahko zagotovili kar najboljše pogoje za izobraževanje. Za našo skupno boljšo prihodnost gre, brez vlaganja v znanje ne bo šlo. Milan Burkeljca, ravnatelj OŠ Mengeš Kdo ima prav? Vsakič, ko prebiram časopise ali spremljam novice preko spleta, se mi poraja veliko misli in s tem tudi veliko vprašanj. Prvo je zagotovo to, kako se od vseh dnevnih dogodkov, ki se dogajajo v naši neposredni bližini ali pa daleč od nje, distancirati oz. jih jemati manj osebno in resno. Hkrati pa se zavedam, da je lahko ravnodušnost tudi nevarna. Zakaj? Ker ravnodušnost vodi v apatičnost in životarjenje. Pa vendar do slovenskega političnega dogajanja nisem in ne morem biti ravnodušen. Živimo v državi Sloveniji, ki slovi po čudoviti naravi in prijaznih ljudeh. Sliši se idilično, a kaj, ko se večina Slovenk in Slovencev prav zaradi politike ne počuti nič kaj idilično. Živimo v državi, na katero je večina polagala vse svoje upe o boljši prihodnosti in lepšem življenju. Kje pa smo sedaj? Sprašujem se tudi sam - smo res tako razdvojeni? Ravno v tem času spremljam polemiko med dvema gospodoma - ta me je tudi spodbudila k pisanju - ki si podajata žogico v levo in desno ter razpravljata o zgodovini: okoli leta 1941 in 1990. Oba sta jasno prepričana, da sta njuno videnje in razlaga takratnih dogodkov edina pravilna. Da je interpretacija zgodovine natanko takšna, kot jo vidita onadva. Pa si rečem, prav! Imejta vsak svoje prepričanje in svoj prav, vendar prosim, ne zastrupljajta z njim drugih ljudi, še manj otroke in mladino. Rezultat tega je oz. bo zgolj širjenje sovraštva in še večjega razkola, katerega si prizadevamo pozdraviti že od osamosvojitve dalje. Ker mojim in starejšim generacijam tega še ni uspelo narediti, so ravno mladi edino upanje, da bomo nekoč končno znali prestopiti stare zamere in delitve na »naše« in »vaše« ter se otresti predsodkov do drugačnega mišljenja. Zato je takšno početje, brezkompromisno širjenje svojega prav, neodgovorno. Opažam, da gredo stvari tako daleč, da danes nekega dejanja politika skorajda ne moreš kritizirati ali pa pohvaliti, brez da bi bil označen za »rdečega ali »črnega«. Škoda. Živimo v samostojni državi Sloveniji, pa vseeno se ukvarjamo s stvarmi, ki so že zdavnaj minile. Vse dosedanje vlade in vsi politiki v parlamentu nam govorijo, da bi naredili vse za Slovenijo. Žal ne zvenijo nič drugače kot dolgoletna zakonca, ki se ločujeta in bi za svoje otroke naredila vse, med sabo pa bi se najraje pokončala. Kaj lahko naredimo? Imamo dve možnosti. Ali končno sprejmemo našo zgodovino z vsemi napakami, ki so bile narejene, ali pa se med sabo do konca zasovražimo. Odgovornost do tega nosi politika in ljudje, ki razdvajajo. Ravno zaradi tega bomo še težje našli pot za spremembe. Kljub takšnemu razmišljanju sem zadovoljen z delom, ki ga opravljam. Trudil se bom, da kljub krizi v naši občini izpeljemo čim več projektov, ki so zastavljeni. Ne bo lahko, vendar verjamem, da se trud izplača. Ko boste brali te vrstice, bodo šolske klopi že polne. Šolarjem, učiteljem, vzgojiteljem, vodstvu šole in vrtca želim veliko energije v novem šolskem letu. To leto bo veliko sredstev namenjenih za protipotresno sanacijo šole in dodatno ureditev učilnic. Uprava občine in nekateri svetniki smo si med počitnicami ogledali, kako potekajo dela, in bili zadovoljni, predvsem pa mnenja, da je bila ta investicija nujno potrebna. Naj končam z mislijo: »Ozrimo se v prihodnost, sicer bomo obstali v preteklosti ter umirali na obroke.« Podžupan Bogo Ropotar Dokončanje Novakove ulice v Mengšu V začetku avgusta so bila zaključena dela na Novakovi ulici. Obnovljeni so bili vsi komunalni vodi, v sodelovanju z upravljavci komunalnih vodov pa smo obnovili ali dogradili fekalni kanal (sanacija posameznih odsekov), sledila je obnova vodovoda s hišnimi priključki, TK kanalizacija, elektro nizkonapetostna kanalizacija in javna razsvetljava. Z obnovo infrastrukture je koncesionar Petrol zgradil plino- je bilo zgrajeno že leta 2009 in bi moralo biti povezano na vodno omrežje, ki napaja (iz Kolodvorske ceste) tudi nizko-tlačno plinovodno omrežje na območju Prešernove ceste. To Obnovljenih je bilo dvesto metrov Novakove ulice planirani plinovod po Slovenski cesti (obnova dvestometrske ceste se odmika, ker država v svojem proračunu ne zagotovi ustreznih sredstev). Vrednost del vseh investitorjev je okoli 170.000 evrov. Obnovljenih je bilo dvesto metrov Novakove ulice, povezava med Novakovo in Kamniško cesto ter javna razsvetljava po Krekovi ulici. Občinska uprava september 2012 Vabilo k sodelovanju pri izvedbi raziskave Kakovost tal na vrtičkih v Občini Mengeš Občanke in občane obveščamo, da bomo jeseni v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije iz Ljubljane izvedli raziskavo Kakovost tal na vrtičkih v Občini Mengeš. Raziskava ima več ciljev. Uvodoma imajo izvajalci raziskave namen ugotoviti, kako so gnojeni vrtički ter ali so morebiti celo onesnaženi. V ta namen bodo sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije iz Ljubljane v sodelovanju s tremi študenti Naravovarstva na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo opravili vzorčenje tal na 30 izbranih vrtičkih ter vzorce v Ljubljani analizirali na ustrezne parametre rodovitnosti in onesnaženosti. Hkrati s tem bodo z lastniki vrtičkov opravili kratko anketo, s pomočjo katere bodo pridobili nekaj mnenj lastnikov vrtičkov o načinu njihovega vrtnarjenja. V nadaljevanju bodo izvajalci raziskave na podlagi rezultatov kemijskih analiz tal lastnike vrtičkov obvestili o rezultatih analiz ter jim oblikovali ustrezna strokovna priporočila za vrtnarjenje v prihodnje. Po končani raziskavi bomo organizirali predavanja in izobraževanja, na katerih bomo občanom predstavili glavne ugotovitve raziskave, poseben poudarek pa bomo namenili strokovnim priporočilom za vrtnarjenje v prihodnje. Občanke in občane z območja Občine Mengeš zato vabimo, da pri izvedbi raziskave aktivno sodelujejo. Vse tiste, ki vas zanima, ali so tla na vašem vrtičku premalo, ravno prav ali preveč gnojena ter ali so morebiti onesnažena z nekaterimi težkimi kovinami, vabimo, da vašo pripravljenost sodelovati v raziskavi potrdite do 1. oktobra 2012 s klicem na tel.: 01/723-70-81 (Vložišče Občine Mengeš), vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Prosimo vas, da ob prijavi navedete ime, priimek, naslov ter telefonsko številko, s pomočjo ka- tere bodo izvajalci raziskave v prvi polovici oktobra z vami stopili v kontakt ter se dogovorili za obisk vašega vrtička. V času obiska, ki bo trajal približno 30 minut, bodo izvajalci raziskave na vašem vrtu odvzeli vzorec tal ter z vami opravili kratko anketo. Ob obisku vam bodo izročili pisno izjavo, s katero bodo zagotovili, da bodo vse vaše osebne podatke ter rezultate kemijskih analiz tal varovali v skladu z načeli varovanja osebnih podatkov. Izvedba raziskave zahteva tudi določena finančna sredstva. Celotni strošek izvedbe zajema vzorčenja tal, kemijskih analiz ter izdelave strokovnega mnenja in priporočil na podlagi rezultatov. Prispevek lastnika vrtička bo znašal 20 evrov (DDV vključen), razliko v ceni pa bosta pokrivala Kmetijski inštitut Slovenije in Občina Mengeš. Občane in občanke še enkrat vabimo, da aktivno sodelujejo v raziskavi, s pomočjo katere bodo lahko izvedeli, kakšna tla imajo na vrtičku. V eni izmed prihodnjih številk glasila bomo glavne ugotovitve raziskave tudi predstavili, v spomladanskem času pa pripravili predavanje s tematiko pravilnega ravnanja oskrbe vrtičkov. Odgovorni nosilec raziskave, Janez Sušin, Kmetijski inštitut Slovenije Župan Občine Mengeš, Franc Jerič Dokončana potresna sanacija OŠ Do začetka šolskega leta je bila dokončana potresna sanacija OŠ Mengeš. O začetku del in opisu glavnih del je bilo že objavljeno v julijski številki Mengšana. V kletnih prostorih je bil, zaradi potreb, zadnjih pet let oddelek vrtca. Zaradi vlažnosti v prostorih (ena igralnica je bila zato zadnje leto zaprta) se je hkrati ob preureditvi prostorov nazaj v učilnice šole izvedla hidroizolacija in toplotna izolaci- Zamenjali so tudi tlake ter pobarvali vrata in stene ja tlakov ter hidroizolacija zunanjih sten. Obnovila se je tudi kompletna napeljava za ogrevanje v teh prostorih. Končna ureditev teh prostorov se je podaljšala en teden v september. Hkrati z ojačitvijo vzdolžnih sten, obnovami tlakov, vrati in novimi opleski v tem delu je bila zaključena tudi obnova vseh sanitarij v šoli. V kuhinji je bil montiran nov stroj za pomivanje posode. Prav tako je bila v učilnicah v delu šole, kjer se je izvajala statična sanacija, preurejena osvetlitev učilnic skladno z novo zakonodajo. Občinska uprava OBČINA Ultramaratonec Hilarij se je v okviru kolesarskega podviga 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo ustavil tudi v Mengšu V nedeljo, 2. septembra 2012, je slovenski ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij, v okviru kolesarskega podviga 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo obiskal Občino Mengeš, kjer ga je sprejel župan Franc Jerič skupaj s častnim občanom Francem Zabretom in člani Kolesarskega društva Mengeš, ki so se mu tudi pridružili pri nadaljnji poti proti Kamniku. Gospod Hilarij je v okviru projekta županu Občine Mengeš prinesel zeleno sporočilo, s katerim želi opozoriti na pomen varovanja okolja. Svoj kolesarski podvig je začel v petek, 31. avgusta 2012, na geometričnem središču Slovenije (GEOSS) na Spodnji Slivni in ima namen v dveh tednih prekolesariti vseh 211 slovenskih občin. Hilarij je prepričan, da je ohranjanje naravnega okolja ključ za boljšo kakovost življenja na vseh ravneh, zato že skoraj 30 let izvaja odmevne »zelene projekte«. Zavzema se za promocijo kolesarjenja kot eno najbolj trajnostnih oblik rekreacije. Na svoji poti po Sloveniji bo promoviral tudi kolesarske poti Srca Slovenije. Slavnostni zaključek projekta bo v petek, 14. septembra 2012, ob 13. uri, na GEOSS-u, kjer ga bodo sprejeli župani slovenskih občin. Več o projektu si lahko preberete na spletni strani www.hi-larij.si. Občinska uprava Radovana Skubic Hilarija je sprejel župan Franc Jerič skupaj s častnim občanom Francem Zabretom in člani Kolesarskega društva Mengeš Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - september, oktober 2012 MESEC I DATUM Iura I NAZIV PRIREDITVE I KRAJ | ORGANIZATOR september 15.9.2012 8 00 TRADICIONALNI TENIŠKI TURNIR Teniška igrišča v Športnem parku - VELIKI : MALI MENGEŠ Mengeš Teniški klub Mengeš september 15.9.2012 14.00 KOŠARKARSKI TURNIR TROJK Na ploščadi pred ŠD Partizan Mengeš AIA - Mladinski center Mengeš september 19.9.2012 1onn OTVORITEV RAZSTAVE ČISTO MOJA ZGODBA, .......... T ,. .. „ 18.00 MOJA PRAVLJICA V Knjižnici Janeza Trdine Mengeš AIA - Mladinski center Mengeš ODPRTJE LIKOVNE IN KIPARSKE RAZSTAVE , . .. , . .. , september 20.9.2012 19.00 I RINE NOGRAŠEK IN LOJZETA BURJE M,predYerju Kulturnega doma M ? - ČLANA LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ Mengeš Mengeš september 22.9.2012 DAN ODPRTIH VRAT SMUČARSKO SKAKALNEGA 9.00 KLUBA MENGEŠ IN OB 13.00 URI TEKMA ZA Skakalnice v Zalokah SLOVENSKI POKAL IN 14. MEMORIAL SSK Mengeš september 22.9.2012 9.00 TENIŠKI TURNIR KLUBSKO PRVENSTVO - POSAMEZNO Teniška igrišča v športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš . . 22. in september 23.9.2012 9.00 MIHAELOV SEJEM V MENGŠU Športni park Mengeš KD Mihaelov sejem in Taideja s.p. . . 22. in nnn LIKOVNA RAZSTAVA SPREHOD OB PŠATI x . . ... „ Likovno društvo september 23.9.2012 V OKVIRU MIHAELOVEGA SEJMA Športnl park Mengeš Mengeš september 29.9.2012 17.00 2. KROG 1. SNTL ZA ČLANE Telovadnica ŠD Partizan Mengeš ŠD Partizan Mengeš .. U onmnn n ™ TENIŠKI TURNIR V POČASTITEV JUBILANTOV Teniška igrišča v Športnem parku T ..,.,,,., „ september 29.9.2012 9.00 TK mengeŠ Mengeš 5 M M Teniški klub Mengeš oktober 6.10.2012 900 TENIŠKI TURNIR - ZAKLJUČEK LIGE Teniška igrišča v Športnem parku 9.00 VSAK Z VSAKIM POSAMEZNO IN DVOJICE Mengeš Teniški klub Mengeš oktober 13.10.2012 9.00 TENIŠKI TURNIR - ZAKLJUČEK SEZONE TK MENGEŠ Teniška igrišča v Športnem parku Mengeš Teniški klub Mengeš oktober 14.10.2012 1000 1. VELIKA NAGRADA OBČINE MENGEŠ V M š 10.00 KOLESARSTVU ZA REKREATIVCE IN DEČKE Mengeš Kolesarsko društvo Mengeš in Radenska Rog nu ommnn n ™ TENIŠKI TURNIR - ZAKLJUČEK LIGE POD Teniška igrišča v Športnem parku T „ oktober 20.10.2012 9.00 KAMNIŠKIMI PLANINAMI Mengeš g p p Teniški klub Mengeš oktober 31.10.2012 21.00 -02.00 ŽUR NA FUL - HALLOWEIN PARTY Mladinski center Mengeš AIA - Mladinski center Mengeš OBVESTILA Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju študija v tujini (Uradni vestnik Občine Mengeš, št.: 6/2011) objavljam: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ŠTUDIJA V TUJINI ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 1. Predmet javnega razpisa Predmet javnega razpisa je izobraževanje na tujih izobraževalnih ustanovah s ciljem pridobitve javno veljavnega spričevala, in sicer za dodiplomski ali podiplomski (magistrski) študij na področju glasbene umetnosti, družboslovja, naravoslovja ali tehnike. Za področje glasbene umetnosti se nameni 70 %, za ostala študijska področja pa 30 % v proračunu razpoložljivih sredstev. V primeru, da za posamezno študijsko področje ni zadosti prijav, se preostanek razpoložljivih sredstev nameni za drugo študijsko področje. 2. Pogoji : zaposlovanje ali pristojnem organu v tujini; - sredstva bodo upravičenci dobili izplačana po predložitvi potrdila o uspešno opravljenem letniku. 3. Višina zneska sofinanciranja študija znaša: - za prvi letnik največ 2.000 evrov, - za drugi letnik največ 2.200 evrov, - za tretji letnik največ 2.400 evrov, - za četrti letnik največ 2.600 evrov, - za peti letnik največ 2.800 evrov. Če zagotovljena sredstva zaradi večjega števila upravičencev ne zadoščajo za sofinanciranje študija v višini, kot so opredeljena zgoraj, se zneski sorazmerno zmanjšajo. Kandidat mora biti slovenski državljan s stalnim prebivališčem v občini Mengeš. Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni tudi naslednji pogoji: - kandidat mora biti sprejet ali vpisan na dodiplomski ali podiplomski (magistrski) študij s področja, kot je opredeljeno v prvem odstavku 2. člena tega pravilnika; - študij iz prejšnje alineje poteka v okviru javno veljavnega (akreditiranega) študijskega programa na javno veljavni (akreditirani) tuji izobraževalni ustanovi; - kandidat na tem študiju pridobi uradno formalno javno veljavno raven izobrazbe, za katero bo prejel javno veljavno spričevalo; - kandidat ne odhaja na študij v tujino preko programov akademskih izmenjav; - ne gre za skupne študijske programe (Joint Degree Program), torej študijske programe za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolska ustanova sprejme in izvaja skupaj z eno ali več visokošolskimi ustanovami, če ima katerakoli izmed sodelujočih ustanov sedež v Republiki Sloveniji; - ne gre za študijske programe, pri katerih je možno del obveznosti opravljati v Republiki Sloveniji; - oblika študija je redni študij s polno študijsko obremenitvijo glede na število ur študijskih obveznosti ali študijskih kreditov; - oblika študija ni študij na daljavo; - kandidat bo v času študija prebival v tuji državi, v kateri se izvaja izobraževanje; - kandidat od začetka študijskega leta študija, za katerega sofinanciranje se prijavlja, ne bo v delovnem razmerju oziroma ne bo opravljal samostojne registrirane dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v tujini in tudi ne bo vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za 4. Razpisna dokumentacija, višina razpoložljivih sredstev in roki: Razpisna dokumentacija je dostopna na internetni strani Občine Mengeš (pod rubriko Objave/Razpisi - Razpisna dokumentacija, Javni razpis št.: 609-1/2012) in v tajništvu Občine Mengeš. Sredstva za sofinanciranje študija v tujini so zagotovljena v proračunu Občine Mengeš na PP 19021 v višini 11.800 evrov Prijavitelj mora svojo vloga za prijavo na javni razpis predložiti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - Javni razpis za sofinanciranje študija v tujini, št.: 609-1/2012« na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, najkasneje do: 11. oktobra 2012, do 12. ure. Vloga se šteje kot pravočasna tudi, če je oddana na pošti kot priporočena pošiljka v roku, ki je zgoraj naveden (upošteva se datum in ura navedena na poštnem žigu). O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji predvidoma obveščeni v roku 30 dni od datuma za oddajo vlog. Pristojna oseba za dajanje informacij v zvezi z javnim razpisom: Urban KOLAR, tel. 01/723 70 81, elektronski naslov: urban.kolar1@menges.si. Mengeš, 7. 9. 2012 Številka: 609-1/2012 Franc JERIČ ŽUPAN \ Mlada prostovoljka in vsestranska umetnica Sava Kralj z neizčrpnim virom idej nas preseneča s svojo edinstveno osebnostjo, čutnostjo in hkrati kritičnim pogledom do negativnih plati človeške narave. poraženca INTERVJU: Sava Kralj Kaj bi nam povedala o sebi in o svojem otroštvu? Ime in dejanja pokažejo bore malo. Lahko rečem, da sem zelo podobna svojemu očetu, očkova punčka. Drugače pa je bilo moje otroštvo posebno in moje igre drugačne od drugih otrok. Rada sem ustvarjala iz različnih materialov, ki sem jih sama nabirala, ter izdelovala različne predmete in skulpture. Ti spominki so še vedno razstavljeni po naši hiši. V mali šoli pa sem bila trdno odločena, da bom postala kirurginja. O tem bi lahko kaj več spregovorile moje igrače, saj so vse prešite, v njih pa so iz plastelina narejena srca (smeh). Kako si zašla v umetniške vode? Morda me je tja zaneslo ravno zaradi staršev, odličnih pedagogov, ki sta svoj poklic opravljala z vsem srcem. Končala sem Pedagoško fakulteto, vzporedno pa sem se vpisala na Arthouse college for Visual Arts v Ljubljani (Visoka šola za risanje in slikanje). Pod mentorstvom docenta, mag. umetnosti Mladena Jer-nejca, sem diplomirala z odliko, in sicer z diplomskim delom Zrcalo življenju, dostop umetnosti. Gre za performance, za instalacijo v končnem happeningu. Gradila sem jo na osnovi toskanskega pregovora ''After the game the King and the Pawn go into the same box'', torej ni pomembno, kdo si in kaj imaš, kajti tvoje mesto bo konec koncev tam, kamor gre vsakdo. Likovni del diplome predstavlja ogromno igro pokrajin, ki jih sestavljajo antonimi - nasprotja. Merilo v tej igri je naša čutnost, zato je umetnikova vloga v njej takšna, da filtrira stanja in jih odslikava, da bi družbi prebudil speče čute. Čuti so pomešani in izsušena srca ne tiktakajo več ritmično. Razum se peni, svoje milne mehurčke idiotizma pošilja v novo rojevanje čre-dništva, zato »Zrcalo življenju, dostop umetnosti!« Kaj več o igri morda kasneje, nekje ... Za svoja umetniška dela si bila tudi nagrajena. Veliko nagrad za likovno ustvarjanje sem prejela v srednji šoli, in sicer v okviru natečajev Združeni Evropi na- sproti, šolsko Prešernovo priznanje za izjemno likovno ustvarjanje, priznanje z natečaja Različni in enaki živimo skupaj v Evropi in na planetu Zemlja in tudi na natečaju Naša zgodovina, naša evropska prihodnost. Na Extemporu v Ajdovščini sem osvojila prvo mesto na temo priznanega slikarja Vena Pilona, tako je tisto leto moja slika visela v Moderni galeriji v Ljubljani. Zveza prijateljev mladine pa je mojo risbo na temo Strpnost - jeziki Evrope poklonila ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviču. Dobila sem tudi posebno priznanje Arthousa za sliko Vedno boš z mano. Kako si do sedaj predstavljala svoja likovna dela? V zadnjih dveh letih sem imela tri slikarske razstave, eno skupno v Ajdovščini in dve samostojni v Matični knjižnici Kamnik ter v Kavarni Veronika. Slikarska dela predstavljajo mojo brezbrižnost do trka z realnostjo. Ta me ne predrami zares (smeh). Največkrat se lotevam prav nje in posledično ljudi ter minljivosti. Nikakor me ne odnaša onstran treznega razmišljanja, ampak - kaj ni nenavadno, kako sami sebi sestavljamo uganke? Mene to žene, razvozlavanja namreč. Kaj je tisto, kar nezavedne in zavedne, pozitivne in negativne izkušnje v otroštvu (kar je enako nezavednemu in zavednemu, pozitivnemu in negativnemu spominu na te izkušnje v odraslosti) tako spreminja, sili v pozabo, tlači in je samo po sebi obramba? Naslikam strah, ampak skrit. Skoraj napeta vrvica drži prazen, brezbarven čoln, lebdeč. Majhno zavetje v obliki polkrajca na svojem vzglavju nosi neobrabljen škorenj. Nad velikim vozom frčijo listi knjige. Katere? Tudi razparan dežnik je skrotovičen v prid viharju, ki divja in upa, da bo odvezal papirnatega zmaja. Vse je tako brezbarvno, prozorno, rahlo, a hkrati zdivjano, preteče in tako polno barv, da je oblik skoraj neskončno. Od kod črpaš ideje? Kaj te navdihuje pri ustvarjanju? Otroški svet mi je blizu, veliko slikarskih projektov sem črpala prav iz domišljijskega sveta. Tako so nastale avtorske pravljice in lutkovne predstave Pikočrt, Lina Viu Viu in Roža vetrov. Lutkovna predstava Pikočrt je nastala v treh različicah, bistvo je ostalo enako. Spoznamo fantka, ki je socialno ogrožen, avtist, v družbi nesprejet. Tako sam sebi iz kupa kosovnih odpadkov, ki so pred hišo, ustvari živalskega prijatelja Pikočrta, ki predstavlja igro, zvestobo in ljubezen. Skupaj odkrijeta novo deželo, čisto njuno, srečno. Tudi odrasli svet poskušam približati otroški razigranosti. Tako se je rodil projekt Labirint, kjer preizkušam človeško pozornost, vse se odvija okrog senzoričnega zaznavanja. Predstavljajte si, kako bi uporabili vse druge čute, ko bi vam bilo odvzeto glavno, a najbolj zmotno čutilo - vid. Če to asociiramo na realno življenje, se lahko vprašamo, kako se v resnici sploh znajdemo med Slikarska dela predstavljajo mojo brezbrižnost do trka z realnostjo, pravi Sava množico tujih ljudi, v novem kraju in z novo situacijo. Labirint razkrije marsikaj. Gre za spoznavanje samega sebe. Dokler nismo sami stabilni, namreč tudi ne moremo pomagati drugim. Kot vem, se znajdeš tudi v literarnem ustvarjanju. Res je. Veliko pišem, že od malega. Verjetno je to ena od mojih nujnosti, potreb. Pišem zgodbe, pravljice in ugankarske pesmi v prozi. Moje izročilo je, da v resnici ljudje vemo zelo malo o drugih ljudeh in jih prehitro ocenjujemo ter za vselej označimo z najrazličnejšimi oznakami. Bi nam morda kakšno ugankarsko povedala? Kaj je to? Vse več je stanj. A glej! Človek ta si več svetov premika! Sam je brez. Želi si vzeti, česar ne pozna. Vseeno joče! Študirala in ustvarjala si v Kopru, v Ljubljani, zdaj tudi v Mengšu, veliko delaš tudi kot prostovoljka. Sem članica ŠD Urban folk in prostovoljka AIA - Mladinskega centra Mengeš. Z Urban folk skupaj rastemo, pripravljamo festivale. Z AIA - Mladinskim centrom Mengeš pa zvesto sodelujem zadnje leto, predvsem na umetniškem področju, da bi mladi lahko bolj kakovostno in igrivo preživeli otroško in najstniško obdobje. Veliko novih projektov se odpira, pa naj vas povabim, da pridete in spoznate Urban folkovce in podprite nadobudni Mladinski center v Mengšu. To je prijazno povabilo k uresničevanju že dolgo čakajočih idej. In o kakšnih novih projektih razmišljaš sedaj? Vedno me mikajo teme, ki »malo dražijo«. Zdaj me mika prvinska čutnost. Ker - kdo zmore kljubovati rojstvu in smrti, če se ju niti ne zaveda? Kot tudi -kdo še zmore premagati svoj lastni ego, ko bi uvidel, da se življenja ne meri po tem, kdo se bo bolj potrkal po svojih prsih? In razmišljanje za konec? Vse je igra. Brez zmagovalca in poraženca. Ker je samo igralec tisti, ki igra. Pred njim je igralna figura, za njim tudi. Kdo je bližje cilju? Kdo je na začetku? Kako obiti oviro? Morda je odvisno od meta kocke, morda od strategije, dobro premišljene poteze. Morda je odvisno od strpnosti in ne vdaje. Meni se zdi, da je čutnost tista, ki gradi. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Družinski arhiv, E. V. Praznovanje stoletnice Marije Sušnik iz Mengša 24. avgusta 2012 je Mengšanka Marija Sušnik praznovala sto let. Prav na njen rojstni dan jo je obiskal župan Občine Mengeš Franc Jerič. Skupaj s predstavniki društva upokojencev in člani pevskega zbora Doma upokojencev Kamnik so slavljenki zapeli ob častitljivem prazniku in ji zaželeli zdravja ter dobrega uma. Preživela je čudovito dopoldne v družbi svoje družine, članov društva upokojencev iz Kamnika, zaposlenih in oskrbovancev Doma starejših občanov Kamnik. Stoti rojstni dan se pač praznuje le enkrat. Marija Sušnik se je rodila 24. avgusta leta 1912 v Žagi pri Stahovici, v družini s štirimi otroki, ki so izgubili mamo, ko je Marija štela devet let. Nekaj razredov osnovne šole je obiskovala v osnovni šoli na Gozdu, kjer se je naučila brati in pisati. V časih njenega odraščanja je veljalo, da morajo otroci hitro sami stopiti na pot samostojnosti in odraščanja. Tako je Marija zapustila domače ognjišče in odšla služit k premožnim kmetom, kjer je zaslužila le za golo preživetje in skromno obleko. Po koncu služenja se je gospe Mariji le nasmehnila sreča. Njeno prvo redno zaposlitev je dobila v tekstilni tovarni Induplati v Jaršah kot kvalificirana predica, kjer je tudi dočakala zasluženo upokojitev. Obdobje med drugo svetovno vojno je preživela pri sestri v Šentjakobu ob Savi. Ko je po končani vojni njen oče zelo oslabel, je Marija prevzela vsakodnevno skrb zanj. Pozimi je, velikokrat v snegu in mrazu, vstajala že ob drugi uri zjutraj, oskrbela očeta in odšla v službo. Tako se je dnevno, v vseh Franc Jerič, direktorica doma Marija Rems, slavljenka Marija Sušnik in njen sin Jože letnih časih in vsakem vremenu, vozila na razdalji Jarše -Črna. S selitvijo v Mengeš je pri triinštiridesetih letih rodila edinega sina Jožeta. Leta 1984 se je družina Sušnik hitro povečala. Jožetu so se namreč rodili trije otroci, trojčki. Tako da ima danes slavljenka Marija tri vnuke, Aljoša, Sebastjana in Saro, in prav tako tri pravnuke, Tiana, Jaka in Miha. Pri dvainsedemdesetih letih je dobila novo zaposlitev. Za dvanajst let je postala varuška trem vnukom, za katere je bila, po besedah sina Jožeta, mama Marija najboljši otroški vrtec. Na stara leta se je odločila, da jih preživi, kot sama pravi, v hotelu s popolno oskrbo, v Domu starejših občanov Kamnik. Kljub visoki starosti pa je gospa Marija še vedno izredno čila, vedra in nasmejana ter se iz dneva v dan veseli srečanja s svojimi najbližjimi. Besedilo in foto: Petra Kamenšek, RTA Zlata poroka Francke in Janeza Pirnat iz Loke Zlato poroko sta 4. avgusta 2012 med svojimi najdražjimi praznovala Francka in Janez Pirnat iz Loke pri Mengšu, Testenova ulica 50. Praznovanje sta popestrila Domen s svojo harmoniko in Lara s čudovitim glasom, vsi ostali pa smo pritegnili s svojimi glasovi. Francka, rojena Brojan, je domačinka, Janez pa je k svoji najdražji prišel iz Črnuške Dobrave. V zakonu sta se jima rodila dva sinova: Janez in Matjaž. Vnuka Jani in Domen, ki sta že odrasla, ju rada obiščeta in se spominjata dni, ko sta ata in mama pazila nanju in kaj vse sta jima ušpičila. Vnuka v njunih očeh vselej prebudita žarek ponosa. Sin Janez z ženo Katjo in sinovoma Janijem in Domnom živi v bližini, Matjaž pa z Andrejo in Laro v domači hiši. Francka obožuje rože, urejen dom in vse svoje najbližje. Rada spije kavico in hodi na sprehode s svojimi sestrami. Do upokojitve je bila zaposlena v tovarni Filc v Mengšu. Janez pa se rad ukvarja s kinologijo, pelje na sprehod svojega nemškega ovčarja, zadnje čase pa najraje vrtnari. Je zelo živahen, s skuterjem ali s kolesom in seveda z avtom uredi vse, kar je potrebno. Mnogo let je bil zaposlen pri izdelavi rolet in še danes jih z veseljem popravi. Vsi najbližji jima želimo veliko zdravja, sreče in veselja, da bi nas še dolgo razveseljevala in jima čestitamo še za praznovanje rojstnega dne. Besedilo in foto: Janez in Katja Pirnat september 2012 Praznovanje treh jubilantk v Domu počitka V torek, 28. avgusta 2012, je v Domu počitka Mengeš potekalo veselo praznovanje kar treh devetdesetletnic, in sicer Terezije Ficko, Marije Kupljenik in Ivane Maroh. Praznovanja sta se udeležila tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič in župan Občine Kamnik Marjan Šarec. Na praznovanje so prišli tudi družinski člani slavljenk, ki so nam zaupali več o njihovem življenju. Skupaj so nazdravili slavljenkam, jim zapeli, jih obdarili potem pa so se vsi skupaj poveselili ter posladkali z domačo torto. Marija Kupljenik Marija Kupljenik se je rodila 12. avgusta 1922 na Dolenjskem, v Selu pri Štravberku, kot deseti otrok. Leta 1949 se je poročila in odšla v Ljubljano, natančneje v Rožno dolino. Postala je mati dveh hčerk, Marije in Slavke. Skupaj so živeli v hiši na Viču, ki sta jo z možem Lojzetom gradila sama. Zaposlila se je kot kuharica v podjetju Tegrad in kasneje v gostinskem podjetju Vič. V največje veselje ji je bila peka jabolčnih zavitkov, znana je bila po odličnem izdelovanju jušnih rezancev. Vsako leto so imeli doma koline; po moževi smrti se je upokojila, v prostem času je skrbela za dom, vrt in vikend, ki so si ga skupaj z družino zgradili v Šmarjeških Toplicah. Proste dni je preživljala na vikendu, v hiši na Viču je živela vse do odhoda v Dom počitka Mengeš. V Domu se počuti zelo dobro, spoznala je nove prijateljice, za njo lepo poskrbi prijazno osebje. Ima vnuka Tomaža in Gašperja, ki jo z veseljem obiščeta. Izredno rada se posladka s sladkim pecivom, tako da si je na praznovanju ob njenem jubileju privoščila kar dva kosa tortice. Ivana Maroh Ivana Maroh se je rodila 18. avgusta 1922 v Jelenku pri Trojanah, kjer je preživljala otroštvo skupaj z enajstimi brati in sestrami. Odraščala je v kmečki družini, poleg dela na kmetiji pa je obiskovala osnovno šolo v bližnjem kraju Šentgotard. Kmalu zatem se je poročila in imela tri otroke, danes pa je šestkrat babica in trikrat prababica. Zaposlena je bila kot čistilka v Osnovni šoli Kamnik in v tovarni Usnja v Kamniku. Delala je tudi kot udarnica pri Novi Gorici, svoj prosti čas je namenila obdelovanju vrta in skrbi za bližnje. Vsakdanjik ji ob druženju s sostanovalci hitro mineva, zelo rada bere, še posebno pa je navdušena nad reševanjem križank. V sedmih letih v Domu počitka Mengeš se počuti odlično, vesela je obiskov, posebno svojcev, še vedno pa ima »pod kontrolo« svojega sina, ki mu je na praznovanju, zaradi skrbi za njegovo zdravje, prepovedala sladkanje s torto. Terezija Ficko Terezija Ficko se je rodila 21. avgusta 1922 v Vadarci, majhni vasi na Goričkem, v družini sedmih otrok. Starši so se ukvarjali s kmetijstvom in tudi sama je poprijela za marsikatero delo; izredno vešča je v ročnih spretnostih, kot so šivanje, pletenje in vezenje. Po končani osnovni šoli se je preselila v Ljubljano, kjer se je srečala s sovaščanom Štefanom. Kmalu zatem sta se poročila in si na Viču ustvarila družino, rodil se je jima je sin Stanko. Terezija je nekaj let delala v Delavskem domu, nato pa vse do upokojitve v tovarni Ilirija. V Domu počitka Mengeš se počuti zelo dobro, rada se sprehaja po okolici, obiskuje kulturne prireditve in ustvarjalne delavnice. Zelo je zadovoljna s prijaznim osebjem in krogom prijateljev, ki jih je spoznala v Domu. V bližini ima vnuka in vnukinjo ter štiri pravnuke, ki jih z veseljem obišče. Je trdnega zdravja in z redno telovadbo skrbi za svoje dobro počutje. Besedilo in foto: Manca Karlovšek, RTA Divji prašiči na področju Dobena Boris Janežič in Jože Vahtar ob trofeji Člani lovske družine Mengeš že dve leti ugotavljamo, da so se na našem področju naselili divji prašiči. Sledimo tudi vedno večji škodi na posevkih in predvsem koruzi. V letošnjem letu smo investirali tudi v privabljalno krmišče, ki naj bi zadrževalo to divjad bolj v gozdu. Posebno v letošnjem letu smo zasledili okoli 20 divjih prašičev, katerih zadrževanje je že zelo blizu naselij Dobena, Loke in Trzina. 4. septembra je član Lovske družine Mengeš Boris Janežič v predelu Jabelj (Habach) uplenil divjega merjasca z živo težo okoli 180 kg. Za nadaljnjo preprečitev in zmanjšanje staleža in škode bo potrebno še precej truda, čakanja in tudi lovske sreče. Besedilo in foto: Jože Vahtar, starešina MENGESKI UTRIP Novo šolsko leto, novi načrti, nova pričakovanja Redki so, ki ob začetku novega (koledarskega) leta ne bi zatrdno in svečano sklenili, kaj vse bodo drugače delali in katere slabe navade bodo opustili. Po korajžnem začetku običajno vnema začne popuščati in ko je ob koncu leta potrebno sešteti dosežke, je običajno rezultat bolj tako-tako, kisel nasmešek pa priča, da ni, kot smo pričakovali. No, nič hudega, saj bo spet novo leto in z njim priložnost za nove načrte. in bodo lahko učenci pod njimi varno in sproščeno gradili temelje svojega bodočega življenja. Vsem udeležencem šolskega dogajanja-glavnim in stranskim - je torej znana vloga. Kako jo bo kdo odigral, bo močno odvisno od tega, ali jo bo 'odžebral' na pamet ali pa jo bo temeljito naštudiral in se vanjo vživel. Namenoma nekoliko več pozornosti namenjam staršem, ker je od njih marsikaj odvisno. So ustrezno oblikovali svoja pričakovanja in želje glede svojega otroka? Morda previsoko in zato presegajo otrokove zmožnosti, zaradi česar bo nesrečen, ker jih ne bo mogel doseči? Morda prenizko, ker otroka premalo poznajo in zato niso dobro ocenili njegovih zmožnosti in sposobnosti, pa jih zato ne bo dovolj razvil? Namesto da bi postal delaven in ustvarjalen, bo utonil v povprečju, lenobnosti in neodgovornosti. So se pripravljeni z učitelji pogovarjati tudi o neprijetnih vprašanjih, ki zadevajo otroka ter upoštevati mnenja in nasvete? Se nekaj, kar vem iz lastnih izkušenj in opažanj: če hočemo, da bo čim manj odprtih vprašanj in bo šolska klima zračna in sproščena, je treba izkoristiti vse možnosti za pogovore in izmenjave mnenj v šoli. Roditeljski sestanki bi morali postati tribune, kjer bi se kresala različna mnenja o skupnih zadevah. Da bi se to res zgodilo, je predvsem odvisno od učiteljev in razrednikov, starši pa bi morali možnosti sprejeti z obema rokama. Če so sestanki brez življenja, prave razprave pa se začnejo po njih šele na šolskem dvorišču, res ni nikomur v korist. Govorilne ure pa predstavljajo žlahtno možnost za sproščeno, poglobljeno, iskreno in zaupno izmenjavo mnenj med starši in učitelji o posameznem otroku. Na nas vseh je torej odgovornost, da ustvarjamo dobro šolo. Da drug drugemu pomagamo in si zaupamo. Da vsak udeleženec šolskega procesa in organ pošteno opravi svojo nalogo. Kar zadeva svet staršev, ki opravlja svojo vlogo v skladu z zakonom, lahko zatrdim, da bo še naprej koordinator za izražanje in zaščito legitimnih interesov staršev. Solski sklad bo po svojih močeh pomagal družinam, da bo vsak učenec lahko vključen v šolske programe, tudi če je družina zašla v finančno stisko. Starši, ki sklada ne zaprosijo za pomoč, kadar ne zmorejo kakega plačila, naredijo svojemu otroku krivico, ker se v kak program ni mogel vključiti ali je prikrajšan za nujne šolske potrebščine. Vodstvo lokalne skupnosti pa bo z odliko opravilo svojo vlogo, če bo vložena sredstva v ustvarjanje najboljših pogojev za šolanje mladih štelo kot naložbo za razvoj in za bodočnost in ne kot strošek! Skupnost ali družba, ki ima veliko mladih, je bogata družba. In kaj je lepšega kot širiti, plemenititi to bogastvo! Besedilo in foto: Branko Lipar, predsednik sveta staršev in UO šolskega sklada Tudi šolsko leto se začenja vsako leto znova. Pred njegov prag je položenih brez števila lično zapakiranih načrtov. V prvi skupini so obsežni in gostobesedni; državni, na primer, ki včasih obljubljajo, kaj vse bo še storjeno za šole, drugič pa grozijo, kaj bo treba šolstvu vzeti, ker ima že vsega preveč. V drugi skupini igrajo na karto previdne realnosti in so zadržani, kot se spodobi za resne čase - občinski, na primer. Češ, denarja je malo, potreb veliko, povsod je treba nekaj narediti, da ljudje niso preveč nezadovoljni, tudi za šolo bomo poskrbeli, brez panike, torej. V tretjem kupu je cela množica načrtov in načrtkov, želja in obljub. Seveda, tu so učitelji, otroci, starši. V načrtih učiteljev piše, da se bodo še bolj izobraževali, v svoje delo vnašali različne izboljšave ter še bolj prisluhnili različnim potrebam svojih učencev. Ne bodo jih obremenjevali z nepomembnimi stvarmi in prisluhnili bodo zahtevam časa glede tega, kakšno znanje in katere vrednote potrebujejo. Skratka, pripravljali jih bodo za izzive prihodnosti. Otroci svojih načrtov nimajo napisanih, so pa vseeno - ali pa prav zato - jasni in enostavni: bolj se bom učil, redno bom opravljal obveznosti, čim manjkrat bom razočaral učitelje in svoje starše. In starši? Tudi vedo, kaj bo drugače: več časa moramo posvetiti svojim otrokom, spremljati njihovo delo v šoli in doma, najti čas za pogovore z njimi, sproti razčiščevati nejasnosti, vztrajati, da bodo izpolnjevali sprejete obveznosti ter da bodo odgovorni. Pa še: (z)graditi moramo most medsebojnega zaupanja z učitelji, katerega oboki bodo trdni Nogometni turnir trojk V nedeljo, 1. julija, je na ploščadi ŠD Partizana potekal prvi nogometni turnir trojk v organizaciji AIA - Mladinskega centra Mengeš. Kljub vročini se je prijavilo osem ekip. Nogometaši so pokazali, da so pravi športniki, pripravljeni na vse. Prav tako se je za izredno zdržljivega pokazal sodnik Simon Šantavec, ki je na vročem igrišču preživel največ časa. Za glasbo in hladno osvežitev so skrbele prostovoljke Sara Petrovčič, Maša Žekš, Sanja Tomšič in Maja Tomšič. Brane Tomšič je skrbno beležil rezultate in gole, vodja tekmovanja Miha Kölner in predsednica Blanka Tomšič pa sta skrbela, da je vse teklo, kot je treba. Miha je z duhovitimi komentarji poskrbel za prijetno in sproščeno vzdušje. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini po štiri. Prvi dve skupini sta napredovali v polfinale. Za tretje mesto sta se na koncu pomerili ekipi Mura 05 in Dream team. Po razburljivi tekmi je z rezultatom 5 : 7 zmagala Mura 05, za prvo mesto pa sta se pomerili ekipi Silmarils in Barcelona, slednja ga je v izenačeni tekmi z rezultatom 2 : 1 tudi osvojila. Za zmagovalce so igrali Žan Kumer, Matic Janežič in Jaka Dermastja. Priznanje za najboljšega strelca je prejel Žan Pi-skar iz ekipe Dream team, z doseženimi sedemnajstimi goli. Prve tri ekipe in najboljši strelec so prejeli priznanja in nagrade, ki jih je sponzoriral Sladoledni butik Mengeš, ogled kino predstave je sponzoriral AIA-Mladinski center Mengeš, vožnjo z gokarti pa ROLLBAR Karting center BTC Ljubljana. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: J. Mlakar Plesno zabavni tabor AIA - Mladinski center Mengeš je v začetku avgusta organiziral plesno-zabavni tabor pri Toplicah Sv. Martin na Hrvaškem. Tabora so se udeležili osnovnošolci, stari od 10 do 13 let, spremljalo pa jih je osem prostovoljcev. Mladi udeleženci in prostovoljci smo skupaj preživeli nepozaben teden, poln doživetij in lepih vtisov. Otroci so nam "zlezli pod kožo" s svojim pozitivizmom, navdušenjem, motivacijo in energijo. Čeprav se vsi niso poznali med sabo, so se odlično ujeli in med seboj krasno sodelovali. Plesni treningi so se odvijali pod vodstvom Sanje Tomšič in Karmen Sečen. Mladi plesalci so enkrat na dan trenirali v novi plesni dvorani, v popoldanskem času pa so se prepustili plesu v naravi. Poleg plesa so se odvijale razne zabavne dejavnosti, ki so jih poleg Sanje in Karmen organizirali še Sara Petrovčič, Maša Žekš ter Maja in Brane Tomšič. V prostem času so se otroci predali kopanju v domačem bazenu, se zabavali na trampolinu, ob igranju ročnega nogometa, namiznega tenisa in raznih družabnih iger. Letos so izdelovali obeske ter z akrilnimi barvami poslikali svoje majice, pa tudi šotori so dobili zanimive vzorce. Dogajanje na taboru je popestrilo kopanje v Toplicah Sv. Martin na Muri, vodne igre, športni turnir, plesne igre ter karakoke, iz katerih se je razvila prava plesna zabava. Sami sebe so preizkusili na ''Poti preživetja'', imeli smo taborni ogenj in slastno pečen krompir, nato pa smo najbolj vztrajni doživeli meteorski dež utrinkov in vzklikali nad prečudovitimi zvezdnimi prizori. Tabor smo zaključili z igro ''Iskanje zaklada'', ki je najbolj hitre in splošno razgledane pripeljal do skritega zaklada. Čas je kar prehitro minil, pospremili smo jih na vlak, se poslovili in si s težkimi srci pomahali v slovo z mislimi, da se prihodnje leto spet vidimo. Besedilo: Blanka Tomšič Foto: Maja Tomšič. Na taboru je bilo veselo Bodo kozolci izginili? V Šentrupertu na Dolenjskem, ki mu pravijo tudi dežela kozolcev, nastaja prvi muzej na prostem s kozolci na svetu. Menda bodo na ogled junija naslednje leto. V edinstvenem muzeju bo stalo devetnajst obnovljenih starih kozolcev. To bo znamenitost za ves svet, ne samo v Sloveniji, kjer je kozolec tudi doma. Namen postavitve kozolcev bodo tudi razne dejavnosti, ki se bodo tam odvijale. Vse od kmečkih iger, porok, do prenočitev na kozolcu. V muzeju bo zastopanih vseh šest tipov kozolcev, trije enojni (enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni) in trije dvojni (nizki, kozolec na kozla in to-plar). Najstarejši kozolec v muzeju izhaja iz leta 1795, torej je star že 217 let. Kako pa bo s kozolci po Sloveniji izven muzeja? Vse več kozolcev na Slovenskem, tudi naša občina ni nobena izjema, ki so prav gotovo slovenski ponos, zaradi modernejšega načina kmetovanja ali pa na področjih, kjer kmetijstvo izgublja tla pod nogami, in ljudje zaradi boljšega zaslužka v drugih panogah kmetijstvo opuščajo, ne služi več svojemu namenu. Če pa stvar ni v uporabi, počasi izgublja boj z naravo. So izjeme, ki kozolce, kljub temu, da jih ne rabijo več, lepo vzdržujejo ali celo postavijo na novo, za večino imetnikov pa stroški obnove starega presegajo njihove zmožnosti, tako da je kozolec prepuščen propadanju. Bodo poniknili brez trohice obžalovanja ali se bodo našli rešitelji? Lepo bi bilo, če bi država lastnikom pomagala pridobiti evropska sredstva ali kako drugače poskrbela za ohranitev kozolcev. S pridobivanjem evropskih sredstev za obnovo in ohranjanje kulturne dediščine na podeželju se ukvarja Center za razvoj podeželja - Srce Slovenije, katerega članica je tudi naša občina. Če tega ne bo, bodo v kratkem času izgubili svojo identiteto. Vse pogosteje je opaziti, da imetniki, predvsem tisti ob cestah, ta svetovni fenomen za nekaj drobiža prodajajo v reklamne Vzdrževan in uporabljan kozolec na obrobju Mengša namene, kar pa ga ne bo rešilo propada. Tako naše kozolce namesto sena, žita, fižola in koruze, ki so jih nekoč krasili, kazijo neokusne reklame. Mar ni že dovolj posiljenih reklam na pročeljih hiš, prevoznih sredstvih in raznih panojih, ki ljudi med vožnjo dobesedno begajo? So to vlogo zdaj prevzeli še kozolci? Neokusno in žalostno! Vrnimo kozolcem prvotni videz in namen. Tudi, če bodo ostali prazni, brez kmetijskih pridelkov, bodo mnogo privlačnejši, kot sedaj s pisano navlako v oknih. Besedilo: Jože Brojan Foto: V. E. Projekt simibioz@ tudi letos Največji vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ bo tudi letos gradil most med generacijami. Projekt je lansko leto prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, saj je poskrbel kar za 96 odstotkov zadovoljnih udeležencev, 93 odstotkov udeležencev pa danes samozavestno uporablja računalnik. Tudi letos je Občina Mengeš pristopila k projektu, ki je lansko leto presegel vsa pričakovanja. Zato bodo mladi v duhu pro-stovoljstva in skrbi za druge tudi letos v Mengšu delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta ter mobilne telefonije. V Mengšu bodo brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja starejših v okviru različnih modulov potekale od 15. do 19. oktobra 2012, v dopoldanskem terminu med 9. in 11. uro in popoldanskem terminu med 16. in 18. uro. Delavnic se lahko udeležite vsi, ki želite spoznati funkcije računalnika, e-pošte in interneta, želite zaživeti na socialnih omrežjih in se seznaniti z mobilno telefonijo. Naučili se bomo napisati in oblikovati besedilo, brskati po spletu, pošiljati elektronsko pošto, se seznanili s svetom socialnih omrežij in spoznali osnovne funkcije mobilne telefonije. Delavnice se bodo odvijale na dveh lokacijah, in sicer v Knjižnici Mengeš in na Osnovni šoli Mengeš. Prostovoljci in udeleženci se lahko na delavnice prijavite: - preko spletne strani www.simbioza.eu, - osebno na info točki v Knjižnici Mengeš ali po telefonu 01/7237-374 v času urnika knjižnice, - preko telefonske številke 040/940-888, - na Si.mobilovih izpostavah po vsej Sloveniji. Prijave se bodo zbirale do 11. oktobra 2012. Vse dodatne informacije in letake lahko dobite v Knjižnici Mengeš ali na Občini Mengeš, plakati in letaki pa bodo na brezplačne delavnice opozarjali tudi na posameznih lokacijah v občini. Besedilo in foto: Barbara Ahačič Osterman, vodja Knjižnice Mengeš in lokalni koordinator projekta Simbioz@ Tabor Planinskega društva Janez Trdina Mengeš v Završnici Udeleženci na eni od osvojenih tur, na Ajdni Poletni teden od 29. julija do 5. avgusta 2012 smo mladi in malo manj mladi planinci preživeli na taboru v dolini Završnice pod Stolom. Šotore smo postavili na jasi ob umetnem Završniškem jezeru. Udeleženci smo se razlikovali po starosti, kondi-ciji in izkušnjah in temu smo prilagodili tudi naše izlete. Prvi dan smo imeli skupni cilj, Ajdno (1048 m), kjer je stala antična naselbina. Tisti z malo več kondicije smo odšli peš iz tabora do vasi Potoki in naprej po strmi gozdni poti. Ena skupina je na vrh splezala po zahtevni zavarovani poti, drugi pa so si izbrali lažjo stezo. Pri ostankih starokrščanske cerkvice smo se srečali z našimi najmlajšimi planinci, ki so prišli od Valvasorjevega doma. Čeprav smo taborili v osrčju Karavank, je bila naša naslednja tura v Kamniško-Savinjskih Alpah; greben Gosjaka je skrajni zahodni del tega gorovja. Po razglednem grebenu smo hodili do Smokuškega vrha (1122 m) in sestopili v dolino Završnice. Mlajši planinci so šli po isti poti do križa na grebenu in se vrnili v tabor. V torek je mlajša skupina odšla do Sv. Petra in Sankaškega doma nad Begunjami, drugi pa preko Potoške planine na Vaj-než (2104 m). Pri sestopu so nam družbo delale črede ovac. Sreda je na taboru že tradicionalno dan brez izleta, kar pa ne pomeni, da smo počivali. Že zjutraj smo odšli do stene, kjer smo v dveh smereh preizkusili svoje plezalne sposobnosti in se naučili nekaj vozlov. Po malici smo se odpeljali na ogled Hidroelektrarne Moste, kjer so nas prijazno sprejeli. Popoldne smo organizirali Planinske olimpijske igre, ob katerih smo se vsi zabavali, nato pa se okrepili na pikniku ob jezeru. V drugem delu tedna smo obiskali še nekaj visokih vrhov v okolici. Preko Roblekovega doma smo dosegli vrh Begunjšči-ce (2060 m) in sestopili na planino Prevalo ter se preko Polj-ške planine vrnili na izhodišče. Mlajši so se ta dan sprehodili do Sv. Lovrenca nad Zabreznico. V petek smo se mimo Doma pri izviru Završnice odpravili na Vrtačo (2181 m). Na vrhu so nas s svojimi vragolijami zabavale kavke. Na sestopu smo se srečali z mlajšimi planinci, ki so ta dan obiskali Zelenico. Za zadnji izlet tega tedna smo potrebovali največ kondicije in izkušenj. Po neoznačeni stezi skozi Zagon smo se strmo dvignili na sedlo Belščica, od koder smo se spustili do Celovške koče. Po zahtevni zavarovani poti smo po avstrijski strani priplezali na najvišji vrh Karavank, Stol (2236 m). Pri Prešernovi koči smo se srečali s prijatelji, ki so na vrh prišli od Valvasorjevega doma. Najmlajši, ki tega vzpona še ne bi zmogli, so se sprehodili po dolini Završnice. Večer smo preživeli ob tabornem ognju, kjer smo podelili priznanja za osvojene vrhove, za najlepše urejen šotor, za zmago na Planinskih olimpijskih igrah in v karaokah. Krstili smo planince, ki so bili prvič na taboru. Da nismo bili lačni, so na taboru poskrbeli kuharici Pepa in Erika ter žar mojstra Matevž in Gašper, za žulje in ostale manjše poškodbe zdravnica Petra, za denarne posle je skrbela Fenja. Za varnost na izletih smo poleg vodje tabora Gašperja poskrbeli vodniki Nika, Mojca, Tadej, Jože, Tone, Anže, Boško in Ana. Program tabora je sofinancirala Fundacija za šport RS. Besedilo: Ana Kešnar Foto: Gašper Mahnič Bogračiada v Fokovcih Na povabilo Kulturno-turističnega društva Cekar iz Fokolov-cev smo se v nedeljo, 26. avgusta 2012, udeležili njihove tradicionalne Bogračijade. Ekipo, ki je predstavljala Občino Mengeš, smo sestavljali: Dejan Kovač - predsednik Mengeške godbe, Marjan Urbanija - član IO Mihaelov sejem in Zorka Požar - predsednica TD Mengeš. Tekmovanje samo je potekalo v prijetnem vzdušju, kakršnega ustvarijo odprti in gostoljubni Prekmurci. O kakšni hudi tekmovalnosti ni bilo ne duha in sluha. Tekmovalci so si med sabo prijateljsko izme- Ekipo Mengša so sestavljali (od leve proti desni): Dejan Kovač, Zorka Požar in Marjan Urbanija njevali izkušnje. Drug drugemu so poskušali slasten bograč, zavisti ni bilo zaslediti. Doseženo drugo mesto nas je, v deželi bograča, prijetno presenetilo. Skupaj z drugimi tekmovalci in obiskovalci smo se ob prijetni glasbi še dolgo v noč veselili našega uspeha. Čestitkam mnogih sta se pridružila tudi župan in podžupan Moravskih Toplic. Član naše ekipe Marjan Urbanija pa je vse prisotne presenetil z virtuoznim igranjem na orglice. Dež, ki je malo pred koncem tekmovanja pričel padati, ni mogel preprečiti prireditve; nasprotno, bil je nadvse zaželen, saj v tej okolici ni padal že več kot dva meseca. Tekmovanje je bilo lepo, prijetno in nepozabno. Besedilo: Zorka Požar Foto: Miha Požar MENGESKI UTRIP Tabor gasilske mladine GZ Mengeš Tabor mladine GZ Mengeš, letos tretji zapovrstjo, lahko na kratko opišem kot štiri dni zabave in učenja v prijetnem hladu ob zavetju Grmovškovega doma na Kopah. Udeleženke delavnice prve pomoči z »mumijo« Navdušujoče je bilo gledati otroke, kako so uživali na svežem zraku, z navdušenjem hodili na pohode in ugotavljali, da je narava polna presenečenj in zabavnih stvari. Posebno je bilo tudi veselje ob spoznanju, ko so osvojeno teoretično znanje uporabili v praksi. Tabor je trajal od četrtka, 23., do nedelje, 26. avgusta. Ko smo prišli, je deževalo, ravno tako pa tudi v nedeljo ob našem odhodu. Vmes smo imeli idealno vreme za učenje in zabavo. Bilo nas je 45, od tega 35 otrok in 10 mentorjev. Otroke smo razdelili v tri skupine glede na starost in predznanje. Delavnice in izobraževanja smo imeli dopoldan in popoldan. Rdeča nit tabora 2012 je bila gasilska orientacija - branje kompasa, plastnic iz zemljevidov in pohodnih kart, orientacija po naravnih orientirjih in topografskih znakih ter delo v naravi. S kompasom in karto smo šli v gozd in ugotovili, da se lahko zelo hitro izgubimo. Seveda pa smo našli tudi pot iz gozda in dosegli naš cilj - najti in znajti se v gozdu. Otroci so osvojili naslednje gasilske tematike in znanja: - Bronasta preventivna značka: osnovna znanja o gasilski organizaciji v Sloveniji, gasilskih simbolih, uporabni vrednosti številke 112, osnove gašenja požarov in preventive pred požari. - Srebrna preventivna gasilska značka: znanja o ognju in gorenju, vzrokih in nastanku požara, preventive pred požarom doma in v naravi ter osnove o gašenju požarov. - Veščina naravoslovec - gozdar: na učni gozdni poti smo spoznali drevesa v naravi, reke in potoke ter naravovarstvena pravila. Vsi otroci, ki so pridobivali to veščino, so napisali tudi spis na temo Varujmo naše okolje. Ponovili smo načine o zaščiti pred klopi in se tudi vsak dan pregledali. - Prva pomoč, kjer smo se osredotočili na izgubo strahu pred pomočjo sočloveku in zaščito sebe v procesu pomoči. Ponovili smo osnove oživljanja in obvezovanja ran. Slednje so naši mladi gasilci dokazali tudi z obvezo "mumija". - Veščina Preventivec. Otroci so narisali slike na temo Preprečujmo požare in napisali vsak po pet preventivnih gesel. Skozi igro so spoznali preventivne ukrepe pred požarom doma, v naravi ali na taborjenju. Mlade gasilke in gasilci bodo glede na starost, opravljene veščine in preventivne gasilske značke pridobili čin pionirja oziroma mladinca, ki ga bodo prejeli na zboru mladih v matičnem društvu. V soboto so nas v času dopoldanskih aktivnosti obiskali tudi podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar, predsednik GZ Mengeš Janez Koncilja in poveljnik GZ Mengeš Franc Hribar. Pridružili so se aktivnostim in ugotovili, da so poučne, zanimive in koristne. Sama bi na koncu sklenila, da tovrstno druženje v naravnem okolju, ob učenju in skupinskih igrah, otrokom in mladostnikom omogoča izkušnje, ki so v sodobnem svetu vse bolj redke, družbi pa vedno bolj potrebne. Besedilo in foto: Mateja Kržin Domžalski častniki na strokovni ekskurziji v Nemčiji Častniki in podčastniki pred vhodom v taborišče Dachau V začetku junija smo se člani OZSČ Domžale odzvali povabilu kolegov iz Ljubljane in se udeležili strokovne ekskurzije v Obersalzberg, Dachau in München. Prvi dan smo si ogledali zgodovinski Dokumentacijski center v Obersalzbergu, ki je povezan z nacistično zgodovino in strahotami režima, saj so se prav od tu vodile glavne operacije nemške vojske v smeri Zahoda. Pod muzejem smo si ogledali tudi enega izmed mogočnih bunkerjev, ki so bili sicer zgrajeni v dolžini 2800 m in so povezovali čez 80 bivalnih in spalnih prostorov, sanitarij, arhivov, imeli so sistem za ogrevanje in ventilacijo, kanalizacijo in protiplinski sistem. Pot nas je potem s posebnimi lokalnimi avtobusi vodila po strmi alpski cesti pod vrh Kehlsteina, kjer je na nadmorski višini 1834 metrov ohranjeno Hitlerjevo Orlo-vo gnezdo. Z vrha se razprostira čudovit razgled na salzburške in bavarske Alpe. Poslabšane vremenske razmere nam sicer niso dovoljevale omenjenih razgledov, smo pa dobili občutek, da je to bilo gnezdo, ki je kasneje obrodilo toliko strahot, ki so se zgodile v drugi svetovni vojni. Drugi dan je bil namenjen ogledu zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachau nedaleč stran od mestnega jedra. To taborišče je bilo ustanovljeno že 22. marca 1933, skozi katerega je šlo preko 200.000 ljudi iz vse Evrope, od tega jih je skoraj 40.000 umrlo. Na vhodnih vratih je znameniti stavek v nemščini: »Arbeit maht frei«— delo osvobaja. Največ je bilo državljanov judovskega porekla, po letu 1942 pa je bilo med interniranci tudi mnogo Slovencev in ujetnikov iz drugih okupiranih dežel. V obdobju od leta 1942 do 1945 so internirance uporabljali kot delovno silo za vojaško industrijo. Proti koncu vojne pa je bila za mnoge usodna končna faza, ko so jetnike preseljevali na druge lokacije, da ne bi padli v roke osvoboditeljev. Povsod smo lahko občutili, da se tudi Nemci zavedajo, da bodo storili vse, da se kaj podobnega nikoli več ne bo zgodilo. Zadnji del naše ekskurzije je bil namenjen ogledu bavarske prestolnice, od ostankov mestnih vrat, mimo poznanih proizvodnih hal znanih firm BMW-ja in MAN-a, na koncu pa smo se sprehodili po središču mesta z obiskom Marijinega trga s staro Mestno hišo, cerkvijo sv. Mihaela, stolnico in Karlovimi vrati. Vsebinsko bogata ekskurzija se je ob večeru spojila s prijetnim druženjem. Ob dobrem pivu smo se tudi uspeli sprostiti in navezati mnoga nova poznanstva. Besedilo in foto: Bine Kladnik Dan odprtih vrat Slovenske vojske v vojašnici Franca Rozmana Staneta Člani Območnega združenja slovenskih častnikov Domžale smo se v maju udeležili dneva odprtih vrat SV, ko vojašnice na široko odprejo svoja vrata obiskovalcem. Takoj po prihodu smo prisostvovali postroju enote v čast obiska predsednika države in dvigu zastave, s katero so padalci doskočili iz letala PC-6. Program so nadaljevali s predstavitvijo motoriziranega bataljona in vojaške policije, ki se je predstavila tudi s spretnostno vožnjo. Zelo zanimiv je bil prikaz dela s službenim psom, tako z iskanjem mamil kot z lovljenjem nepridipravov. Opravljen je bil blagoslov motoristov in predstavljena duhovna oskrba. Popestreno je bilo tudi z nastopom mažoretk, trebušnih plesalk in harmonikarja. V nadaljevanju je bil prikaz premagovanja pehotnih ovir ter padalski skok športne enote iz letala PC-6. Ogledali smo si vso pehotno oborožitev, od osnovne, klektivne, do bojnih vozil Valuka in Svaruna, s katerima je bila omogočena tudi vožnja, predstavljen je bil fizikalno-ke-mijski laboratorij. Predstavili so se Uprava za obrambo, možnosti zaposlitve v SV, prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbena rezerva in štipendiranje. Zanimivo je bilo tudi srečanje s pripadniki Športne enote, kjer so se predstavili znani vrhunski športniki. Prestavili so se tudi društva in klubi MO- RIS, študenti obramboslovja, ZSC, VVZS, DU MORS in drugi. Ob zaključku predstavitev smo bili pogoščeni s tradicionalno okusnim vojaškim golažem. Besedilo in foto: Bine Kladnik Častniki pred osemkolesnikom Svarunom Častniki in veterani na 27. pohodu na Triglav Častniki in podčastniki OZSČ ter veterani OZVVS Domžale smo se tudi letos udeležili tradicionalnega 27. pohoda na Triglav. Častniki smo letos izbrali vzpon po Tominškovi poti, veterani pa s Kota. polna nepozabnih pogledov tako na Triglavsko severno steno, kakor tudi v dolino Vrat. Na vrh Triglava smo se povzpeli vsi častniki, ki smo bili dobro kondicijsko pripravljeni, le počakati je bilo potrebno na ugodne vremenske razmere. Občutki ob Aljaževem stolpu, na nadmorski višini 2864 m, so vselej veličastni in zmagoslavni. Spomnimo se na župnika Jakoba Aljaža z Dovja, ki je že leta 1895 opazil veliko zanimanje tujcev za slovenske gore, temu pa se je uprl tako, da je od dovške občine za pet goldinarjev kupil vrh Triglava (6 m2). Valjasti stolp, izdelan iz debele pocinkane pločevine, je bil skozi čas sicer različnih barv, ni pa izgubil prvotne oblike. Vsakokrat nas prevzema kot najprepoznavnejši simbol Slovenstva, zato je prav, da je stolp kulturni spomenik državnega pomena in tudi v državni lasti. Na Kredarici smo se udeležili z našim praporom krajše proslave posvečene partizanskemu in veteranskemu vzponu na Triglav, ki se je zgodil vsak v svojem obdobju s slovensko zastavo. Izrečene besede vsakokrat zvenijo spravno in domovinsko. Prav prijetno in sproščeno pa je potem tudi druženje tako na Kredarici, Staničevi koči in na Planiki, ki so polne do zadnjega kotička. Naslednji dan, po spustu v dolino preko Vodnikove koče, pa smo se udeležili še zaključne prireditve na Pokljuki - Rudnem polju. Besedilo in foto: Bine Kladnik Častniki in podčastniki o organizaciji MSNZ v Občini Domžale Območno združenje slovenskih častnikov Domžale je v skladu s sprejetim programom dela v maju v častniškem klubu Gostišča Kovač organiziralo predstavitev teme Organizacija MSNZ (Manevrska struktura narodne zaščite) v Občini Domžale v letu 1990. Temo je profesionalno predstavil Milan Narat. Bili smo seznanjeni z organizacijo, enotami, popolnjenostjo s pripadniki in oborožitvijo, tajnimi skladišči ter priznanji MSNZ. MSNZ je bila tajna vzpostavitev poveljstev in štabov, lojalnih slovenski oblasti in hkrati zametek Slovenske vojske, ki je trajala od 15. maja do 4. oktobra 1990. Cilj organiziranosti je bil spontan odpor proti odvzemu orožja TO RS, zavarovanje ukrepov nastajajoče države in organizacija oborožene vojaške formacije, ki bi lahko branila RS pred oboroženim napadom JA. Temeljna naloga MSNZ je bila zavarovanje ključnih objektov ob napadu JA, hkrati pa z zavzetjem skladišč OVO zagotoviti orožje za dodatne vpoklice formacij TO. V MSNZ je bilo razporejenih 22.000 pripadnikov TO, izdelani pa so bili tudi podrobni načrti za napade na skladišča JA. Načelnik pokrajinskega štaba MSNZ Ljubljana okolica je bil Elo Rijavec, njegov namestnik pa Bojan Končan. Načelnik MSNZ Domžale je bil Dominik Grmek, namestnik Milan Narat, pomočnik Bogdan Zupan, koordinator pa Janez Rozman. Pri izbiri Tominškova pot se v začetku hitro vzpenja po urjenih stopnicah, kasneje ima veliko klinov in varovalnih zajel, je pa najodgovornejših posameznikov v občinah sta veljala načelo trojk in obvezen konsenz vseh treh pokrajinskih organizatorjev. Hkrati s kadrovskim popolnjevanjem je bila vzpostavljena evidenca razpoložljivega orožja po občinah. Vsi prevozi orožja in streliva so bili najmanj dvakrat varovani, in sicer neposredno z oboroženimi pripadniki in s pripadniki organov za notranje zadeve ONZ in so potekali v strogi tajnosti. Enote MSNZ Domžale so skupaj štele 372 vojaških obveznikov, od tega 66 častnikov in podčastnikov, imele pa so tudi štiriindvajset vozil. Tajna skladišča, skupaj jih je bilo trideset, so bila razporejena po tedanji Občini Domžale, torej od Domžal, Trzina, Mengša do Lukovice. Ta skladišča so bila locirana na domovih mnogih članov častniškega in veteranskega združenja. Ob koncu se je razvila živahna razprava okrog teh dogodkov, ki so prav gotovo vplivali na našo uspešno osamosvojitev. Besedilo in foto: Bine Kladnik k *■ mm mm 4 \ > Znanstvenica bom. »Mami nas je peljala na obisk v njeno službo. Zaposlena je v Leku, kjer delajo zdravila za bolne otroke in odrasle. V njeni službi smo srečali prijazne ljudi, ki so nam pokazali zanimive eksperimente. Takšne, ki jih še nikoli nisem videla. Velikokrat sem razmišljala, kaj bom, ko bom velika. Morda športnica ali glasbenica. A najrajši bi bila to, kar je moja mami. Znanstvenica bom.« POLNI CERTIFIKAT HQ a Družini prijazno podjetje lek član skupine Sandoz Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si H ŠPORT Žargi evropski kadetski podprvak v savatu Iz minulega evropskega kadetskega prvenstva v savatu - francoskem boksu, verziji assaut - lahki kontakt, se je mlada slovenska savate reprezentanca vrnila bogatejša za nova odličja in ponovno potrdila kvalitetno delo v pripravljalnem obdobju. Prvenstvo mladih reprezentanc stare celine je tokrat gostila Belgija v kraju Bütgenbach. Številno slovensko ekipo je zastopalo tudi pet članov Savate kluba Domžale (SKD). Vpoklic v reprezentanco ter s tem odhod na EP sta si prislužila tudi Mengšana Domen Stele v kategoriji do 65 kg ter Miha Žargi v kategoriji do 75 kg, kot tekmovalce pa je Savate klub Domžale v kategoriji do 70 kg zastopal še Žan Homar. Poleg omenjenih mladih tekmovalcev sta na EP sodelovala še dva člana SKD: Rok Topolovec je kot izkušen borec članske zasedbe ter trener s svojim znanjem in nasveti na EP sodeloval v strokovnem kadru reprezentance kot sekundat in trener, Bojan Rusjan pa je slovenske barve zastopal kot sodnik. Žan Homar (prvi z leve), Miha Žargi (v zraku), (od desne proti levi v zadnji vrsti) Bojan Rusjan, Rok Topolovec in Domen Stele Miha Žargi je po lanskoletnem 3. mestu s svetovnega prvenstva, za katerega je bil nagrajen tudi z priznanjem Občine Mengeš, tokratni rezultat še nadgradil in osvojil končno 2. mesto ter s tem naslov evropskega kadetskega podprvaka v savatu - francoskem boksu in s tem samo potrdil dobro in trdo delo na treningih v tekoči sezoni. Na poti do finala je tako premagal predstavnike Finske, Italije in Belgije, poraz pa je moral v izenačeni finalni borbi, kjer smo bili priča izjemnemu tehničnemu in taktičnemu znanju obeh tekmovalcev, priznati le Francozu. Svoje prve korake na velikem mednarodnem tekmovanju sta uspešno naredila tudi Domen Stele in Žan Homar. Žal jima ni uspelo poseči po odličjih, sta se pa domov vrnila z veliko mero novih izkušenj. Za delo z mladimi v SKD, ki je obrodilo sadove in prineslo želene uspehe, so bili zadolženi Luka Mljač, Rok Topolovec in Gregor Gajšek. Besedilo in foto: Luka Mljač Odprtje prenovljenih prostorov Ob zaključku tekmovalne sezone 2011/2012 je potekalo svečano odprtje prenovljenih prostorov NK Mengo 28. Trak sta prerezala župan Občine Mengeš Franc Jerič in predsednik kluba Boštjan Marinko. Prenovljeni prostori so za klub velika pridobitev, saj se otroci od sedaj naprej pripravljajo na treninge in tekme v skrbno urejenih prostorih, kar bo zagotovo prispevalo k še večjemu veselju do obiskovanja nogometa. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem donator-jem, sponzorjem in staršem, ker še čutite, ker še zaupate v dobrodelnost in ker ste na različne načine sodelovali pri projektu obnove klubskih prostorov. Mogoče ne verjamete v pravljičnost, mogoče ne sledite sanjam, mogoče vas včasih prevzame grenkoba, a v preteklih mesecih gotovo niste šli mimo deklice z vžigalicami. Ustavili ste se, ker ste slišali naše povabilo in pričarali otroške nasmehe. Priznajmo, da radi slišimo razposajeni otroški nasmeh in da ni lepšega kot hvaležne otroške oči. In to ste vi s svojim sodelovanjem povzročili, za kar smo vam resnično hvaležni. Besedilo in foto: Boštjan Marinko Državna prvakinja v cestni vožnji in podprvakinja v kronometru 8. junija je v okviru Maratona Franje Kolesarsko društvo Rog organiziralo državno prvenstvo v kronometru. Proga je potekala od Ljubljane (startali so pred Kristalno palačo v BTC City-ju) preko Šentjakoba do Dola pri Litiji in nazaj. 18,6 km dolg kro-nometer je štel za državno prvenstvo za moške in ženske kategorije Elite in POD 23, mladince in mladinke ter mlajše mladince in mladinke. Kljub močnemu vetru ga je Katja odpeljala odlično in s časom 32:09 zaostala za najboljšo le 13 sekund. Dva dni kasneje je bil na sporedu Maraton Franja, kjer je Katja na 97-kilometrski progi osvojila absolutno 7. mesto med ženskami, v kategoriji ženske do 30 let pa odlično 3. mesto in tako zopet stala na zmagovitem odru. 23. junija je Kolesarski klub Sava organiziral državno prvenstvo za dečke in deklice na progi Trstenik-Žablje-Čatovlje-Trstenik v dolžini kroga tri kilometre, z dodatnimi 800 metri od starta do začetka kroga in nazaj do cilja. Katja je morala z dečki A prevoziti 12 krogov, skupaj 36,8 km. Zelo razgibana proga je Katji kar ustrezala, saj je prehitela precej dečkov in tako v svoji kategoriji mlajših mladink osvojila naslov državne prvakinje. V juniju pa je Katja osvojila najvišjo stopničko tudi v Avstriji, na dirki Grand Prix Südkärnten Völkermarkt - UCI. Na progi, dolgi 48,4 km in z dvema vzponoma, ji nobena od deklet ni mogla slediti in je tako lahko prepričljivo zmagala. Besedilo in foto: Niko Urankar Foto: Leon Andrejaš ' Katja na velikem odru Maratona Franje T■ o ü 1 *.....- RaHI- " ■ ■' PFIA 10'- I dm L c Ltanr n G V ij:. rtllihJii 3 Katarina Stražar na turnirju v Franciji Katarina Stražar, šestošolka, pod vodstvom trenerja Davida Orešnika že dve leti trenira namizni tenis v NTS Mengeš. Zaradi velikih uspehov na tekmovanjih jo je selektor za dekleta uvrstil v reprezentanco, ki se je udeležila mednarodnega tekmovanja 8. Euro Mini Champs v Franciji. Katarina je najboljša mlada igralka namiznega tenisa v svoji kategoriji v Sloveniji. Odlikujejo jo marljivost, kreativnost, borbenost, hitro učenje, odlično se znajde v odločilnih trenutkih; po naravi je zmagovalka. s tega tekmovanja pa je šest zmag in štirje porazi. Pri dosegu tega uspeha ji je pomagal z ustreznim vodenjem in nasveti tudi njen klubski trener David Orešnik, trener v NTS Mengeš. Ceprav Katarina redno trenira namizni tenis šele dve leti, pa je že dosegla celo kopico odličnih dosežkov, med drugim je v lanski sezoni na občinskih, medregijskih, šolskih in državnih tekmovanjih šestnajstkrat osvojila prvo mesto. V kategoriji deklic letnik 2001 je absolutna slovenska prvakinja, saj je zmagala na dveh odprtih prvenstvih in na državnem šolskem tekmovanju. V kategoriji mlajših kadetinj (do 13 let) je na državni lestvici za mlajše kadetinje osvojila končno dvanajsto mesto. Ob odličnem rezultatu in z novim motivom za trening se Katarina z veseljem vrača za zeleno mizo v Mengšu. V klubsko sredino je prinesla novo energijo in sporočilo, da je z zagnanim vsakodnevnim delom (pa tudi odrekanjem) mogoče doseči veliko. Pri tem je pomembna podpora staršev, ki ji stojijo ob strani. Sama pravi, da so se ji sanje, da bo nastopala za slovensko reprezentanco, uresničile. Želimo ji čim več uspešnih nastopov in veselih trenutkov v namiznem tenisu. Reprezentatka Slovenije Katarina Stražar Konec avgusta je zato odpotovala v Schiltigheim v Franciji, kjer je potekalo mednarodno namiznoteniško tekmovanje, okarakterizirano tudi kot »neuradno evropsko prvenstvo v namiznem tenisu za najmlajše kategorije«. Letos se je tekmovanja udeležilo 359 mladih igralcev in igralk iz kar devetintride-setih evropskih držav, od tega iz Slovenije pet tekmovalk in trije tekmovalci. Skupaj z reprezentančnima trenerjema Klemenom Mrakom in Davidom Orešnikom, ki je bil tudi vodja potovanja, ter starši, so mladi preživeli nekaj lepih dni v tem zanimivem francoskem mestu v bližini Strasbourga. Na tekmovanju v Schiltigheimu je v Katarinini kategoriji deklic letnik 2001 nastopalo devetinsedemdeset deklet iz cele Evrope. Konkurenca je bila zelo velika. Njena uvrstitev med dvaintrideset najboljših evropskih mladih igralk je odličen uspeh. Žal je tekmo za uvrstitev med šestnajst najboljših izgubila proti igralki Vargovi iz Romunije, a to ne zmanjša njenega uspeha, saj je igrala proti močnejši nasprotnici, ki je dosegla končno peto mesto. V nadaljevanju tekmovanja ji poraz ni odvzel poguma in zagnanosti. V razigravanju za končna mesta je osvojila sedemindvajseto mesto, njen izkupiček Besedilo in foto: Janez Stibrič Vabimo vas na treninge namiznega tenisa v NTS Mengeš Pred vrati je nova namiznoteniška sezona, zato vpisujemo nove mlade člane, ki bi želeli trenirati namizni tenis v okviru Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš). Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo pri namiznote-niški vadbi: v okviru krožka na osnovni šoli ali za tiste, ki bi želeli nekaj več, tudi v klubu NTS Mengeš, ki združuje tradicijo, vrhunsko znanje in odlično delo z mladimi. Termini za začetnike v NTS Mengeš so: ponedeljek, sreda, petek od 16.30 do 17.30. Vadnina je 20 evrov na mesec, treninge pa, ob sodelovanju ter strokovni pomoči ostalih trenerjev, vodi David Orešnik, trener v NTS Mengeš, ki je tudi trener slovenske reprezantance za mlade ter vaditelj namiznoteniških krožkov na večih osnovnih šolah. Dodatne informacije na GSM 031 502-157 (David). C V zadnjih počitniških dneh so se začele prve tekme v smučarskih skokih na plastiki Svoj prvi jesenski spis naj začnem z nadvse uspešnimi nastopi našega tekmovalca na Japonskem. V deželi vzhajajočega sonca se Matjaž Pungertar očitno počuti nadvse domače. Na tekmovanju za veliko nagrado - Grand Prix, ki predstavlja poletno različico svetovnega pokala, je na drugi tekmi v Ha-kubi osvojil odlično šesto mesto, dan prej pa petnajsto. Sredi avgusta, v Nemčiji, pa je bil triindvajseti. Torej je povsem upravičil zaupanje selektorja Gorana Janusa, ki ga je klub statusu B-reprezentanta uvrstil na tekme svetovnega ranga. Na nastope v Celinskem in Alpskem pokalu pa se intenzivno pripravljata še dva naša tekmovalca. Tako sta Anže Lanišek-Žaba in Jaka Kosec že izbrana, da zastopata Slovenijo na mednarodnih prizoriščih. Kot po navadi nas je na domačih tleh in na tujem razveseljeval Anže Lanišek-Žaba. V alpskem pokalu je bil deseti in dvajseti, v domačem pokalu Cockta pa je bil drugi, tretji in šesti. Tudi Jaka Kosec se je zavihtel na zmagovalni oder, drugič pa je bil peti. Dobro klubsko formo je pokazal tudi Luka Šarc z osmim mestom na kranjski 109-metrski skakalnici, solidna pa sta bila še Aljaž Ogrinc in Gašper Anton Komatar, ki sta se vrtela okoli deseterice. Konec septembra bo živahno tudi pod Gobavico, saj bodo prizadevni člani kluba prireditelji celodnevnega dogajanja na Zalokah. Ker bi v klubu radi osvežili tekmovalni kader, bo pred samim tekmovanjem še dan odprtih vrat, kamor vabijo vse mlade, šolske in predšolske nadebudneže, da preverijo svoj talent in pogum. Pod skakalnicami bo vsem zainteresiranim predstavljeno delo kluba ter oblike treninga in tekmovanj, ob 13. uri pa bo na sporedu tekmovanje za najmlajše kategorije za Slovenski pokal ter 14. memorial, in sicer na vseh treh skakalnicah in v treh serijah. Fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net/. Besedilo in foto: Jože Trplan Anže Lanišek - Žaba je bil kar malo razočaran nad drugim mestom v Kranju Upočasnimo staranje z jogo V današnjem času se večina ljudi boji staranja. Največ lahko za mladosten videz storimo z zdravim načinom življenja. Joga je idealna, saj z vajami spodbujamo vitalnost, povečamo odpornost proti stresu ter povečamo moč, gibljivost in vzdržljivost. Besedilo in foto: Maja Sršen Stol vstran Vaja poveča moč celega telesa: krepijo se mišice stegen, raztezamo mišice prsnega koša in meč. Zasuk telesa spodbudi delovanje prebavnih organov, sprosti napetosti in omogoča pomiritev. Začetni položaj: Stojte vzravnano, težo telesa prenesite na pete. Dlani sklenite pred prsnim košem. Izvedba: Z izdihom počepnite. Dlani položite na koleno. Z vdihom se zasukajte vstran in iztegnite desno roko navzgor. Medenica se pri tem ne premakne. Vajo ponovite na drugo stran. Opora na eni roki Pri oporah roke nosijo težo telesa, kjer se pokaže pomen ravnotežja. Krepijo se mišice ramen, rok, hrbta, trebuha in nog. Te vaje izboljšajo samozavest, osredotočenost in poživljajo življenjsko moč. Začetni položaj: deska (položaj za sklece) Izvedba: Zasukajte se vstran; desno roko dvignite navzgor in jo popolnoma iztegnite (obe roki skupaj sta v ravni liniji). Pogled usmerite navzgor. Stopala se s prstov zvrnejo na stopalni rob. Kolke potisnite navzgor, da se hrbtenica poravna. Brezplačna joga v Mengšu Z vajami se lahko v septembru pomladite na brezplačni vadbi FIT JOGE v športnem parku v Mengšu. Vsi vadeči boste lahko z brezplačno meritvijo preverili biološko starost svojega telesa (vitalnost v letih, mišična in kostna masa, odstotek maščobe, poraba kalorij ...). Prijave na brezplačno Fit Jogo: zdravje.zabava@gmail.com. H OGLASI, OBVESTILA NK MENGO 28 SE ZAHVALJUJE SPONZORJEM IN DONATORJEM, KI SO PRISKOČILI NA POMOČ PRI OBNOVI KLUBSKIH PROSTOROV. Donatorji in sponzorji: Občina Mengeš, Alije Ganič s.p., Alojz Dornik s.p., Barbara Anžin s.p., COMPEX -CO d.o.o., Dermastja Franc s.p., Filip Vrhovnik s.p., Gik d.o.o., Jagodic d.o.o., Jaka Malovrh s.p., Jamšek Sašo s.p., JUB d.o.o., Kalcer d.o.o., Kveder Marjan s.p., Kovinoplastika Piskar, Laby s Zavarovalno Zastopanje d.o.o., Lavaco d.o.o., LGM d.o.o., Mizarstvo Kumer Boris s.p., Pavrič Janez s.p., Primož Stele s.p., Rolete Kosec d.o.o., Roman Koncilja s.p., RP DESING, Radulovič Srečko s.p., Sandi Bevk s.p., Skok Anton s.p., Šalja Femi s.p., Tehmax d.o.o., Tesarstvo Štebe, Trdinov hram gostinsko podjetje d.o.o., Vendo -Pušnik d.o.o., Vistra d.o.o., Vodoterm d.o.o., Zora Domžale z.o.o. Župnija Mengeš Vas vabi: 15. 9. 2012, ob 9.30 Stična mladih 2012 - celodnevno srečanje mladih z bogatim programom. Pričevalca: bivši londonski gangster John Pridmor in igralec Gregor Čušin. Vabljeni srednješolci, študentje in mladi v poklicih. Iz Ljubljane pelje poseben vlak. Več informacij na: http://www.sticna.net. 16. 9. 2012, ob 10. uri Sveta maša ob začetku šolskega in veroučnega leta z blagoslovom šolskih torb, ki jih otroci prinesejo s seboj in položijo pred glavni oltar - v župnijski cerkvi. 29. 9. 2012, ob 8. uri Sveta maša - Začetek celodnevnega češčenje in god farnega zavetnika sv. Mihaela - v župnijski cerkvi. ob 10. uri Sveta maša - v župnijski cerkvi. ob 18. uri Sklep celodnevnega češčenja - v župnijski cerkvi 13. 10. 2012, ob 19. uri Srečanje zakonskih jubilantov - v župnijski cerkvi Vabljeni vsi župljani, ki ste poročeni že 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60 ali več let. Po sveti maši bo srečanje v dvorani župnijskega doma. 13. 10. 2012, ob 20. uri Taizejska molitev mladih v župnijski cerkvi. Več si lahko preberete na spletnem naslovu župnije: www.župnija-mengeš.si. OBJAVA ZA PROSTOVOLJCE VABILO K VPISU Pridruži se nam v Nogometnem klubu Mengo28, kjer posvečamo posebno pozornost vzgoji mladih nogometašev. Deležen boš kvalitetnih treningov, ki ti morda uresničijo celo tvoje sanje - postati nogometna zvezda! Enostavno pridi na nogometno igrišče, kjer te bomo z veseljem sprejeli in vključili v ustrezno ekipo. Naučili te bomo poigravanja z žogo, preigravati in zabijati gole. Več informacij na tel.: 041/864-364. Skupaj se bomo veselili uspehov naše ekipe! AIA - Mladinski center Mengeš išče prostovoljce za: - ORGANIZIRANJE ZABAVNE DEJAVNOSTI, - IZVAJANJE DELAVNIC IN PREDAVANJ ZA MLADE, - VODENJE SOCIALNE PREVENTIVE (preventivna dejavnost na področju raznih odvisnosti ...), - POTOPISNA PREDAVANJA (vabljeni, če ste pripravljeni deliti svoja doživetja na zanimivem potovanju z nami), - PROSTOVOLJNO DELO (tvoja ideja). Prijavi se preko e-pošte: drustvo.aia@gmail.com, posreduj nam svoje osebne podatke in navedi (izberi ali predlagaj) področje sodelovanja. Dodatne informacije na tel. 070/732-070, po 15. uri. NOVO V MENGŠU Cena obiska od 3 do 5 EUR odvisno od števila vplačanih obiskov - Pod vodstvom strokovno usposobljenih inštruktorjev z večletnimi izkušnjami - Prvi obisk brezplačen - Že zbiramo prijave (do zapolnitve skupin) - Prijave: zdravje.zabava@gmail.com - Info: www.zdravje-zabava.com Maja Sršen s.p. Ul. Dr. Zajca 12 Mengeš NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš september, oktober drustvo.aia@gmail.com, tel.: 070/732-070, po 15. uri AIA - Mladinski center Mengeš je odprt vsak dan od 17.00 do 22.00, razen ob torkih. SE DOGAJA KOSARKARSKI TURNIR TROJK: v soboto, 15. septembra, pričetek ob 14. uri, na ploščadi pred ŠD Partizan Mengeš, prijave na e-pošto ali telefon (zgoraj), za mlade od 15 do 29 leta. OTVORITEV RAZSTAVE Čisto moja zgodba, moja pravljica: v sredo, 19. septembra, ob 18. uri , v Knjižnici v Mengšu, vabljeni vsi. ŽUR NA FUL - HALLOWEEN PARTY: v sredo, 31. oktobra, od 21. do 2. ure, v Mladinskem centru v Mengšu, zabava z DJ, za mlade. ZABAVNE, DRUŽABNE NEDELJE: vsako nedeljo, od 17. do 22. ure, za vse mlade, v prostorih Mladinskega centra. ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA VAŠE OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE: organiziramo ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure ali od 13.30 do 16.30 oziroma po dogovoru, izkušeni animatorji bodo poskrbeli za prijetno in igrivo vzdušje, v prostorih Mladinskega centra. PLEŠEMO IN USTVARJAMO HIP HOP plesna vadba: se bo pričela v torek, 18. Septembra. V septembru bo vadba brezplačna. V torek in četrtek od 16.45 do 17.45, za 1. do 5. razred OŠ, v torek in četrtek, od 17.45 do 18.45, od 6. razreda OŠ dalje. Ob torkih vadba v mali dvorani ŠD Partizan, ob četrtkih v nekdanji Fremi. Vabljeni novi plesalci! NOVO - MTV&ZUMBA TRENDI plesna vadba: pričela se bo v sredo,19. Septembra. V septembru bo vadba brezplačna. V sredo in petek, od 17. do 18. ure, za dijake in študente, v nekdanji Fremi. Vabljeni! SE UČIMO IN RAZISKUJEMO UČNA POMOČ - brezplačne inštrukcije: se bo pričela v četrtek, 20. septembra, vsak četrtek med 17. in 22. uro, predhodni dogovor po e-pošti, po telefonu ali osebno. IZ ŽIVLJENJA CERKVE Med nami je bil misijonar Jože Adamič z Madagaskarja Imeti v sebi ljubezen je velika stvar. Imeti pa je toliko, da se zavestno odpoveš posvetnim stvarem, družini, prijateljem, domovini, stopiš na pot duhovništva in greš v neznani svet - deželo, polno takšnih in drugačnih pasti, to je neizmerljiva ljubezen. Da greš med revne in bolne, zapuščene in pozabljene gobavce, jim podariš sebe kot pšenično zrno, ki potrebuje le ped zemlje, da obrodi stoteren sad - to pa ni več samo ljubezen, to je moč srca. In imajo jo naši misijonarji, eni največjih ambasadorjev Slovenije po svetu, ki v deželah vroče Afrike, gorate Južne Amerike, vlažne Azije, hladne Kanade in Bog ve, kje še vse, pomagajo revnim in ubogim ljudem biti človek. Pri svojem humanem početju pa ni dovolj le lastno odpovedovanje, potrebujejo tudi denar. Njihovo največje upanje pri zbiranju finančnih sredstev je lastna domovina, pa tudi prijatelji in znanci po svetu. Našo župnijo je tretjo julijsko nedeljo pri obeh dopoldanskih sv. mašah, katerih nabirki sta bili namenjeni njegovemu delovanju, obiskal eden teh mož in nam v lepi slovenščini, kljub temu da je bil v domovini svojih staršev le med študijem, tako v živo opisal in približal svoje poslanstvo, da je bil nagrajen z dolgim ploskanjem. To je bil misijonar družbe lazaristov Jože Adamič. Rojen slovenskim staršem leta 1957 v Lanusu v Argentini se je po zidarski šoli odločil za študij teologije v Ljubljani. Po dveletnem kaplanovanju v Smartnem pod Šmarno goro je leta 1987 na svojo veliko željo odšel svojim sanjam naproti - v misijone. Ni se mu sicer izpolnila mladostna želja, da bi pomagal ljudem v Andih, visoko v gorah Bolivije, med katerimi je kot mladenič že bil in o tem tudi ničkolikokrat sanjal, temveč so ga potrebe pripeljale na rdeči afriški otok Madagaskar, v okrožje Vangaindrano, kjer je v prvih letih in zelo težkih razmerah zgradil nekaj cerkva. Nadaljeval je v okrožju Manakaro, ko je za velike potrebe tamkajšnjih domačinov v eni izmed enajstih podružnic, mestu Marofarihy, zgradil misijonsko središče. Je njegov direktor in skrbi za dispanzer, poleg katerega v tem času z lastnimi rokami gradi veliko cerkev in župnišče. Na vprašanje, kako vse to zmore, je odgovoril: »Z Božjo in vašo pomočjo!« O sebi ni rekel niti besedice. Kakšna osebnost! To je človek, ki je svoje življenje podaril Malgašem, in nekoč bo med njimi tudi tiho zaspal. Spoznati se s človekom, čigar življenjskim zgodbam so tudi otroci prisluhnili z odprtimi usti, je nekaj vznemirljivega za vsako srce. Ob tem navadne duše obmolknejo. Ostanejo brez besed, hvaležne Bogu za tako predane slovenske sinove. Misijonarjeva največja dobrotnica in podpornica v Sloveniji je župnija Žalna na Dolenjskem, nekaj dobrih ljudi pa ga redno podpira tudi iz Francije, Švice in Argentine. Besedilo in foto: Jože Brojan Blagoslov tabernaklja v loški cerkvi Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Loki je pričakala svoje vernike in častilce na žegnanjsko nedeljo v drugačni podobi. Uvod v »bop«, kot po loško rečemo temu praznovanju, ko se spominjamo prve posvetitve naše cerkve, ki se v listinah prvič omenja leta 1526, je bil tudi tokrat v rokah naših pritrkovalk Francke, Joži in Irene, ki vedno znova poskrbijo, da se pesem loških zvonov lepo zlije z vaščani in jih vabi k pobožnosti. Slovesnost praznika je imela letos še večji pridih Božje bližine, saj smo bili poleg mašne daritve priče blagoslovu tabernaklja, ki ga doslej v cerkvi ni bilo. Tabernakelj sicer ni nov, saj je bil pred mnogimi leti izdelan za stranski oltar v cerkvi sv. Petra v Komendi, potem je imel nekaj let svoje mesto v župnijski kapeli v Jaršah, nato pa je dobil svoje mesto na podstrehi. V rokah mojstra Petra Krušnika, loškega rojaka, pa je dočakal renesanso - povsem ga je obnovil, tako da se zdaj prekrasno ujema s celotnim oltarjem. Postavitev tabernaklja v Loki je v glavi g. Štefana Babiča zorela vrsto let, prav gotovo še v časih, ko je bil mengeški župnik, uresničil pa jo je letos prvo avgustovsko nedeljo, potem ko se je lani po tridesetih letih vrnil k nam kot duhovni pomočnik. Gospod Babič je namreč odličen poznavalec cerkvene arhitekture in ima tudi zelo velik čut odgovornosti do sakralne umetnosti, zato je bil postavitve zelo vesel. Po blagoslovitvi, ki se je gospod Babič zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti, se je župnik g. Janez Avsenik, ki je vodil bogoslužje, zahvalil vsem sodelujočim in spregovoril o nenavadni poti tabernaklja, ki je končno spet prišel na pravo mesto, na oltar, in zasijal v svoji polnosti. V ta namen je bila izdelana tudi podobica, ki bo nas in zanamce spominjala na slavnostni dogodek. Besedilo in foto: Jože Brojan H IZ ŽIVLJENJA CERKVE Sestra Terezija odhaja iz Mengša V soboto, 25. avgusta, smo se v župnijski cerkvi pri večerni sveti maši poslovili od sestre Terezije Petrič, ki odhaja v sestrsko skupnost usmiljenk v Breznico na Gorenjskem. V avgustu je praznovala že svoj srebrni jubilej v redu Hčera krščanske ljubezni Vincencija Pavelskega ali kratko usmiljenk. Od tega je bila v Mengšu s triletnim presledkom kar dvaindvajset let. Službovala je v Domu počitka Mengeš, kamor so sestre prišle pred 92 leti in vsa ta leta v njem nepretrgoma delovale. Z odhodom sestre Terezije se je prvič ta vez prekinila. Sestra Terezija je bila oskrbovancem doma počitka na voljo ne samo kot medicinska sestra pač pa tudi s svojim redovnim poslanstvom kot redovnica - sestra usmiljenka. »Red sester usmiljenk je nastal v 17. stoletju v Franciji, a se je kmalu razširil preko njenih meja. Sv. Vincencij Pavelski in sv. Ludovika de Marillac sta jo ustanovila z namenom, da bi služila najbolj potrebnim in ubogim, v katerih sta sama gledala Jezusa in to priporočala tudi prvim sestram. Danes Družba deluje po vseh celinah sveta. Njihovo poslanstvo je, da se darujejo Bogu za službo ubogim. Kristusova ljubezen jih priganja, da v duhu ponižnosti, preprostosti in ljubezni, hitijo na pomoč vsaki revščini. Njihov ustanovitelj sveti Vincencij Pavelski jih spodbuja, da jim nobena oblika revščine ne sme biti tuja, zato se trudijo čim bolje odgovarjati na znamenja časa, klice Cerkve in klice ubogih,« je zapisano na njihovi spletni strani. Sestra Terezija je bila močno prisotna tudi v župniji. Aktivno je sodelovala na vseh verskih področjih - pri bogoslužju, oznanjevanju in karitativnosti. Skozi vsa ta leta je učila verouk, vodila birmanske skupine, sodelovala pri pripravah duhovnih obnov, vodila molitvene ure, po potrebi delila sveto Sestri Tereziji sta se v imenu župnije zahvalila člana ŽPS Anica Skok in Tone Hribar. obhajilo, sodelovala v župnijskem pastoralnem svetu in še bi lahko naštevali. Njena posebna skrb je bilo čiščenje in krašenje cerkve, kamor je vključevala tudi mlade in jih učila veščin krašenja. Skrbela je tudi za bogoslužno perilo in zdelo se nam je samoumevno, da smo vedno prišli v lepo urejeno cerkev, kjer so bili oltarji pogrnjeni s čistimi in lepimi prti. Z okrasitvijo je vedno dala poudarek vsebini praznovanja značilno za obdobje cerkvenega leta oziroma praznikov, kot so advent, božič, velika noč, šmarnice, birma, prvo sveto obhajilo, zahvalna nedelja ... Še posebno pri letošnjem tridnevju je bila vsak večer druga okrasitev. Za vse to njeno delo sta se ji v imenu župnije zahvalila in ji zaželela veliko božjega blagoslova člana ŽPS Anica Skok in Tone Hribar. Za spomin sta ji izročila simbolično darilo v obliki sveče z našim zavetnikom svetim Mihaelom in keramiko mengeške cerkve, ki je bil skupaj z izrečenimi besedami zahvale le skromen izraz pozornosti za vse njeno nesebično in požrtvovalno zastonjsko razdajanje v dobro naše župnije. Sestra Terezija, res hvala za vse in Bog vas živi zdravo in zadovoljno še mnogo let! Besedilo: Anica Skok Foto: Janko Skok Topolsko žegnanje V lepem sončnem dopoldnevu tretjo nedeljo v avgustu smo v Topolah zopet praznovali vaško žegnanje. Drugod farna in podružnična žegnanja praznujejo na datum posvetitve cerkve, v Topolah pa smo žegnanje povezali s prvo pisno omembo kraja. V pisnih virih so Topole prvič omenjene 13. avgusta daljnega leta 1250, tako da letos obhajamo 762. obletnico prve pisne omembe. Mogoče smo celo edini kraj v Sloveniji, ki ima svoje žegnanje, nima pa svoje cerkve. Prvič smo se zbrali v Topolah pri sveti maši leta 2000, ko je bila ob 750-letnici omembe kraja v gasilskem domu pripravljena tudi velika razstava o kraju. Prva leta je bila maša v gasilskem domu, kmalu pa smo vaščani s skupnimi močmi uredili prostor ob vodnjaku pod Plešo. Kasneje smo poleg studenca postavili tudi kapelico sv. Lucije. Na tem prostoru obhajamo vsako leto tretjo nedeljo v avgustu topolsko žegnanje. Slovesnost se prične s sveto mašo, nato pa sledi kratka pogostitev za vse navzoče. Ob tem se vedno znova ponudi lepa priložnost, da se vaščani med seboj družimo v sproščenem vzdušju. Letošnjo mašo sta darovala gospod župnik Janez Avsenik in duhovni pomočnik gospod Štefan Babič. Vsako leto se udeleži svete maše in srečanja po njej veliko Topolcev, pa tudi veliko ljudi iz Mengša in sosednjih Suhadol pride v Topole. Tudi župan Franci Jerič se rad vsako leto udeleži žegnanja v Topolah, če mu to le dopušča čas. Kot za vsako prireditev je potrebno tudi za žegnanje v Topolah vložiti kar nekaj truda. Rad bi se zahvalil vsem Topolcem, ki so sodelovali pri pripravi prireditve, še posebno se našim gospodinjam zahvaljujem za vse dobrote, zahvala pa velja tudi pritrkovalcem in pritrkovalkam iz Mengša in Topol, ki s pritrkavanjem na miniaturnih zvonovih vsako leto polepšajo bogoslužje. Besedilo: Peter Jemec Foto: Mateja Jemec Tomazin Dedkove solze Sredi avgusta je pri Založbi Salve, d. o. o., izšla nova, deseta knjižica za otroke, ki jo je napisal Jože Brojan iz Loke pri Mengšu. Prijetna zgodbica, ki nosi naslov Dedkove solze, bo prav gotovo pritegnila mlade bralce, ki imajo radi dogodivščine in ki jih v tej knjižici ne manjka. Nekaj misli o njegovi pripovedi: »Kje so lepi stari časi?« bo marsikdo zavzdihnil ob koncu Brojanove pripovedi o dedku, ki se je ob izgubi svoje žene navezal na malega vnuka Žiga, ki je postal njegovo edino veselje in tolažba. Ko je vnuk od strahu onemel, se je njegov svet sesul v prah in je hitro prišel neizogiben konec vsega, kar je še imel na Goli rebri. Vnukova želja, da se bo kot gozdar vrnil na dedkovo domačijo, se ni uresničila. Takšna je že dolgo kruta slovenska resničnost: mnoge hribovske kmetije so propadle, mesta požirajo mlade, ki ne vidijo prihodnosti in zato v nedogled podaljšujejo svoje izobraževanje, ki ga vzdržujejo dedki in babice s svojimi pokojninami. Kakšno prihodnost imajo ti mladi pred seboj? Zaprti za štirimi zidovi in zazrti v računalniške monitorje preganjajo svoj dolgčas in si ne znajo vzeti časa niti za stika-nje po kakšnih starih podstrešjih in na pol razpadlih kočah. Kam se je izgubilo otroštvo, ki je bilo povezano z zvedavim raziskovanjem vaškega življenja in ga tako bogato odslikava menjavanje letnih časov z vsemi običaji, verovanji in pričakovanji ljudi, ki jim je zemlja pomenila največje bogastvo? Ali bomo res izgubili stik z vsem bogastvom, ki ga nudi naša lepa Slovenija s svojimi vasicami, cerkvicami na naših hribčkih, planšarijami in visokogorskimi travniki? Jože Brojan je začutil to umiranje, zato je svojo pripoved napisal z namenom, da bi otroci in mladi začutili, kaj mora- mo ohraniti, da bomo lahko srečen in zadovoljen narod pod Triglavom. Njegova pripoved je nostalgično iskanje narodove identitete, ki je ne more nadomestiti nekaj, kar je tuje slovenski duši. Zakaj bi se bali priznati, da je naša domovina podobna lepi pravljici, ki jo je treba prenašati iz roda v rod. To pravljico je treba živeti in jo začutiti, da postane del nas. Hvala Jožetu Brojanu, da nas je s svojo zgodbo prebudil iz zimskega spanja v novo pomlad, ki mora biti privlačna, lepa, polna novih pričakovanj in iskanj. Ko narod izgubi svojo dušo, sledi njegova smrt in kaj takega nihče ne želi novim generacijam, ki prihajajo za nami. Besedilo: Branko Balažic Obisk Slovenskega okteta in msgr. dr. Blaža Jezerška V sredo, 4. julija, smo v Domu sv. Katarine v Mengšu pripravili razstavo izdelkov, ki jih izdelujejo stanovalci našega doma. Na razstavo je prišlo toliko ljudi, da smo avlo doma napolnili do zadnjega kotička. Da je bil dogodek še lepši, so poskrbeli gostje, člani Slovenskega okteta. Zapeli so nam lepe domače slovenske pesmi in po vsaki prejeli glasen aplavz. Posebej so nas navdušili s pesmijo Domovini, avtorja Benjamina Ipavca. Umetnost je tesno povezana z ustvarjalnostjo, o kateri nam je spregovoril msgr. dr. Blaž Jezeršek. Ustvarjalnost dobi smisel, ko je prepoznana, ko jo vidimo, opazimo. Besede dr. Jezerška so nas spodbudile, da smo s še večjem zanimanjem prisluhnili umetniškemu ustvarjanju glasbenih gostov in si ob koncu dogodka ogledali ustvarjalne izdelke, ki so bili pripravljeni za ogled. Veselimo se novih dogodkov, kjer bomo lahko ob kulturnem programu predstavili ustvarjalnost, ki se rojeva v našem Domu. Besedilo in foto: Klemen Jerinc Slovenski oktet je posebej navdušil s pesmijo Domovini, avtorja Benjamina Ipavca ■i Ii . i V" "E^ii !■ fV1 f :> l^fW - ^r-V r k ■ vr*.- ? r Godba med nastopom ... Počitniško obarvano gostovanje Mengeške godbe v Stonu Mengeški godbeniki smo se od 12. do 15. julija mudili na gostovanju v Stonu na Hrvaškem. Naše kratke, a lepe in predvsem zelo vroče počitnice so bile tudi malo delovne, saj smo odigrali tri koncerte. V okviru našega obiska Dalmacije smo sodelovali na 2. Mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov Ston 2012, kjer smo imeli prvi dan samostojni enourni koncert, naslednji dan, v petek, 13. julija, pa so poleg nas nastopile še godba Ston, ki je bila v vlogi gostiteljice, Gradska glazba Petrinja ter Gradska ... in med druženjem z ostalimi godbeniki med večerjo glazba Metkovic, pri kateri smo gostovali v soboto, 14. julija zvečer, preden smo se odpravili proti domu. Ker so bili vsi naši nastopi zvečer, ko se je že nekoliko ohladilo, a je bilo v narodnih nošah še vedno peklensko vroče, smo imeli čez dan čas, da smo se malo okopali ter si ogledali znamenitosti mesta. Prijazni domačini so nam razkazali svoj kraj, soline, sprehodili smo se po delu obzidja, ki sicer obdaja mesto, se peljali z ladjico ter imeli piknik z morsko hrano. Občino Mengeš je pri tamkajšnjem županu predstavljal podžupan Jože Vahtar. Za prijazno povabilo, organizacijo ter gostoljubje pa se še enkrat najlepše zahvaljujemo Mengšanki Teji Barovic Cepon, ki sedaj živi v Stonu. Se že veselimo ponovnega druženja. Naše gostovanje pa ni bila edina aktivnost v mesecu juliju. Mengeški godbeniki smo namreč sodelovali tudi na slavnostni otvoritvi mladinskega svetovnega prvenstva v letalskem modelarstvu, ki je bilo 27. julija na ploščadi pred OŠ Mengeš. Naš zadnji poletni in tudi edini nastop v avgustu pa smo imeli v soboto, 4. avgusta, ko smo zaigrali po ulicah avstrijskega Beljaka. Tam so namreč priredili že 69. Villacher Kirchtag. Da je bila udeležba nastopajočih res velika, priča že dejstvo, da smo bili šele 82. nastopajoči v dolgi povorki, ki se je vila skozi mesto. Med našim gostovanjem je nastalo veliko zanimivih fotografij, ki si jih lahko ogledate na naši spletni strani, hkrati pa vas vljudno vabimo na Mihaelov sejem, ki bo 22. in 23. septembra v Mengšu in na katerem bomo veliko igrali. Besedilo: Maja Keržič Foto: Ana Per Otroška folklora pred novo sezono Otroška folklorna skupina OŠ Mengeš vstopa v novo šolsko leto, s katero želimo nadaljevati uspešno delo v pretekli sezoni, ko smo skupaj zbrali kar deset nastopov na šolskih, občinskih in strokovnih prireditvah, sejmih ter tudi na dobrodelnih prireditvah v Mariboru in splošni negovalni bolnišnici v Ljubljani. Mladi folkloristi in njihovi starši na Goričkem - Tromejnik V preteklem letu smo se na podlagi strokovne ocene prvič do sedaj uspeli uvrstiti na regijsko srečanje otroških folklornih skupin, kar dokazuje, da skupina vsako leto napreduje v kvaliteti in se loteva zahtevnejših programov. Tudi na državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev Pika poka pod goro v Rogaški Slatini smo nastopili odlično in za nastop prejeli zlato priznanje. Zagotovo pa nam bo najbolj ostal v spominu zaključni izlet oziroma dvodnevni tabor na Goričkem. Skupaj s starši smo preživeli dva čudovita dneva, spoznavali lepote in krajinske znamenitosti te nekoliko odmaknjene pokrajine in si na ta način širili znanje o slovenski ljudski dediščini, izročilu, ljudeh in običajih v teh krajih. Povzpeli smo se tudi na skrajno točko naše države - na tromejo Avstrije, Madžarske in Slovenije (na sliki). Tudi v novem šolskem letu bomo nadaljevali v začrtani smeri, v dogovorih smo tudi za mednarodno izmenjavo z vrstniki iz Srbije. Vse otroke lepo vabimo, da se nam pridružite. Vaje imamo vsako sredo popoldan v šolski avli. Besedilo in foto: Boštjan Svete Uganki Dragi starši, poigrajte se s svojim malčkom in mu skupaj z ilustracijo zastavite uganki. Besedilo in foto: Monika Zabret f \ i / L " \ \ ^ Sf Zelo rada teži, če se premakneš, odleti. Tiho brenči, stran ne gre, dokler je ptiček ne ulovi in poje. i \ \ * * ¥ Njegovih klešč se vsak boji, če ga najdeš na obali, raje zbeži! Lu ■. Mrtlirv. J. ■ . Obrtnik in podjetnik Andreja Medica Mengšani zagotovo poznate, saj ima že dolgo sedež podjetja v centru, na Kolodvorski 2. Svojo samostojno poslovno pot je začel pred osemindvajsetimi leti, ko je tedanja država postavljala drugačne prioritete, ki niso bile naklonjene podjetniškemu razmišljanju. V posel je vpletel svojo družino in dopustil podjetnemu sinu nadaljevanje svoje poslovne poti. Medic je strog do sebe in okolice. Mož, ki je in še vedno želi spreminjati svet okoli sebe, in je do njega kritičen. Kdaj ste začeli z obrtjo, s katero se ukvarjate še danes? Leta 1984 sem začel z dopolnilno dejavnostjo, leta 1988 pa z redno obrtjo, ki do danes neprekinjeno posluje. Sedež podjetja je sredi Mengša? V Mengšu imamo danes centralo na Kolodvorski 2. Včasih smo bili na Gla- vičevi 11, kjer smo imeli poslovalnico in trgovino. Leta 2000 sem kupil prostore bivše Kovinotehne, jih obnovil in prenesel poslovanje v prenovljeni lokal. Na Glavičevi je ostal le uraden naslov. Eno enoto imamo tudi v Šolskem centru v Novem mestu, kjer je fotokopirnica in trgovina za potrebe centra. Za poslovalnico dobro skrbi en zaposlen. Glede na to, da se ukvarjate z elektronskimi napravami, bi pričakoval, da imate tudi takšno izobrazbo. Po izobrazbi sem lesni tehnik. Izučen pa sem kot kolar, kar pomeni, da smo izdelovali kolesa, čolne, vozove, kočije in podobno, kar je povozil čas. Rojen sem v Novem mestu in sem delal v kolarstvu od leta 1962 do 1968. Do leta 1964 sem bil vajenec, potem pa sem bil štiri leta pomočnik v očetovi delavnici v Novem mestu. V 70. letih, po služenju vojaškega roka, sem šel v Ljubljano, se zaposlil v veletrgovini Astra Ljubljana in delal kot komercialist do leta 1981. Potem sem prešel v komercialo Energoinvesta v Ljubljani in od tam na samostojno pot kot obrtnik. Kaj je bil tisti jeziček na tehtnici, da ste se odločili za samostojno pot? Resnično dovolj sem imel politike. Leta 1983 je bila prva revolucija v Sloveniji. Padel je Kavčič, zgodile so se študentske demonstracije in sistem po podjetjih se je začeli rušiti. Imel sem vsega dovolj. In prišli ste na idejo, da je v fotokopiranju prihodnost? V Domžalah je imelo podjetje SGP Beton Zagorje enoto, ki je zelo veliko gradila. Niso pa imeli nobene kopirnice, ki bi kopirala načrte. Zato sem leta 1984 kupil stroj za kopiranje načrtov. Seveda rabljenega. Bil je še na tekočino in ne na toner oziroma prah, kot današnje naprave. Proizvajalec je bil Tehnostroj iz Ptuja. Tako sem začel z enim strojem. Čez dve leti se je izkazala potreba po fotokopiranju projektov in sem kupil elektrostatični fotokopirni stroj, ki je prav tako deloval na tekočino. Kot zanimivost naj povem, da so bili prvi fotokopirni stroji na navaden papir Xeroxovi. Pri njih nisi nikoli vedel, ali bo prišel ven potiskan papir ali pa bo zagorel. Pozneje so se pojavile fotokopirne naprave na prah, ki jih je prvi ponudil Canon. Nosile so oznake NP-5000. Niste pa se ustavili pri fotokopiranju. Svojo storitev ste razširili tudi na servisiranje. Na trgu je bilo vse več fotokopirnih naprav in izkazala se je potreba po servisiranju teh strojev. Začeli smo se učiti servisiranja. Tega znanja pri nas skorajda ni bilo, serviserjev je bilo malo in bili so zelo dragi. Poslovne moči sva Oblast bi morala začeti razmišljati drugače, predvsem, da je potrebno spremeniti odnos do podjetniških idej in podjetnikov. združila s prijateljem Cirilom Bilbanom, ki ima podjetje Bilban, d.o.o., v Kranju, ter skupaj prestopila med serviserje. Od takrat je šlo samo še navzgor. Oba sva imela vsak svoje podjetje in sva se povezala predvsem v tehničnem sodelovanju. Prišli so »zlati časi«. Kaj je to pomenilo za vas, vaše zaposlene in poslovanje? Od leta 1995 do 2000 smo dosegali največjo rast v prometu in prepoznavnosti na slovenskem trgu. Takrat sem bil četrti največji zastopnik za Canon v Sloveniji. Imel sem štirinajst zaposlenih. Leta 2000 sva se s sinom raz-družila in on je prevzel enoto v Novem mestu. Kot samostojno podjetje Medic sistemi, d.o.o., z devetimi zaposlenimi danes odlično dela. Sin je po poklicu elektrotehnik elektronik in mu je posel zelo blizu. Ponosen sem nanj. Glede na obseg poslovanja se mi zdi, da ste že zdavnaj prestopili meje poslovanja male obrtniške delavnice. Kako to, da pravnoformalno še vedno poslujete kot samostojni podjetnik? Okoli leta 1988 leta so nam grozili, da kot samostojni podjetniki ne bomo mogli več uvažati rezervnih delov, ki smo jih potrebovali pri servisiranju. Takrat smo ustanovili družbo Medic, d.o.o., a podjetja nismo nikoli aktivirali. Z njim smo imeli samo stroške. Danes formalno ukinjam d.o.o. Kljub izpolnjenim pogojem za upokojitev še vedno delate. Kako se vidite v prihodnje? Res imam izpolnjene vse pogoje za upokojitev, a še ne vidim potrebe, da to tudi naredim. Pomembno mi je zdravje. Želim si delati na svojem področju in upam, da bo zdravje služilo mojim ambicijam. Ob tem pa vedno več dajem na kakovost življenja. Kakovost življenja danes razume vsak po svoje. Kaj za vas pomeni ta pojem in kako ga živite? Kakovost življenja je, da tisto, kar si zadaš, lahko tudi izpolniš. Na to pa vpliva zdravje in lastna pamet. Pogoj pa je razsodnost ter sposobnost, da lahko opravljaš svoje delo. In je krog sklenjen. V Mengšu ste sodelovali pri ustanavljanju podjetniškega združenja. Kakšna je ta zgodba, saj združenje ne deluje več? Bil sem med ustanovitelji mengeškega združenja podjetnikov. Želeli smo združiti vse mengeške podjetnike v smislu skupnega nastopa na trgu. Verjamem, da lažje obvladuješ informacije, če si povezan. Žal je združenje prenehalo delovati kmalu po ustanovitvi. Vaše poslovno delovanje je povezano z Mengšem. Kako vidite današnjo gospodarsko sliko v mestu? Danes v Mengšu ne vidim perspektive za mlade ljudi. Nekateri obrtniki odhajajo iz Mengša, tisti pa, ki vztrajajo, so zmanjšali število zaposlenih s povprečno osem na tri. Včasih ni bila sramota delati, danes pa so gostilne polne mladih ljudi, namesto da bi delali. Žal pa je resnica tudi ta, da v Mengšu ne moreš biti Mengšan, če si priseljen. In v Mengšu živim od leta 1973. In sem priseljen ... In kakšna je rešitev za Mengeško gospodarstvo? Mengeš je postalo spalno naselje. Še tistih nekaj obrtnikov, kolikor jih je ostalo, bo vzdrževalo vrtce, šole in drugo infrastrukturo. Namesto, da bi se pogovarjali, kako privabiti podjetnike, nam ob tem ti vztrajno bežijo iz Mengša. Oblast bi morala začeti razmišljati drugače, predvsem, da je potrebno spremeniti odnos do podjetniških idej in podjetnikov. Pravijo, da je kriza pokopala poslovne priložnosti. Dela je zelo veliko, samo videti ga je treba. Dejstvo pa je, da danes resnično težko dobim serviserja. Osnovna napaka je v obstoječem izobraževalnem sistemu: že 15 let podjetniki poskušamo prepričati vodilne v izobraževanju, da potrebujemo drugačen sistem izobraževanja, takšnega, ki bi temeljil na praksi. Učenec potrebuje vsaj pol leta prakse na leto. Danes tega ni in mlad človek zelo hitro obupa, ker ni navajen in ne zna delati. Besedilo in foto: E. V. ZNANI MENGŠAN Ivan Kosec, ponosni Šlandrovec Prav je, da častitljiv življenjski jubilej, kot je devetdesetletnica, zbudi še posebno pozornost do osebe, ki ga praznuje. V tako dolgem življenju se nabere za celo knjigo različnih dogodkov. Ko pa o svojem življenju pripoveduje Ivan Kosec, eden najstarejših članov Združenja borcev za vrednote NOB Občine Mengeš, dobiš občutek, da bi lahko o njem napisal kar dve. Ena bi obsegala le dogodke iz druge svetovne vojne, katerih se spominja z natančnostjo, kot bi se zgodili pred kratkim. Ni čudno, kajti grozodejstev, trpljenja in raznih dogodkov, ki se za vedno vtisnejo v spomin, ni mogoče pozabiti. Nikoli. Ivan Kosec v partizanski uniformi Ivanovo življenje bi lahko potekalo mirno in brez večjih pretresov. Delovne navade si je pridobil že v rani mladosti, saj je bil v številni kmečki družini prisiljen poprijeti za vsako delo. Izučil se je za krojača, a je v njegove življenjske načrte posegla vojna brutalnost. Načrti so se sesuli kot hišica iz kart, podobno pa pribežala domov v Mengeš. Nekaj časa sem se skrival, dokler ni prišel pome brat Ciril, ki je bil z bratom Metodom že nekaj časa v partizanski vojski. Na Moravškem sem se priključil k Šlandro-vi brigadi, nato pa smo delovali največ na območju Štajerske,« je povedal. »Do konca sem ostal Šlandrovec,« je ponosen na slavno partizansko brigado. Slavljenca gospoda Ivana sem vprašal, kateri dogodek mu je ostal najbolj v spominu. »Ko sem bil ranjen na Ljubnem,« je rekel po krajšem razmisleku. »Napadli smo postojanko in jo precej uničili. Iz nje mi je uspelo trikrat odnesti zaplenjeno orožje, potem pa mi je sovražnikov rafal prestrelil obe nogi. Štiri ranjence so nas z vozom najprej peljali do kraja Raske, nato pa so nas nosači odnesli do bolnice IV. Operativne cone v okolici Celja. Nekaj mesecev sem se zdravil, nato pa sem po odločitvi višjih organov ostal v bolnici za pomoč, varovanje in nabavo hrane. Potem pa se je zgodilo nekaj strašnega. Bolnico je izdal nekdo, ki se je prej v njej zdravil. Takrat je bilo v njej vsega oseminpetdeset oseb - ranjencev in osebja. Nemci so ranjence pobili in bolnico zažgali. Osebje je bilo v drugem bunkerju, zato smo se uspeli rešiti.« Ivan je potem s Šlandrovo brigado prehodil še dolgo pot, opravil veliko nalog ter se izpostavljal hudim nevarnostim, preden je odložil orožje. Uradni konec vojne je dočakal na Koroškem skupaj z zavezniki, dejansko pa se je zanj končala šele dobro leto pozneje na Hrvaškem. Z ženo Albino skupaj živita že 56 let se je zgodilo še tisočem in tisočem takratnim mladim ljudem. »Marca 1943 sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Ko so mi odobrili prvi dopust, sem se zatekel k bratu Tonetu v Gradec. Da se mi ne bi bilo treba vrniti, sem si na nogi povzročil rane s strupenimi rožami in kislino, potem pa sva z bratom nekako »Veliko naših borcev je padlo še potem, ko je bila opravljena predaja okupatorja. Povsod je bilo še veliko raznih zločincev, ki se niso hoteli predati in so hoteli še kar pobijati.« Po vojni si je Ivan uredil življenje, kot se je najbolje dalo - kot večina ljudi: zaposlitev, gradnja hiše, družina, večje in manjše skrbi, pa seveda tudi prijetni dogodki. Danes živi mirno življenje v krogu svoje ljubeče družine. Vsak njen član je po svoje ponosen nanj. Upravičeno. Tudi mi, člani ZB Mengeš. Še veliko čilih let, naš član in Šlandrovec Ivan Kosec! Besedilo: Branko Lipar Foto: Zasebna zbirka Srečanje ob visoki obletnici Konec julija je župan Občine Mengeš Franc Jerič obiskal Ivana Kosca iz Mengša, ki je 12. julija praznoval devetdesetletnico. Župana so, poleg slavljenca, prijazno sprejeli še njegova soproga Albina, hči Kristina Dodič, sin Ivan s soprogo Matejo in hčerko Evo. Srečanje je bilo prisrčno, prav vse pa je navduševal slavljenec Ivan, ki je z neverjetno točnostjo nizal datume in marsikdaj tudi ure, ki so pomembno zaznamovali njegovo življenjsko pot. graditi hišo in medtem spoznal ljubezen svojega življenja, ženo Albino, doma iz Kamnika. Leta 1956 sta se poročila (pred šestimi leta sta praznovala zlato poroko), rodila sta se jima hči Kristina (1957) in sin Ivan (1962). Danes imata oba svoje družne in živita v bližini doma, tako da se vidijo vsak dan, v posebno veselje sta Ivanu vnukinji Andreja in Eva. Danes si čas krajša s sprehodi okoli hiše in rednim ter budnim spremljanjem dnevnih novic, žal pa sta mu močno oslabela vid in sluh. Kljub temu redno spremlja vse informativne oddaje ter želi, da ima »pod kontrolo« tudi to, kjer se gibljejo njegovi najdražji, ter silno godrnja, če izve, da mu je kakšna pomembna informacija »ušla«. Zelo veliko mu tudi pomeni, da je vsak dan lepo urejen in da lepo izgleda, za kar poskrbi čisto sam in ne potrebuje pomoči. Gospod Ivan pove, da ga najbolj razveseljujejo srečanja z njegovimi najdražjimi in si želi, da bi še dolgo ostalo tako, kot je. Sicer pa imajo pri Koščevih letošnje leto veliko jubilejev; poleg Ivanove devetdesetletnice, je njegov sin Ivan Kosec mlajši praznoval abrahama ter vnukinja Andreja okroglih trideset. Besedilo in foto: Katarina Karlovšek, RTA Ivan Kosec se je rodil v Mengšu v kmečki družini, po domače pri Starinovih, kot osmi od desetih otrok, v družini je bilo sedem fantov in tri dekleta. Doma so imeli veliko kmetijo in dela je bilo vedno na pretek, vendar, kot pravi Ivan Kosec, so bili doma veseli in zadovoljni. Končal je sedem razredov osnovne šole ter se izučil za krojača, prakso je opravljal v Mengšu pri krojaču Jožetu Travnu. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko, v Regensburg. V partizanih sta bila tudi njegova brata Ciril in Metod, leta 1944 je pristopil v drugi bataljon Šlandrove brigade in dobil partizansko ime Žan. Proti okupatorju se je boril na območju Štajerske, kjer je bil tudi hudo ranjen v obe nogi, zato je dlje časa ostal na zdravljenju v Celju. Domov se je vrnil novembra leta 1946, žal pa svobode nista dočakala njegova brata Ciril in Metod. Po vojni se je vrnil v krojaško delavnico, vendar je moral zaradi bolezni oči to delo opustiti. Zaposlil se je v tovarni Kvas Mengeš, kasneje Eta Kamnik. Na domači parceli v Mengšu je pričel PISMA BRALCEV Razpored odvoza kosovnih odpadkov - jesen 2012 Najprej degradacija, potem likvidacija? Še preden sem v junijski številki Mengšana do konca prebrala članek »Izvajanje zdravstvene dejavnosti splošne medicine za odrasle«, sem se vprašala, kakšen je resnični namen tega pisanja. Način, s katerim se je pisec, mengeški župan Franc Jerič, lotil te problematike, je namreč vse prej kot spravljiv, zato je pomisel, da gre v tem primeru za degradacijo, ki naj bi ji kmalu sledila tudi likvidacija, po mojem prepričanju povsem realna. Župan piše, da se on in njegova občinska uprava že dlje časa soočata s pritožbami nezadovoljnih občanov (pacientov), ki zadevajo izvajanje zdravstvene dejavnosti splošne medicine za odrasle, ki jo kot dolgoletna koncesionarka izvaja Marta Rižnar Bregar, dr. med. spec. Pritožbe občanov so usmerjene tako na samo strokovnost kot tudi na način izvajanja njene dejavnosti. Tako. Po več kot štiridesetih letih dela v Mengšu sem zdaj prvič slišala, da sem slab zdravnik, za nameček pa še, da tudi moj način dela ni pravšnji! Tem očitkom odločno oporekam! Ves čas mojega dela v Mengšu nisem na ta račun dobila niti ene ustne ali pisne pripombe, zelo veliko pa tako osebnih kot tudi javnih pohval in zahval. Opravila sem več tisoč nočnih in dnevnih obiskov na domu, odklanjala sem zgolj sprejemanje pacientov iz drugih predelov Slovenije, ker jih imam že v domačem kraju dovolj. Z vso odgovornostjo tudi trdim, da je moj način dela v ordinaciji povsem v skladu z mojo koncesijsko pogodbo in da po Zakonu o pacientovih pravicah v nobenem primeru ne kršim njihovih pravic. Ker menimo, je zapisal župan Jerič, da gre pri očitkih glede (ne)strokovnosti za zelo občutljivo problematiko, ki ni in ne more biti predmet naše presoje, smo se odločili, da pripravimo anketni list, s katerim želimo, da nam prizadeti občani sporočijo domnevne kršitve oziroma očitke. Zanimivo! Na občini se zavedajo, da niso kompetentni za tovrstno presojo, javnost pa to lahko počne! Z njihovo pomočjo, seveda, oziroma anonimne ankete s kapcioznimi vprašanji, to je vprašanji, ki izhajajo iz neresničnih postavk, kot da so resnične. In ker je anketni list izšel v lokalnem časopisu, ga lahko izpolni vsakdo, ne glede na to, ali je moj pacient ali ne. V županovem pisanju je veliko žaljivega podtikanja, zato bi rada svojim pacientom jasno in glasno povedala, da gre za privatne interese posameznikov, ki žalijo kulturo slovenskih zdravnikov, zlorabljajo politično moč lokalnih veljakov in medijev. Temu pravim degradacija, likvidacija pa naj bi sledila zaradi tistih, ki sem jim morebiti trenutno v napoto in zato kljub takšni ali drugačni podpori ne morejo dobiti tistega, kar bi radi, in pa tistih nezadovoljnežev (takih je sicer zelo malo, so pa močni in se tako tudi počutijo), ki jim po domače pravimo simulanti. Če si npr. nekdo želi neupravičeno podaljševati bolniške, pa ga pri meni ne dobi, naj se tolaži s tem, da ga tudi pri drugem »dohtarju« ne bo dobil. Naj končam. Gospod župan, kot avtorja prvega članka vas naprošam, da ga v naslednji številki Mengšana dopolnite s tem, da pošteno poveste, v čem je pravzaprav problem. Izmišljotin in natolcevanj je že preveč, čas je za resnico! Marta Rižnar Bregar, dr. med. spec. DATUM ZAČETKA KRAJEVNA ZAJEMA NASELJA AKCIJE SKUPNOST 03.10.2012 KS Mengeš Mengeš, Topole 05.10.2012 KS Mengeš Dobeno, Loka pri Mengšu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE sodijo: - nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov; - avtomobilski deli; - akumulatorji; - gume; - sodi; - gradbeni material; -veje drevja in živih mej. Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. V primeru dodatnih vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01/ 729-54-30 ali na elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si Razpored odvoza nevarnih odpadkov - jesen 2012 DATUM URA NASELJE LOKACIJA za Kulturnim 04.10.2012 16.30 - 18.00 Mengeš domom na Slo- venski cesti 30 Med nevarne odpadke sodijo: - akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov OPOZORILO: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano - odpadkov iz iste skupine ne združujemo v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije - odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal OGLASI, OBVESTILA TRGOVINA Z ELEKTRO IN TEHNIČNIM MATERIALOM LOGIN BV D.O.O., SUHADOLE PRI NAS DOBITE: VES ELEKTRO IN TEHNIČNI MATERIAL, SVETILA, ŽARNICE, ROČNO ORODJE, ELEKTRIČNO ORODJE, RAZNE VIJAKE, SILIKONE, SPREJE,... PRODAJA ELEKTRIČNEGA ORODJA MARITA, METABO, BTI SVETILKA CODAR PRIMERNA ZA GARAŽE, NADSTREŠKE, DELAVNICE, HLEVE,... AKCIJA -20% Ifc NOVO! Barve za opaž in zaščito lesa! Akcija LESOTON 4l = 26,91€ (-□CIN a KHUJttTiL JUOCUCA SUHADOLE 21,1218 KOMENDA, TEL: 01/8341-399 ODPRTO OD PON. DO PET. OD 7.00h DO 18.00h, OB SOB. OD 8.00h DO 12.00h, NED. IN PRAZNIKI ZAPRTO Ali boste konec leta zamenjali računalniško opremo? AIA - Mladinski center Mengeš vabi vse organizacije in posameznike, ki so računalniško opremo pripravljeni podariti mladim v mladinskem centru, da nam pišejo na: drustvo.aia@gmail.com ali nas pokličejo na tel. 070/732-070, po 15. uri. Mladi si tudi želijo, da bi imeli svoj projektor za predvajanje tekem in filmov, zato vabimo tudi vse, ki so ga pripravljeni delno ali v celoti financirati. RAČUNALNIŠKE STORITVE za občane in podjetja 12 3 it Servis in prodaja računalnikov ter dodatne opreme Izdelava spletnih strani, domene in gostovanja Ugodne celovite IT rešitve za podjetja IZ NAŠE PONUDBE ^N Možne nadgradnje po željah! * Cena brez OS £ ' W7 Home Premium —100€ zDDV Brezplačna diagnostika napake! Možnost obiska tudi na domu! PREVERITE NAŠE CENE! internet: e-pošta: info@123it.si INFO.SI Marko Kramberger s.p. VEČ INFORMACIJ: 041 703 746 gsm: tel: 059 025 703 M2T2 Tjaša Kramberger s.p. [00 I OptikaGolavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš (na iovi lokaciji v "Slamniku" zraven parkirišča občine Mengeš) SERVIS in PRODAJA Hribarjeva 38, Mengeš Tel: 01/ 729 13 03 e-mail avs menges@siol net http; www, sharp-servis.si Odprto, od 9 - 12 in od 15 -18 ure OGLASI, OBVESTILA SMUČARSKI SKOKI V MENGŠU V soboto 22. septembra bodo na Zalokah pod Gobavico znova skakali Nastopili bodo dečki in deklice, stari 9 do 13 let, na vseh treh skakalnicah s pričetkom ob 13. uri Tekma bo štela za slovenski pokal in 14. memorial v Se prej pa bo ob 10. uri DAN ODPRTIH VRAT ^mučarsko^hakalm lub Zavrti 2, p.p. 17, i234 MENGEŠ vabi vse navijače in privržence, predvsem pa mlade, da se dogodka udeležijo. Zanimivo bo! Na podlagi 6. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZpolS-D, 105/08 - odločba US, 11/11, 28/11 - Odl. US), 45. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 5/99, 3/01, 8/06) je župan sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI PRAVIL ZA IZRABO ČASOPISNEGA PROSTORA ZA PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZA VOLITVE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE 1. V času volilne kampanje mora glasilo del prostora nameniti za predstavitev kandidatov, in sicer tako, da zagotavlja enakopravnost vseh kandidatov. 2. Vsak organizator kampanje ima na razpolago eno brezplačno stran, ki jo lahko uporabi po lastni presoji. 3. Drugih plačljivih oglasov z volilnopropagandno vsebino ne bomo objavljali. 4. Predstavitve kandidatov bomo objavili v oktobrski številki Mengšana. Zadnji rok za oddajo gradiva (v elektronski in tiskani obliki) ter žrebanje vrstnega reda predstavitev je 4. oktober 2012, ob 12. uri, v sejni sobi Občine Mengeš. Številka: 3. 9. 2012 Datum: 041-2/2012 Župan, Franc Jerič Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem na Slovenski cesti 28 in 30 v Mengšu 1. Predmet razpisa so poslovni prostori: 1) v velikosti 28,81 m2, ki se nahaja v središču Mengša v 1. nadstropju poslovne stavbe na Slovenski cesti 28 v Mengšu, izklicna cena je 5,11€/m2 2) v velikosti 22,81 m2, ki se nahaja v 2. nadstropju poslovne stavbe na Slovenski cesti 30 v Mengšu, izklicna cena je 5,11€/m2 3) v velikosti 34,40 m2, ki se nahaja v 1. nadstropju poslovne stavbe na Slovenski cesti 28 v Mengšu, izklicna cena je 5,11€/m2 4) v velikosti 23,00 m2, ki se nahaja v 2. nadstropju poslovne stavbe na Slovenski cesti 30 v Mengšu, izklicna cena je 5,11€/m2. Prostori imajo možnost souporabe sanitarij. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 2. Prostori so urejeni in neopremljen, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan urediti poslovni prostor v skladu z bodočo namembnostjo na svoje stroške. 3. Prostore oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim predplačilom najemnine. 4. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložiti dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja ali pridobitev naziva samostojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oz. fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta. 5. Prijava na razpis mora vsebovati: - predstavitev dejavnosti, višino ponujene mesečne najemnine, ki ne sme biti nižja od izklicne, - jamstvo za resnost ponudbe: 1) v višini 441,60 EUR za prostor v velikosti 28,81m2, 2) v višini 349,70 EUR za prostor v velikosti 22,81 m2, 3) v višini 527,40 EUR za prostor v velikosti 34,40 m2, 4) v višini 352,60 EUR za prostor v velikosti 23,00 m2 mora biti plačana na EZR: 01100-0100001698, do 9. 10. 2012. Potrdilo o plačilu jamstva je sestavni del zahtevane razpisne dokumentacije. 6. Pri izbiri in ugotavljanju najugodnejšega ponudnika se upoštevajo naslednji kriteriji: - ponujena višina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od tiste, ki je navedena v javnem razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprtih delovnih mest, - občani občine Mengeš, - dejavnost, ki ne povzroča hrupa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši meri, - prva zaposlitev ali brezposelni, prijavljen na Uradu za delo. 7. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel.: 724-7106. 8. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov: Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, Komisija za dodelitev profitnih in neprofitnih stanovanj ter oddajo poslovnih prostorov v najem, z oznako »Oddaja poslovnih prostorov«, do 11. 10. 2012, do 12. ure. 9. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 30 dni od dneva izteka razpisnega roka. 10. Vsem ponudnikom, ki na javnem razpisu ne bodo uspeli, bo plačano jamstvo za resnost ponudbe brezobrestno vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Številka: 3520-17/2012 Datum: 3. 9. 2012 Občina Mengeš Franc Jerič, župan ZAHVALE Ni solz, ki bi te obudile, ni sile, ki bi te vrnila, ostale so le slike in spomini. V SPOMIN Zdravko Jenko 31. avgusta je minilo žalostno leto, ko je utihnil tvoj glas in nasmeh. Ni dneva, noči, da ne bi bil med nami ti. Solza žalosti in bolečine te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Vedno boš v naših srcih, zelo te pogrešamo. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in za trenutek postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta in tašča Francka Zalokar Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se dr. Marti Rižnar - Bregar za dolgoletno spremljanje njenega zdravja in osebju Doma Počitka Mengeš za nego v zadnjih dneh. Hvaležnost izrekamo gospodu prof. Tonetu Štruklju za lep obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Draga mami, prehitro minil je čas, ko za vedno si odšla od nas. V naših srcih ostala je praznina in neizmerna bolečina. ZAHVALA Po hudi bolezni je v 63. letu življenja za vedno odšla naša draga žena, mami, mama, tašča, sestra in teta Dragica Skok Iskrena zahvala velja dr. Kovačevi in sestri Vandi, patronažni sestri Sabini, dr. Vasletu, osebju onkološkega inštututa oddelka C-2, še posebej dr. Cerarjevi in dr. Džurišičevi. Iskrena hvala tudi sosedom Katern, Meze, Jančar in Verbič, ki so nam nesebično pomagali. Prav tako bi radi izrazili zahvalo g. župnikoma Janezu Avseniku in Tinetu Skoku ter duhovnemu pomočniku Štefanu Babiču za res lepo opravljen pogrebni obred. Za lepo melodijo ob grobu se zahvaljujemo Leonu Košaku in na koncu še za vse, ki ste za mamo darovli sveče, cvetje, darove za maše in ostale prispevke cerkvi. Vsi njeni, ki jo bomo ohranili v lepem spominu. ZAHVALE Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na Zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA ZAHVALA K svojemu stvarniku se je vrnila sestra in teta Amalija Koncilja iz Topol Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra teta in tašča Frančiška Kuclar iz Mengša m JI Zahvaljujemo se dr. Kovačevi, sestri Vandi, Domu počitka Mengeš in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in gasilcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izrečena sožalja; sveče, cvetje, svete maše in darove za župnijski dom. Hvala g. Babiču in gospodu Rudiju za opravljeno sveto mašo in pogreb. Zahvaljujemo se tudi dr. Rižnarjevi in dr. Kovačevi za obisk. Posebna zahvala tudi sestri Mirjam in vesti Majdi. Hvala tudi kvartetu krt in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njeni. Bilo je samoumevno, da smo se pogovarjali, skupaj razmišljali in se smejali. Vse je bilo samoumevno, samo konec ne. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni zapustil naš dragi Stanko Pivc Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času težke bolezni stali ob strani, mu kakorkoli pomagali, posebno dr. Logarju in dr. Zihlerjevi v Zdravstvenemu domu Kamnik. Hvala dr. Vrankarjevi in osebju na onkološkem inštitutu v Ljubljani. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali ob urah slovesa in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vsa izrečena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala kolektivu trgovine KIK iz Mengša za vso podporo in pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem prijateljem iz KZA, ki ste Stankotu v času bolezni še posebno stali ob strani. Hvala vam. Hčerka Vesna, brat Drago, sestra Ana z družinami in vsi ostali mengšan glasilo občine mengeš NAJVEČJE MESTO TOSKANE, FIRENCE OSCAR altn NEMŠKI SKLADAT., DIRIGENT (WERNER, 1901-1983) UGANKARSKA REVIJA TUJE-VERKA NENADEN, MOČEN VZKLIK DOMAČE MOŠKO IME AMERIŠKA IGRALKA, JAPONSKEGA RODU (YOKO) MESTO V SRBIJI ERIKA ELENIAK NICOLAS CAGE ZAŠČITNI PREMAZ ATILOV VOJŠČAK DIVJA MAČKA PESNICA (MAJDA) NAFTA (TUJ IZRAZ) SILVO TERŠEK ULIČNA ZAPREKA REKA V RUSIJI, PRITOK LADOŠKEGA JEZERA ŽELEZU PODOBNA TEŽKA KOVINA (Ni) OLIKA, OZIR REKA V LIBANONU, TUDI ORONTES SOCIALNA POMOČ (POGOVOR.) ZNAMENIT. PULE, VERONE ŽVEČILNI BONBON MADŽARSKA ŠAHISTKA POLGAR PREBIVALKE AVŠ BOLGARSKA BANKA IVO ANDRIČ ANTON VODNIK KRAJ NA PAGU IT. PEVEC (FAUSTO) OLETA ADAMS KOROŠKO JEZERO (WEISSENSEE) PREBIVALEC ROVINJA REKA V KAMERUNU PEVEC PESTNER JAPONSKI PESNIK (SHIGESATO) CELJSKA TOVARNA OSEBNI PRAZNIK IZGUBLJENI GENLI, PESNIŠKA DUŠA NOVINAR MAHKOTA AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ REKA V SRBIJI PESNIK MAVEC LILI NOVY ANTON AŽBE OLIVER ANTAUER GRŠKA MUZA PETJA ANTON INGOLIČ IVAN LENDL UGLEDNI ISLAMSKI TEOLOG RADIJSKI SPREJEMNIK Z ENO ELEKTRONKO VALENTIN VODNIK NEBNI GLAS IZLET, KI TRAJA CEL DAN več ovnov skupaj SAMODEJNA ELEKTRIČNA STIKALNA NAPRAVA GLAVNI ŠTEVNIK KIRURG BRECELJ jezik ljudstev v beninu MIRAN ERCEG RIBIŠKE VILICE NOGOMETNA DRUŽINA, IGRALCA ROK IN LUKA, NJUN OČE MARKO IN DED BRANKO ANTON OCVIRK GRŠKA MATI BOGOV MOŠ.IME BAJRAM AVST. REŽ. (LEON) ITALIJAN. PEVEC OLGA JANČAR GORA NA BOVŠKEM (2244 m) LETOVIŠČE PRI LOVRANU PESNIK (FRANCE) SMUČI (MEDNAR.) NACE SIMONČIČ JANEZ ČADEŽ FILM MARKA NAVER-ŠNIKA PERSONAL COMPUTER (KRATICA) PIŠKOT DEL TELESA, KI SLUŽI ZA PRIJEMANJE ALI PREMIKAN. Pomoč: AIZO, DJA, DZI, ITOI, MANDRE, SZABO, ZSUSZA Križanko pripravil: Štefan Markovič Rešitev julijske križanke je »KONEC POUKA« Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš napoveduje 20. v SEJEM^^C* 22. in 23. september 2012 ŠPORTNI PARK MENGEŠ! GLAVNI ODER (šotor) Sobota, 22. september 2012 9.30 ZAČETEK MIHAELOVEGA SEJMA ZAČETEK OTROŠKE OLIMPIJADE (pomožno nogometno igrišče) Nastop OTROŠKE FOLKLORNE SKUPINE OŠ MENGEŠ Tradicionalno vlečenje vrvi Koncert članov sekcije HARMONIKARJEV KD MIHAELOV SEJEM in KD MS ansambel KOSCI 13.30-13.45 SLAVNOSTNO ODPRTJE 20. MIHAELOVEGA SEJMA - fanfare, dvig sejemske in občinske zastave - nagovor in začetek sejmarjena z melodijami Mengeške godbe KLUB HARMONIKARJEV STOPAR POVORKA (prihod povabljenih godb in mažuretk skozi športni park) 15.00-18.30 16. FESTIVAL KORAČNIC Predstavitev novih koračnic in razglasitev naj koračnice 2012 Nastopajo: Mengeška godba, Domžalska godba, Mestna godba Kamnik, Godba Lukovica, Godba Moravče, Veterani Mengeške godbe DADI DAZ Z BANDOM Nastop skupine ROK'N' BAND 10.00 10.30-11.00 11.00-12.00 12.00-13.20 13.45-14.20 14.30-15.00 19.00-20.30 20.30-24.30 ■ k i ir ■m Nedelja, 23. september 2012 9.00-10.00 SV. MAŠA OB PRAZNIKU FARNEGA ZAVETNIKA SV. MIHAELA 10.30-10.45 GODALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE MENGEŠ 10.45-11.30 UČENCI DIATONIČNE HARMONIKE 13.00-13.50 Nastop HEJ KVINTETA 14.00-14.30 POVORKA skozi športni park 14.30-14.40 Nastop plesne skupine društva AIA 15.30-16.00 Nastop MENGEŠKE GODBE 16.00-16.15 REZANJE TORTE VELIKANKE 16.15-17.00 Nastop MENGEŠKE GODBE ob 18.00 Podelitev priznanj najbolj izvirni stojnici domače in umetne obrti 17.00-22.00 Z glasbo in plesom v zaključek sejmarjenja z ansamblom SLOVENSKI ZVOKI ZABAVN0-ŠPORTNI KOTIČEK (pomožno nogometno igrišče) Sobota, 22. september 2012 10.00-17.00 Vsi tisti otroci, ki se otroške olimpijade ne bodo udeležili, se bodo lahko zabavali v zabavno-špotnem kotičku, v prisotnosti animatorjev. • skakalni grad • otroške fitness naprave • igre s padalom • Freezbee golf • Simulatorji veslanja • Mega frača • Poligon s poganjalci • izdelki iz moos pene, • eko delavnice-sajenje rožic v glinene lončke, ki jih otroci prej porišejo z akrilnimi barvami • izdelki iz das mase USTVARJALNO PRIZORIŠČE (šolska ploščad in zelenica) I Sobota 22. in nedelja, 23. september 2012 • OTROŠKA DELAVNICA - izdelovanje naravnih mil • GALERIJA NA PROSTEM • CIRKUŠKA PREDSTAVA (nedelja, 23.9.2012 ob 14.30 uri) • CIRKUŠKE DELAVNICE (nedelja, 23.9.2012 ob 15.15 uri) • Predstavitev DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ • Mini razstava ledenodobnih eksponatov in dinozavrovih ostankov ter rastlinskih in morskih fosilov, mineralov, kristalov • Izobraževanje nudeno ob predstavitvi Zemljinega g časovnega traku | • Izvedba poučne delavnice- ledena doba f • Ogled malih pasemskih živali f • Risarska delavnica za otroke in izdelovanje odtisov f različnih dinozavrov, ogled avtonomnega robota Pleo-ta I • VARNA VOŽNJA ! ^aVßKSKi i" OTROŠKO PRIZORIŠČE (pomožno nogometno igrišče ) Sobota, 22. september 2012 9.00-10.00 Sprejem prijav na OTROŠKO OLIMPIJADO 10.00-10.15 SLAVNOSTNA OTVORITEV OTROŠKE OLIMPIJADE, HIMNA IN SLAVNOSTNO PRIŽIGANJE OLIMPIJSKEGA OGNJA 10.15-14.30 ZAČETEK OTROŠKE OLIMPIJADE 14.30-15.00 Malica za tekmovalce 15.00-16.30 OTROŠKO RAJANJE 16.30 RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV NAGRAD 17.00 ZAKLJUČEK OTROŠKE OLIMPIJADE ZABAVIŠČNO PRIZORIŠČE (parkirišče za KD in parkirišče za avtobusno postajo) Sobota 22. in nedelja, 23. september 2012 • Luna park • Igranje namiznega hokeja • Testne vožnje novih avtomobilov • Predstavitev avtohiš INFORMACIJE: M: +386 (0)40 872 477 E: tadeja@mihaelovsejem.si 4 a « S a> IB •a a