140
pozdravlja prijaznavas, na oni se vzpenja temen gozd vedno više in više, vabeč te tiho-mirno v svojo hladno senco. Jezero je znano po svojih sedmih otokih. Največji med njimi je otok W6rth. Na njem raste tisoč let stara lipa, pod katero je pridigoval baje že sv. Bonifacij, apostol nemški. Izkopanine dokazujejo, da so bili na tem otoku že tudi Rimljani. Od trga Murnau dalje, ki leži nedaleč od jezera, nas vozi vlak mimo kopališča Kohlgrub po tiru električne železnice v Oberammergau. To je bila prva normalnotirna električna šeleznica na Nemškem, zgrajena leta 1900.; preskrbuje tudi vse kraje ob železnici z električno razsvetljavo. Ko smo zdrdrali mimo
Ves zavit v temnozelen gozdni plašč, dviga ponosno svojo golo glavo proti nebu. Zares! „ Vojak, ponosen se mi zdiš!" — Vsemožni Stvarnik te je postavil sem. Hotel je, in stoletja in stoletja že stojiš na straži ter čuvaš in braniš Oberammergau . . . ... „Orožje tvoje, sveti križ!" i Tisoči in tisoči so že hiteli mimo tebe, izginila so mesta in vasi, a ti še stojiš, še sloni ob tebi Oberammergau. Kleli in rotili so se sovražniki, a še vedno vsakih deset let tvoj rod proslavlja — sveti križ! In neštete množice prihajajo odpovsod, odblizu in oddaleč, in se čudijo . . . In ti se veseliš! . .. Mogočnejši in lepši2 ko nekdaj moliš proti nebu, svetli križ, in nam govoriš v pozdrav:
PASIONSKE IGRE V OBERAMMERGAUU: JEZUS  UMIVA UČENCEM NOGE
omenjenega kopališča, ki se odlikuje po izvrstni mineralni vodi in romantičnolepi legi — leži 900 m nad rnoriem —, in pustili za seboj Sauigrub, razgrne počasi pred nami narava lepo gorsko sliko.
Pred našimi očmi se odpre prijazna dolina, dolga, a ne posebno široka. Po sredi se vije reka Ammer, kroginkrog jo obdajajo precej visoke gore. Na desni se dvigajo Pirschling, Zahn, Kofel, na levi Hornle in Anfacker, na koncu pa nam Laber zapira pogled na mogočno pogorje Wetterstein. Vasi Altenau, Sche-renau, Unter- in Oberammergau krasijo to sliko narave.
Že leži za nami Altenau in vedno bolj se bližamo svojemu cilju. Ne vidi se še Oberammergau, a že. nas pozdravlja oddaleč Kofel.
„Pozdravljeni v znamenju križa! In hoc signo — v tem znamenju je moč, v tem znamenju čast, v tem znamenju slava vasi Oberammergau! ... V tem znamenju so živeli, delali in umrli heroji3 pasi-
1  Na vrhu gore Kofel stoji 15 m visok križ. Že 1.1580. je dal postaviti trgovec Pabst iz Norimberka na Kofeinu velikansko leseno statuo srednjeveškega viteza. Toda Ober-ammergauci so jo kmalu odstranili in dvignili na njeno mesto križ, ki se še danes blešči potniku nasproti.
2  Leta 1807. je namreč zadela Kofel velika nesreča. Vnel se je gozd in grozen požar mu je uničil vso odejo gor do skalnatega vrha. Gorelo je celih deset dni. Kako strašno-lep je moral biti ta prizor! . . . R dobra mati narava je poskrbela kmalu za novo, lepšo obleko.
3  O zaslugah mož Daisenberger, Dedler, WeiB, ki so si jih pridobili za pasionske igre in Oberammergau, bomo sli-