Ptuj, 20. oktobra 1967 Št. LETO XX izvod 0,50 N din. 50 S din DANES V TEDNIKU: NA DKLGI STRANI: Zasebna iniciativa v po- riistu Skrb za človeka ni za- dovoljiva NA TKETTI STKANI: Dileme proizvajalcev olja Analiza tai tudi v ptujski občini? na Četrti stram: Pn odkupu mošta na ormoškem območju NA PETI STRANI: Dejavnost društev v novi sezoni NA SESTI STRANI: Vzgojna vprašanja Zgodovinski sestavki NA SEDMI STRAM: Za vsakogar nekaj Pred občinsko konferenco ZKS Ptuj Za nafnaprednejša stališča Obdobje od zadnje obč. kon- ference ZKS v Ptuju, ki je bila v za6etku marca, je bilo, čeprav kratko, izredno razgibano. Zanj je značilna intenzivna politična aktivnost v zvezi z izvajanjem reforme, organizacijska in vse- binska preosnova Zveze komu- nistov in pomembna dogajanja na področju mednarodnih odno- sov. Vse to se je odražalo v delu občinskega komiteja in njegovih organov, saj so to bila osnovna vprašanja v sedanji fazi našega družbenega in ekonomskega raz- voja. Delo oboinskeg;a komiteja ZKS je potekalo v petih glav- nih smereh: seje občinskega ko- miteja ZKS in izvajanje .skle- pov teh sej, seje sekretariata občinskega komiteja ZKS in iz- vajanje operativnih nalog, delo komisij pri občinskem komiteju ZKS, posvetovanje z vodstvi or- ganizacij ZKS, s skupinami ko- munistov, gospodarstvenikov in z aktivi komunistov in predava- nja ter izmenjava mnenj o aktualnih vprašanjih. Občinski komite je na svojih sejah obravnaval organizacijska vprašanja, dokončno sprejel sklepe občinske konference ZKS, ki so pomenili okvirni program dela občinskega komiteja Ob- segali so naloge: razvijanje sa- moupravljanja In neposredne socialistične demokracije, nalo- ge komunistov na področju go- spodarstva in na ^dročju druž- benih služb, utrjevanje skup- ščinskega in komunalnega sa- moupravnega sistema, aktivnost komunistov ob volitvah v pred- stavniške organe, reorganizacija Zveze komunistov in številčna in idejna rast Zveze komunistov. Imenovali so komisije za notra- njo izgradnjo in reorganizacijo ZK, za družbeno ekonomski razvoj, za šolstvo, kulturo in prosveto. za zdravstvena in so- cialna vprašanja. Razpravljali so o pripravah na skupščinske volitve. Na nadaljnjih sejah so obrav- navali naloge komunistov pri uresničevanju resolucije 7. seje CK ZKS Sprejeli so sklep o fi- nančnem načrtu za delo CK ZKS Ptuj za letošnje leto. Ob agresiji na Bližnjem vzho- du so posvetili sejo temu vpra- šanju. Člani komiteja so bili se- znanjeni z mednarodnimi doga- janji v zvezi z agresijo. Na eni izmed sej so razpravljali tudi o reorganizaciji ZK v ptujski oh čini. Na osnovi sprejetega sklepa se je izvajala konkretna reorga- nizacija ZK v občini. Na nasled- njih sejah so obravnavali nalo- ge komunistov v gospodarsko- družbeni reformi in obravnavali kadrovske priprave za krajevne Konterence in za oocinsKo konferenco ZKS. Sekretariat občinskega komi- teja ZKS je na svojih, večinoma razširjenih sejah, katerim so prisostvovali člani posameznih komisij in predsedniki drugih političnih organizacij, obravna- val poleg tekočih operativnih in organizacijskotehničnih zadev tudi vprašanja, ki so se več ali manj nanašala na pripravo sej občinskega komiteja. Komisija za notranjo izgrad- njo in reorganizacijo ZK je na svojih sejah obravnavala reor- ganizacijo ZK v občini in razna kadrovska vprašanja. Komisija za družbeno eko- nomski razvoj je obravnavala predvsem naloge komunistov v gospodarskodružbeni reformi. Pripravila je tudi uvodni referat za sejo občinskega komiteja. Posamezni člani komisije za šolstvo, kulturo in prosveto so aktivno delali pri izvajanju na- log, postavljenih v programu dela. Programske naloge so bile v glavnem uresiničene pri usta- novitvi in utrditvi temeljne iz- obraževalne skupnosti in pri reševanju problemov na pod- ročju strokovnega šolstva v ob- čini. Komisija za zdravstvena in socialna vprašanja je obravna- vala problematiko na tem pod- ročju. Na osnovi tega je posta- vila okvirni program dela. Na- slednja seja je bila posvečena reorganizaciji zdravstvene služ- be. Komisija za mednarodna eko- [ omska in politična vprašanja je na seji obravnavala aktualna zunanjepolitična vprašanja in pripravila gradivo za krajevne konference ZKS o mednarodnih vprašanjih. Pri občinskem komiteju ZKS so bila številna posvetovanja. Udeležba pa žal ni bila najbolj- ša. V zvezi s širšim usposablja- njem komunistov je občinski komite skupno z delavsko uni- verzo v Ptuju organiziral ciklus predavanj z razpravo o aktual- nih temah. Aktivnost občinskega komite- ja ZKS in njegovih organov je bila usmerjena v to, da bi ko- munisti o vseh najaktualnejših vprašanjih čimprej zavzeli skup- na stališča, ki bi postala izho- dišče za konkretne politične akcije. ZPi Cenjene bralce našega lista prosimo za blagohotno razume- vanje zaradi zamude, s katero je prišla k njim prejšnja števil- ka našega lista. Zamuda je nastala iz tehnič- nih razlogov. Uprava lista SEJA SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ v ponedeljek, £S. t. m., bo skupna seja obeh zborov občin- ske skupščine Ormož z nasled- njim dnevnim redom: 1. Pregled sklepov in odobri- tev zapisnika V. skupne seje z dne 5. oktobra 1967; 2. Poročilo o obrtni dejavnosti v občini; 3. Poročilo o gospodarjenju v loviščih; 4. Sklep o potrditvi lovsko-go- spodarskih načrtov; 5. Odlok o obveznem vzdrže- vanju vodnih tokov, varstvenih in podobnih objektov na območ- ju občine Ormož; 6. Odlok o spremembah odlo- ka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznajo občin- skim organom med materialne stroške; 7. Sklep o uvedbi postopka za spremembe in dopolnitve statu- ta občine Ormož; 8. Sklep o določitvi imen ulic v mestu Ormož; 9. Odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih in drugih organih občine Ormož; 10. Vprašanja in odgovori. -p ZBOR PREDSTAVNIKOV DR2AV V RAZVOJU V Alžiru se je začel zbor pred- stavnikov dežel v razvoju. Mi- nistri 85 držav Azije, Afrike in Južne Amerike ter Jugoslavije so se zbrali, da bi uskladili svo- ja stališča za drugo konferenco Združenih narodov o trgovini in razvoju, ki bo v prihodnjem februarju v New Delhiju. Alžir- skemu sestanku pripisujejo iz- jemen p>omen, zato udeleženci niso mogli najti opravičila za nesmotrno stališče Alžira proti delegaciji Južnega Vietnama in Južne Koreje, zaradi katerega vprašanja je nastal sploh dvom v uspeh sestanka. Zadeva se je končala s tem, da je južnoviet- namska delegacija zapustila Al- žir. Kot v vseh dosedanjih akcijah nerazvitih, igra Jugoslavija tudi na tem sestanku pomembno vlo- go. Glede na to je naš predstav- nik Janez Stanovnik bil izvo- ljen za glavnega poročevalca. DIPLOMATI PREISKUJEJO MOŽNOSTI ZA REŠITEV KRI- ZE NA BLIŽNJEM VZHODU Splošna debata v Generalni skupščini je končana, pričakova- na razprava o krizi na Bližnjem vzhodu v plenarnih sejah skup- ščine pa je odložena »za dolo- čen čas«. Po poročilih iz Nev; Yorka to pomeni, da je diplo- matom na ta način omogočeno še nekajdnevno razpravljanje izven Generalne skupščine, da preiščejo možnosti za rešitev krize. V okviru te tajne diplo- macije izza Združenih narodov pripisujejo posebno pozornost aktivnosti predstavnika Egipta, ki je usmerjena na kontakte z delegacijami ZDA in ZSSR Pri nekaterih delegacijah se zato pojavlja vprašanje, ali je sploh realno pričakovati, da bodo dali pogovori v trikotniku Moskva— Kairo—Washington Generalni skupščini ali varnostnemu sve- tu Združenih narodov načrt re- solucije, na katere osnovi bi se zadeva premaknila z mrtve točke, kjer je obstala pred šti- rimi meseci, ko so umolknile eksplozije granat na izraelsko- arabski fronti. POT INDIRE GANDIII Indijski premier Indira Gand- hi se je napotila v Evropo, da bi po obisku socialističnih dr-' žav obiskala še Kairo. Doslej je bila v Moskvi, Varšavi, Beogra- du in Sofiji, po obisku Bukare- šte pa se bo pogovarjala s pred- sednikom Naserjem. Po pvoroči- lih je Bližnji vzhod glavna te- ma razgovorov, zaradi katerih je odšla na potovanje. OPTIMIZEM V ODNOSIH BRITANIJA : EGIPT V času enega tedna je obiskal Kairo še drugi odposlanec Lon- dona — bivši britanski velepo- slanik v Kairu. Pred njim je obiskal Kairo poseben odposla- nec. vidna osebnost Foot. Ta se je pogovarjal z visokimi funk- cionarji egiptovske vlade pa tudi s predsednikom Naserjem. Od.šel je poln optimizma. Bri- tansko odpiranje vrat Kairu go- vori v korist prepričanja, da je London začel razumeti, da s staro politiko sejanja razdora ne more zavarovati svojih ekonom- skih interesov na Bližnjem vzhodu in težnje, da bi ohranil svojo prisotnost na tem območ- ju- Tisti, ki mislijo, da se je Lon- don začel osvobajati nerealnih stališč, napovedujejo, da bo obi- skal Kairo tudi lord Shakletton, ki je posebej zadolžen za ureja- nje situacije na jugu Arabije, ki bi naj postala v januarju na- slednjega leta neodvisna. Even- tualni prihod Shaklettona pove- zujejo z dejstvom, da so v Kairu predstavniki južnoarabskih osvobodilnih gibanj. Ti so se že sporazumeli o ustanovitvi za- časne vlade južne Arabije. DMP 24. oktober - dan Združenih narodov Dan Združenih narodov proslavljajo v svetu v vse širšem ob- segu. Tako bomo tudi v Jugoslaviji proslavili dvaindvajseto ob- letnico ustanovitve te organizacije, kot smo predhodne, kot dokaz privrženosti načelom in ciljem svetovne organizacije, ki jih narodi Jugoslavije v celoti podpirajo. Letošnja proslava dneva Združenih narodov bi naj bila posebej posvečena ekonomskim, socialnim in humanitarnim dejavnostim Združenih narodov. Nekatere teme proslav so problemi na pod- ročju človekovih pravic, ekonomskega in socialnega razvoja, kam- panje proti lakoti, industrializacije, mednarodne trgovine in boja proti nepismenosti. OKTOBER BO DOSTOJNO PROSI ikVI IFN Letos poteka 50 let od dne, ko je ruski proletariat pod vod- stvom Lenina v slavni oktobr- ski revoluciji prevzel oblast v svoje roke. Celo letošnje leto je v znamenju proslav ob tej ob- letnici. O poteku priprav za proslave v ptujski občini je po- vedal nekaj besed ZDRAVKO TURNŠEK, predsednik občinske konference SZDL Ptuj. V tem letu poteka 50 let od oktobrske revolucije. Naloga Socialistične zveze je, da se ta pomembna obletnica dostojno proslavi. Zaradi tega je IG ob- činske konference SZDL Ptuj na svoji zadnji seji imenoval po- seben odbor, katerega naloga je koordinirati delo vseh družbeno- političnih organizacij in dru- štev, šol in delovnih organiza- cij, ki bodo imele proslave ob 50 obletnici oktobrske revolu- cije. Na isti seji so se že dogo- vorili, da bi morala vsa društva, organizacije in šole, ki bodo imele kakršnokoli prireditev, dati poudarek na obletnico revo- lucije. Koordinacijski odbor je že imel prvo sejo, na kateri je sklenil, naj bi bile proslave v vseh krajih, kjer delujejo kra- jevne organizacije SZDL, v vseh šolah in v vseh večjih de- lovnih organizacijah V ta na- men so bili v krajevnih organi- zacijah SZDL ustanovljeni po- sebni odbori za organiziranje proslav na terenu. V teh odbo- rih so zastopane vse družbeno- politične organizacije in društva, ki delujejo na tem terenu. Ko- ordinacijski odbor je tudi skle- .lil. da bo pripravil gradivo za proslave kakor tudi teze za go- vore. Z gradivom bodo poslali na terene tudi nekaj literarnih del. posvečenih velikemu okto- bru. Centralna proslava bo v po- nedeljek, 6. novembra, v gleda- lišču v Ptuju. Sodelovala bo ptujska godba na pihala, pevski zbor, dramske skupine pa bodo pripravile skupne in solistične recitale. S to proslavo se bo do- stojno zaključilo obdobje pro- slav v čast 50 obletnice okto- brske revolucije. KJ Cesta, ki povezuje radgonsko in ljutomersko občino s Ptujem Odprti dve novi asfaltni cesti Preteklo soboto je bil za lju- tomerske in radgo-nske občane velik praznik. V kratkem času so občani obeh občin skupaj z delovnimi organizacijami zgradili novo aisfaltiiraino cesto od Knževec do Radinec. Tako sta sedaj ljutomerska in rad- gonska obči-na povezani z novo 6 metrov široko a-sfaltirano ce- sto. Radgonski občani so isto- časno gradili 10 km dolgo as- faltirano cesto od Radinec (do Kaipele je bila že zgrajena as- faltirana cesta) do Vidma ob Ščavniri. Obe cesti sta bili v soboto slavnostno odprti. SvečanosiT, otvoritve cest se je pričela ob 13. uri v Križev- cih pri Ljutomeru, kjer se je zbralo okoli 100 voznikov oseb- nih avtomobilov ter številni liutomersiki in radgonski obča- ni V prireditvi ob otvoritvi ce- ste v Križevcih so sodelovali pihalni orkester iz G. Radgo- ne. Ljutoinerski oktet, pevsKi zbor Osnovne šole iz Križevec, ter folklorna skupina iz Križe- vec. Predsednik krajevne skupno- sti Križevci F"ranc Skuhala je v otvoritvenem govoru pozdra- vil predsednika občinske skup- ščine Ljutomer Iva Sumaka, predsednika občinske skupščine G. Radgona Ivana Kovača, re- publLške poslance iz obeh ob- čin, predstavnike republiškega cestnesa sklada. Cestnega pod- jeLja Maribor, predstvnike de- lovnih organizacij iz obeh ob- čin ter druge goste in občane. Predsednik občinske skupšči- ne Ljutomer Ivo Sumak, se je v govoru zahvalil republiškemu cestnemu skladu, ki je financi- ral izgradnjo ceste z znesikom 350 milijonov S din, ter Ijub- merskim delovnim organizaci- jam. ki so skupno z občinsko skupščino prispevale za gradnjo ces'e 65 milijonov S din (ena- ko vsoto je prispevala radgonska občina). Posebej se je zahvalil predsedniku republiškega ce- stnega sklada Alojzu Zokalju, ki si je zelo prizadeval, da bi bila rekonstrakcija ceste kon- čana v predvidenem roku. Asfaltirana cesta Ljutomer — Radenci, je vsekakor velikega pomena za ljutomersko in rad- gonsko občino, saj je bil dosle' večkrat zaradi izredno slabe ceste promet otežkočen ni para- liziran. Med plesom folklorne skuoi- ne iz^Križevec je Ivo Sumak s prerezom traka odprl novi a.s- faltni trak Križevci — Raden- ci Dolga kolona avtomobilov z gosti in občani je počasi kreni- la proti Radencem, kjer se je pred odcepom tudi nove asfal- tirane ceste k Vidmu v Raden- cih ustavila. Po krajši svečano- sti je predsednik občinske skupščine G. Radgona Ivan Ko- vač prerezal trak ter na ta na- čin odprl ce.«;ti Križevci — Ra- denci z radenske strani in Ra- denci — Videm. Kolona avtomobilov je nato krenila proti Vidmu ob Sčavni- ci. Po krajšem i>ozdravnem go- voru predsednika KS Videm, je spregovoril domačin, repu- bliški poslanec Ivan Kreft, ki ]e v govoru poudaril pomen as- faltne ceste za občane iz Vi- demskegs področja prav v ča- su, ko slavijo v Vidmu 200-let- nico šolstva. Cesta, ki še ni po- polnoma zgrajena, bi naj v kratkem uresničila želje vi- demskih prebivalcev ter pove- zala Videm s Ptujem. Za vi- demsko cesto, ki je nekoliko ožja kot knževsko radenska, so občani Vidma prispevali 9 mi- lijonov S din. Kako si tukajš- nji prebivalci želijo sodobno urejenih cest 'govori podatek. d'a so v Bučkovcih (ljutomer- ska občina) za gradnjo asfalti- rane ceste samoiniciativno že zbrali 3 milijone S din sred- stev. Ta cesta bi povezala Buč- kovce z Vidmom. Pomen cest je nedvomno iz- redno veldk, ne satno za turizem in celotno gospodarstvo ljuto- merske in radgonske občine, ampak tudi za kraje, ki se bodo v prihodnosti povezali s sodo- bnimi cestami na tem območju ter tako omogočili hitrejšo in uspešnejšo medsebojno komu- niciran.ie in sodelovanje. Kljub temu, da sta obe c^sti nekoliko vijugasti, to ne zmanj- šuje njihovega pomena, saj sta bili zgrajeni v rekordnem času, uresničili pa sla želje mnogih občanov, ki so si doslej drugod .^a-no ogledoa'ali asfaltirane ce- ste. -p Ivo Sumak odpira cesto v Križevcih Ivan Kreft otvarja cesto v Vidmu ob Ščavnicl MIHA MARINKO V LJUTO- MERU v četrtek, 12. oktobra, se je pogovarjal v Ljutomeru s člani ljutomerskega političnega akti- va član predsedstva CK ZKJ Miha Marinko. Razgovarjali so se o poteku reorganizacije ZK ter o problemih, ki so nastopili v procesu reorganizacije Zveze komunistov. V razgovoru je bilo poudarjeno, da je predvsem v sedanji fazi reorganizacije ZK potrebno poudariti vsebino dela ZK. saj mora ta narekovati ob- liko Pri reševanju družbenih problemov pa je potrebna večja homogenost ZK izven občinskih meja. Po razgovoru si je Miha Ma- rinko z zanimanjem ogledal no- vo vinsko klet VŽK Ljutomer, k.ier se i? pogovarjal z delavci kombinata. stran 2 T F O \ ? K — pefek. 20. oktobra 1967 Sti Proslava oktobr- ske revolucije na ljutomerskem območju v Ljutomeru se že dalj časa temeljito pripravljajo na pro- slavo in druge prireditve v čast 50. obletnice oktobrske revolu- cije. Centralna proslava bo 23. oktobra v domu kulture v Ljutomeru, na kateri bo govoril edini še živeči udeleženec okto- brske revolucije iz občine Jože Velnar Na tej proslavi bodo sodelovali ljutomerski oktet, recitatorski skupini iz osnovne šole I. Cankarja in gimnazije F. Miklošiča ter nekaj glasbenih skupin iz ljutomerske glasbene šole. Na seji pripravljalnega odbo- ra za proslavo oktobrske revo- lucije je bil sprejet tudi pred- log, da se razpiše nagradni natečaj za najboljše naloge, ki bi jih o »Velikem oktobru« pi- sali učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol ter gimnazije. V ta namen je bil imenovan poseben odbor, ki bo pregledal in ocenil najboljše naloge. Najboljša dela bodo nagrajena s praktičnimi nagradami. Odbor za ocenjevanje nalog se je sestal zadnjo sredo ter se že dogovoril, koliko nalog naj pošljejo posamezne šole, o kri- terijih za ocenjevanje ter o na- gradah. Nagrade se bodo pode- lile ob praznovanju dneva re- publike. Proslave ob 50. obletnici okto- brske revolucije bodo v večjih krajevnih centrih v Razkrižju, Križevcih, Bučkovcih, Veržeju ter Stročji vasi in v osnovnih šolah in v gimnaziji. -p SSovenska Bistrica 50-LETNICA OKTOBRSKE REVOLUCIJE Odbor za proslavo 50. oblet- nice oktobrske revolucije je na svoji zadnji seji izdelal dokon- čen program proslav. V občini Slovenska Bistrica bodo praznovanja od 15. okto- bra do 15. novembra. Proslave bodo v vseh večjih krajih v ob- čini. Np osnovnih šolah bodo no- silci teh proslav pionirske orga- nizacije, ki slavijo letos 25. ob- letnico svojega obstoja. Pionirji bodo pripravili kulturne pro- grame, medsebojna športna tek- movanja, zbiranja raznovrstne literature In fotografij o okto- brski revoluciji. Učitelji pa bo- do pripravili predavanja o okto- brski revoluciji. Odbor za pro- slavo je razpisal tri nagrade za najboljši spis na temo »Oktobr- ska revolucija«. Tako bodo pio- nirji iz petih in šestih razredov pisali o življenju in delu Vla- dimira Iljiča Lenina, pionirji sedmih in osmih razredov os- novnih šol pa na temo »Proslav- ljamo oktobrske revolucijo«. V vseh večjih krajih občine bodo slavnostne akademije s kulturnim programom Razen tega bodo krajevni odbori in mladinski aktivi v občini orga- nizirali športna tekmovanja. V vseh družbenopolitičnih or- ganizacijah in društvih, posebej pa še v organizacijah ZK. naj bi bili posebni razgovori na te- mo oktobrske revolucije. S tem se želi doseči, da bi čim širši krog občanov v raznih oblikah sodeloval in bil obveščen o po- menu oktobrske revolucije. Pro- slave bi naj bile tudi v vseh večjih podjetjih, kot v Impolu, Steklarni, Tovarni olja itd. V proslave oktobrske revolucije se bo vključila tudi garnizija JLA iz Slovenske Bistrice, ki bo sodelovala na vseh priredit- vah s svojim.programom. Delavska univerza bo pred- vajala za šolske otroke in nji- hove starše film s snovjo iz časov oktobrske' revolucije. Pred predvajanjem filma bodo uvod- na predavanja. Občinski odbor bo v proslavo oktobrske revolucije priredil tudi razstavo dokumentarnih fotografij iz tega obdobja. Raz- stava bo potujoča in bo obiskala vse kraje v občini. V Smartnem bo v okviru pro- slav ob 50. obletnici oktobrske revolucije odkritje spomenika in skupne grobnice padlim par- tizanom. Ker odbor za proslavo okto- brske revolucije nima na voljo lastnih finančnih sredstev, je zaprosil za sredstva občinski komite ZK in občinski sindikal- ni svet. Oba sta prošnji ugodi-' la in sta skupaj nakazala odbo- ru sreds\'tva v višini polmilijona starih dinarjev. -b Mnodo nerešenih problemov Predlog sindikata: favna razprava o razmerah v družbenem in zasebnem sektorju obrti In gostinstva Na sobotni skupni seji predsed- stev sindikata storitvenih dejav- nosti občin Cakovec. Ormož-Ptuj in Varaždin so razpravljali o skup- nih problemih v teh delavnostih In poskuSall najti poti za nlihovo odpravo Poudarili so da niso pro- ti Hberallzacill predpisov, ki se nanašajo na zasebni sektor, ven- dar pa bi bilo potrebno istočasno urediti družbeni nadzor nad pro- metom. orcanizirati uspešnejSe de- lo inšpekcijskih .služb In spreme- niti davčno politiko na reladli družbeni—privatni sektor. Posebno vprašanje je lastništvo nad trgov- skimi lokali in problemi, ki nasta- jalo v zvezi s tem. Danilo Masten, predsednik med- občinskesa odbora sindikata Or- mož-Ptuj, se ie zavzel za realnej- šo ureditev razmer med družbenim m privatnim sektorjem Za njim so isto poudarili tudi predstavniki drueih občin, ki so sodelovali v razpravi. Dejstvo le. da že leta upada razvoj družbene obrti, isto- časno pa i« zasebna obrt v neneh- nem porastu. Ob morebitni odpra- vi omejitve zaposlenih v zasebnih dejavnostih, bi bilo potrebno raz- pravljati o tem v sindikalnih or- ganizacijah. gospodarskih zborni- cah in občinskih skupščinah. Poseben problem v obrti pred- stavljajo tako imenovane popol- danske obrti, saj se le-te razvijalo v prava podjetja z veliko zaposle- nimi ki pa nikjer niso prijavlieni kot taki. Razčistiti bi bilo treba, ali nai bo nekdo delavec v obrtni organizaciji ali pa zasebni obrtnik, nikakor pa oboje. Hkrati s tem bi bilo treba rešiti problem obdavčit- ve. ki mnogo bolj prltiskaio druž- beni kot pa zasebni sektor. Lojze Levačič iz Caknj^ca je opozoril na neu'"eiene razmere v gostinstvu. V družbenih obratih pada promet, dočim pa se promet v zasebnem sektorju naglo pove- čuje. vendar ea sploh ni mogoče kontrolirati Temu je kriva neure- jenost obdavčitve v gostinstvu. Problem je tudi strokovnost zapo- slenih v gostinskih lokalih. Le-to je zadovoljivo v družbenem sek- torju, v zasebnem pa daleč zaosta- ja za vsakimi normativi. Neureje- no je tudi vprašanje najemnin. Te so v stalnem porastu. Ignac Puhalovič. iz Varaždina in Branko Gorjup iz Ptuja sta govo- rila o problemih trgovine Refe- rent iz Varaždina je poudaril, da trgovina nima možnosti za razvoj dokler bo razdrobljena in raztrga- na in dokler ne bodo boljše ure- jeni odnosi med industrijo in trgo- vino. Potrebno bi bilo odpraviti posrednike med njimi. Negativno vpliva na razvoj trgovine tudi raz- lična oreanlziranost podjetij. Branko Gorjup je dejal, da vrednost zalog v trgovini znaša že okroR dve milijardi starih dinar- jev. Ob tem pa je izbira tehnične- ga in tekstilnega blaga zelo majh- na. predvsem zaradi pomanjkania obratnih sredstev in visoke nabav- ne vrednosti. Vendar pa se količ- nik obsega zalog vedno spreminja, saj trgovina kljub vsemu ni dovoli založena. Poiavlja se tudi vpraša- nje. kje je bolj logično kopičenie zalog: v trgovini ali v proizvodnji? Zaloge bi morale biti vedno bliže potrošniku, vedno na razpolago. V trgovini tudi ni mogoče misli- ti na skorajšnio modernizacijo. Osnovna ?red.- me v zvezi ? tem Opozoril ie tudi da nekateri trgovski lokali posta- iaio vse boli foči'nire nli pa obrat- no. in da bi bilo potrebno naiti pravilne rešitev Franc PoHf iz Ormoža se ie za- vzel za ureditev nadzora nad za- sebnim «ektoriem in reSitev vpra- šania obdavčitev v družbenem in za«5pbnem cektoriu Seie se ie udolf^^jl tudi sekretar centralnega odbora sindikata sto- ritvenih delavnosti fer nrpd^pdniki republiških odborov sindikata KJ Osebno delo z zasebnimi sredstvi za proizvodnjo in storitve Zasebna iniciativa v porastu Zasebna pridobitvena dejavnost je zadeva kj vse bolj priteguje pozornost lavnostl In političnih or- gani zad j Za to so vsekakor vsi razJogi V iadniem 6asu posebno po uvedbi reforme, se pojavlja vedno več ljudi Ici žlvljc od dela z zasebnimi delovnimi sredstvi. Samo » tem letu so zasebni ao- etlncj npr w Srhill vložili v grad- njo gostinskih oblektov okrog 7 milijard S din Število zasebnih obrtnih delavnic naraSAa vse več pa je tudi zasebnih kmetovalcev, ki Doptaialo blagovni proizvajalci. V Javnosti je mogoče sliiati raz- lična mnenja o zasebnem delu in zasebni iniciativi. Navadni za- ključki v teh povfovonh so. da se zasebniki vse boij uveljavljajo In da nekateri kopičijo denar na la- hek način Koliko je v tem resni- ce je tudi enostranosti tn pretj- ravanla ki lahke ustvari neza^f^ leno negotovost pri ljudeh, kate- rih eksistenca iz^nra iz t^kin^ga dela Med tistimi, ki kritično gle- dajo na pojave zasebnega dela z zasebnimi delovnimi sredstvi je mogoče slišati tudi pripombe- kam to pelje? Ali ne bo zasebna Ini- ciativa za^^ela ogrožali ^ocializrr.a? Drugi pa ne onpMuiejo tem poia. vom nobene nevarnosti in belilo še ve^ svobode /a zasebno podiet- ni«tvo Dovolj ie torei razlogov da jav- no spregovorimo o zasebnem iehj z 7.a.sebnimi delovnimi dka opravllalc t os^bnirr do- lom kmetijsko, obrtno in drugo storitveno ali podobno dejavnost v mejah in pogojih kj lih določa zakon Zakon določa v katerih mejah in ob katerih pogojih imajo lahko obf^ani za opravljanje kmetijske obrtne in drugp storitvene ali po- dobne delavnost,i * osebnim delom lastninsko pravico na delovnih mestih in poslovnih prostorih - Ustava ne do'^l1u1e zaposlova- nja tuje delovne sile za pridobi- i'anje dohodka dovoljule pa v mejah in pogoiih ki jih določa ?'akon. UDorsbo dopolnilnega dela drugih oseb Zakon omogoča za- po.slitev do 6 oseb s strani zaseb- nika. Zasebno delo i zasebnimi sred- stvi je načelno enako delu s sred- stvi v družbeni lasti Zakal potem v javnosti pripombe na delo 7.a- sebnikov? Vsekakor gre za zaseb- nike. ki špekulirajo in izkonšc^aio ter s tem delajo slabo uslugo ti- stim ki se držiio s predpisi dolo- čenih norm Ne glede na ekscese, ki jih. se- veda ne bi smeli toleriratl se po- stavlja danes vprašanje nai^elnega značaja. Omejevati zasebno last- nino in uporabo najemne delovne sile ali dovoliti obstoječe stanje? . O raznih aspektih na ta vprašanja I so pred nekaj meseci razpravljali J v neki komislH CK 7KR pre-il kratkim pa tudi v komi.->dnaSala zemljo Delovodja Janez Zemljarič je dejal, da jih že 40 let niso obnav- ljali Pravi, da so obnove potrebni še ostali biri, a ni denarja. ZR Kljub obrambnemu nasipu pred poplavami je treba obnoviti bire Skrb za človeka ni zadovoliiva Reševanje socialne foblematike v ptujski občini je zelo težavno Veliko število nerešenih pro- blemov iz preteklosti. Na po- sestvih o'^taiaio starejši Imdie. Neureieno in razvito otroško varstvo. Težave v zaposlovanju mladine. Rehahihtacija tn uspo- sabljanje mladine z duševnimi spodarski razvoj in razvoj so- cialističnih družbenih odnosov, ki le spremenil strukturo pre- bivalstva. Veliko mladine odhaja na de- lo v tuiino, doma pa ostajajo stareiši ljudje, za delo manj sposobni. Število prebivalcev v mestu ie vedno večje. Opaža- mo, da se nismo dovolj poglo- bili v te nagle spremembe. Ima- mo nerazvite dejavnosti za po- moč družini in zaposlenim star- šem, neureieno in nerazvito otroško varstvo. Vse to morajo družine same reševati z napori m lastno iznaidljivostio. V naši občini so samo tri varstvene ustanove, ki sprejmejo samo 300 orrok K ie so otroci ostalih zaposlenih staršev? P-^zabili smo na otroke zapo- slenih staršev na podeželiu. kjer ie delovni dan dolg deset ur (na obratih k^mbinataV Varstvo je tu še boh potrebno Urediti bi m'^ral5 vsai pripravljalne od- delke na šolah, kjer bi se otro- ci pripravljali za reden pouk. V občini narašča število otrok in mladine pod družbe- nim varstvom Samo v letoš- njem letu je bilo obravna- vanih 160 primerov Sodišče je izreklo 59 vzgojnih ukrepov Poleg tega se pojavliajo dru- gi problemi v skrbi za otroke in mladino Tu so mišljeni otro- ci v tujini zaposlenih staršev. V lanskem letu ie bilo teh otrok 1314. Le nekateri od teh imajo urejeno varstvo. Težave v zaposlovanju mladi- ne so vedno večje Podjetja ne sprejemajo nove delovne sile. Rehabilitacija in usposabha nje mladine z motnjami v du- ševnem in telesnem razvoju ni- str. zadovoljivi. 275 otrok je po- trebnih posebnesa šolania. Od teh je to omogočeno samo 120. Zaradi velike oddaljenosti po- sebne šole bi bilo potrebno odpreti oddelke te šole na šo- lah v oosameznih krajih ali pa, da se odpre taka šola internat- skeca tipa v Ptuju. Zavedati bi se morali, da je družba odgo- vorna tudi materialno. Ce jim ne bo omogočila šolanja in dru- gačnega usposablianja za po- znejše življenje, je dolžna skr- beti zanje tudi pozneje, kar je -)ovezano z večjimi stroški. V družbenem varstvu odra- slih prejema 713 občanov tudi denarno pomoč, ki znaša od 4 do 20 tisoč S din mesečno. Od teh jih je 587 zdravstveno zava- rovanih. za katere se plačuje prispevek 4750 S din po osebi Poleg teh skrbi občina za ose- be. ki so v domu počitka. Teh je 157 Oskrbnina zanje je pre- cejšnja, in sicer od 40 do 60 ti- soč S din. V posebnih domovih so tudi mladoletniki fpo številu od 30 (Konec na 3. strani) REKONSTRUKCIJA CESTE PTUJ-SLOV. BISTRICA. Dela na asfaltiranju odseka ceste med Ptujem in Slovensko Bistrico so že v polnem teku. Buldožerji, valjarji, kamioni in ba- geri so pod polno paro. Izvajalec del cestno podjetje Maribor bi hotel že v letošnjem letu končati i večjimi zemeljskimi deli. Tako sedaj vozijo tovornjaki material za drenažo ceste. Istočasno pa se odvijajo dela na izgrradnji temeljev za razširitev mostov. Izvajalec del upa, da bodo dela, planirana za letošnje leto, kon- čana ob času. Tako ne bi prišlo do zamude otvoritve ceste, ki je predvidena za konec meseca junija prihodnjega leta. TUDI ZANIMIVOST 2e od letošnje pomladi dalje ponuja neka delovna organizacija iz nekega mesta v Sloveniji ena- ki ptujski delovni organizaciji svoje integracijske (beri likvida- cijske) od nikogar v Ptuju razen enega edinega njihovega zavezni- ka zaželene, vsem drugim pa ne- potrebne usluge. Pri tem hodi vse- povsod drugje, le k zadevni ptuj- ski delovni organizaciji ne pride. Po pozitivnih jugoslovanskih predpisih ter po statutu ptujske delovne organizacije je njena de- lovna skupnost edina vristojna za vse statutarne spremembe svoje- ga položaja. Medved je torej v gozdu, lovec pa ne pride v gozd ter se spre- haja po lepi poti okrog njepa Nepoklicanim lovcem: Dober po- gled! in telesnimi motnjami nista za- dovoljivi. Še 130 otrok potrebu- je posebno šolo. Probleme bo treba reševati načrtno. Za tednik govori MARICA FAJT, direktor centra za social- no delo: Socialna služba rešuje soci- alno problematiko v celi Dbčini: varstvo odraslih, družine in otrok. Reševanje socialne problema- tike na področju je zelo težav- no zaradi obsežnega terena, ve- likega števila prebivalcev in nerešenih problemov iz prete- klosti: nezavarovanje ljudi, vi- ničarski odnosi, nezavarovani hišni pomočniki. Ti so v sta- rosti nepreskrbljeni, a za delo tudi nesposobni. Težave so tudi z nepopolno družbeno zakonodajo. To pro- blematiko pospešuje nagel go- Zdravstvene V 39. številki Komunista je bi- lo objavljeno gradivo »Temelj- ni problemi pri razvoiu samo- upravljanja v socialnem zava- rovanju in zdravstvu«, ki ga je izdala komisija CK ZKJ za vprašanja družbeno-ekonom- skih odnosov po daljšem po- svetovanju 2 zdravstvenimi in pclitičnmii delavci iz federaci- je in republik. Navedeno gra- divo bi naj pomenilo osnovo za diskusiie in obravnavanje za- motane problematike zdravstva in socialnega varstva, za kate- rega je v javnosti izredno zani- manje iz različnih obravnavanj reorganizacije zdravstvene slu- žbe. Gradivo se bo po spre- membah in dopolnitvah v lav- nosti rabilo tudi na eni more- bitnih sej CK ZKJ. Vsekakor je potrebno v naših razpravah izhajati iz tez, ker so plod izrednega prizadevanja CK ZKJ in dajejo določene odgo- vore na osnovne dileme proble- mov samoupravljanja v social- nem zavarovanju in zdravstvu. Razumljivo je, da je potre- bno probleme v socialnem in zdravstvenem zavarovanju ure- diti " skladu z reformo, ker ta ni samo gospodarska, ampak družbena. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje pa sta zelo pomemben dejavnik ekonomske in socialne preskr- bi jenosti delovnega človeka. Za- torej je pomembno, da se spo- znajo možnosti za njun razvoj s stališča uresničevanja refor- mnih namenov v skladu z bi- stvenimi značilnostmi sedanje- ga sistema, družbenoekonom- skih razmer, protislovij, ki da nes zahtevajo ustrezne rešitve — pri vsem tem pa upoštevajo položaj in vlogo delovnega člo- veka in delovnih oraanizacij, kot je poudarjeno v tezah »Te- mel jni problemi pri razvoju samoupravljanja v socialnem zavarovanju in zdravstvu«. Toda kako se naj v praksi spoznajo možnosti za razvoj zdravstvenega in socialnega za- varovanja v skladu z osnovni- mi mtencijami reforme? Kako premagati ponekod oddal ju loč trikotnik zdravnik — bolnik — zavarovanec? Kateri so negativ ni pojavi, ki jih je poleg ne- dvomno pozitivnih rodila decen- t»-alizirana samouprava social nega oziroma zdravstvenega za- varovanja? Katera so nrotislov ja med stvarnostjo, intenciiami in črko zakona? 34 člen zakona npr pravi: »Občan ima pravi- co, da si neposredno izbere ka teregakoli zdravnika zdravn-ka specialista in zobarja... Ob čan ima pravico, da si izbere katerikoli zdravstveni zavod ki po svojih možnostih lahko nudi u^-trezno zdravstveno pomoč .« 33. člen ustave* »Socialistična republika Sloveniia skrbi za or ganizacijo in razvoj zdrav>^tve ne službe na območju sociali stične republike: i/daia ozirom^T izvaia ukrepe za zdravstveno varstvo, kolikor to spada v pri stojnost njenih oraanov; skrbi za izvajanje ukrepov za zdrav stveno varstvo k: imajc splo- šen pomen za social?stično re publiko: skrbi za orsanizaciio znarsTvenoraziskovalnega dela na področju zdravstva .« itd Vsekakor bi m; lahko nekdo očital da izvzemam iz temelj neca zakona no nek^ knai-^k' logiki tisto kar ne more v bt st\Tj prikazan orobiemo-' m »^snovneca smisla zakona V-e kakor pa tudi v tem 5e'edan'ih problemov pn reorgani/aci' zdravstvene službe ker ie ta /e lo zapletena in n katen le b!lr še mnogo povedanega, poveda r.cga tudi iz različnih /ontl^ kotov Mnoge od teh namptan!b .-i^ lem prepuščam bralcem v raz mišljanje In če pogie',i,^mo ka ko poteka procec reor^anizac^ zdrav<;tvene službe na ljuromer skem področju Kolektiv hiiTomerskega /drriv stveneca doma bi se ""ad na vsak način iz že znanih vzro kov. ki so bili naveden- v pred zadnji ^tpvilki Tednika jnt«rrr' (ISiaddljevanje na 3. sirani) stran 3 TEDNIK — petek, 20. oktobra 1%? Stran 1 S seje komiteja ZK Ormož Temeliile pnprave na občinsko konferenco Na zadnji seji občinskega komi- teja ZK Ormož so razpravljali o pripravah na občinsko konferenco, ki iz tehničnih razlogov ne bo 30. oktobra, kot je bilo prvotno pred- videno, ampak 8. novembra t. 1. Priprave na konferenco so poteka- le v dveh komisijah s poudarkom na vsebinske probleme v občini. Na konferenci bodo po sklepu se- danjega občinskega komiteja raz- pravljali o nadaljnjem razvotu kmetijstva na ormoškem območju in o idejnopolitičnih problemih iz- vajanja gospodarske reforme ter o sklepu in oblikah organiziranja ZK v občini kakor tudi o progra- mu dela za prihodnje. 47 članov občinske konference Na volilnih sestankih v organi- zacijah ZK so izvolili 47 članov občinske konference. Kadrovska komisija, kot je bilo poudarjeno na seji, je vložila precej naporov za pritegnitev sposobnih in delav- nih komunistov v novo strukturo. Pri svojem delu pa je komisija naletela na določene probleme, kot npr. glede izbora kadrov glede na neugodno sestavo ZK v ormo- ški ^ občini, kjer prevladujejo uslužbenci z nižjo izobrazbo, pre- malo pa je v občini sposobnih ko- munistov iz vrst delavcev, iz po- sameznih družbenih področij (pro- sveta, zdravstvo, kmetijstvo itd.) pa je zelo malo članov. Zaradi ne- ugodnega sestava so ponekod majhne možnosti za vključevanje mladih in žena v organe ZK. Ko- misija za kadre se je skupno z or- ganizacijami ZK trudila, da vod- stvo občinske organizacije ZK oj-veži z novimi silami, ki bodo sposobne aktivno in učinkovito de- lovati ne samo v občinski konfe- renci, ampak kot kreatorji in no- silci politike ZK tam, kjer živijo in delajo. Osnovni cilj reforme Zelo pomembno vprašanje je po mnenju članov komiteja, kakšni so idejnopolitični cilji reforme in ka- ko se ti cilji uresničujejo v ormo- ški občini. Na občinski konferenci je potrebno poudariti, da je osnov- ni cilj ormoškega gospodarstva in družbenih sil — modernizacija, skratka povečanje učmkovitosti celotne družbene strukture, ki naj bi povzročila (modernizacija) spre- membo današnje strukture v obči- ni in šele na tej kvalitetni osnovi lahko na ormoškem področju pri- čakujejo stabilno rast standarda. Vsem tem zahtevam pa se mora prilagoditi in se v tej smeri raz- vijati organizacija samoupravne družbe. Zasebni sektor kmetijstva, obrti in turizem V bodoče bi bilo potrebno po- vzročiti hitrejšo rast zasebnega sektorja kmetijstva, obrti in turiz- ma ter na ta način doseči večji skupni porast družbenega proizvo- da. Težave, ki jih nujno spremlja- jo preobrazbe našega gospodar- stva, se vsekakor ne morejo rešiti z enkratnimi ukrepi občinske skup- ščine in brez naporov delovnih organizacij. Osnovna in realna orientacija je po mnenju diskutan- tov na razvijanju pozitivnih pro- cesov v delovnih organizacijah, ki se lahko z zavestno akcijo in s si- stematskimi ukrepi stimulirajo in pospešijo, ker bi vsaka druga ori- entacija na ormoškem področju vodila v neustrezno usmerjenost in odvzemanje sredstev najproduk- tivnejšim (vmešavanje od zunaj) ter zaviranje razvoja najsposob- nejšim delovnim organizacijam. Kako reševati problem zaposlovanja Problem zaposlovanja v ormoški občini ni tako pereč, da bi ga kazalo -napihovati-«. Nekateri ljud- je in forumi v občini, kot je bilo poudarjeno na seji, mislijo, da bo- do rešili problem zaposlovanja s tem. če bodo odpustili žene zapo- slenih tovarišev oziroma upoko- jencev. ki neopravičeno -vlečejo-« dve plači. Komite je prepričan, da taki ukrepi na ormoškem področ- ju v nobenem primeru niso reši- tev, ampak da lahko tako obrav- navanje povzroči probleme, ki so bili nekdaj prisotni in so se vsa leta po vojni postopno odpravljali. Potrebno bo narediti red v stati- stiki, tako da bodo vedeli, kdo je v občini Ormož brez zaposlitve In kdo ni. Večkrat se poudarja, da je potrebno dati prednost, strokovne- mu kadru, vendar ta še zaenkrat na zavodu za zaposlovanje ni re- gistriran. Problem zaposlovanja pa je potrebno obravnavati kompleks- no, v skladu z gospodarsko rastjo v občini. Ce bo že treba nadalje odpu.ščati delovno silo. bo potreb- no odpustiti tiste, ne glede na nji- hov položaj, ki imajo doma pose- stva in jih obdelujejo s pomočjo tuje delovne sile, sami pa so za- posleni. Koncept razvoja ormoške občine Občinska konferenca bi se naj zavzela za koncept razvoja ormo- škega območja z medsebojnimi vplivi posameznih gospodarskih panog, bo lažje utrjevati odgovor- nost, od vpliva na varčnejšo režijo, razvoja gospodarske zmogljivosti, povečevanje zaposlenosti, pred- vsem pa utrjevanju zavesti o skup- nih potrebah, tako da bo lažje raz- vijati tudi družbene službe. Disciplina v ZK Komite meni, da je nujno po- trebno narediti red v vrstah ZK in se otresti tistih komunistov, ki se ob sedanjih težavah niso pri- pravljeni vključiti v politično in idejno bitko za reformo, ki oma- (Konec na 5. strani) Obrambni nasip pred poplavami dograjen Na desnem bregu Drave pri Ptuju je v grobem zgrajen ob- rambni nasip pred poplavami. Sega od ustja kanala hidrocentrale, ki jo gradijo v Zlatoličju, do železnega mostu. Ob ustju kanala je visok do pet metrov, nakar proti drugemu koncu višina pola- goma upada. Njegova zgornja širina je do štiri metre. Delavcem v TAP in stanovalcem za nasipom se ni treba več bati poplav. Kaj pa prebivalci levega brega in vsi izven obrambnega na- sipa? Kdaj bodo tudi ti brez strahu pred naraslo reko, ki že vsa leta povzroča ogromno škodo v mestu in na polju? ZR Obrambni nasip pred poplavo dograjen Dileme proizva alcev ol a Tovarna olja v Slovenski Bi- strici je eno večjih podjetij, ki se bavi s predelavo semen in ostalih surovin v olje. V podjetju imajo 105 zaposle- nih in delajo že od 1. avgusta 1964 dalje po 42 ur tedensko. V letošnjem letu je njihova pro- izvodnja padla zaradi svobod- nega uvoza tehničnih olj neka- terih podjetij. Proizvodnja je za 25 odstotkov manjša kot v istem obdobju lani. V letošnjem letu se je precej omejil izvoz in to predvsem semen na Bližnji vzhod zaradi tamkajšnjih do- godkov. Osebni dohodki so letos samo za 9,2 odstotka večji kot lani in znaša povprečni mesečni do- hodek 70.500 starih dinarjev. S povečanim osebnim dohodkom in z manjšo proizvodnjo kot la- ni pa so precej trpeli skladi. Razen ostalih olj je tovarna v Slovenski Bistrici močan izdelo- valec bučnega olja. Ravno pro- izvodnja bučnega olja je v zad- njem času pripeljala v precej kritično stanje. Če pogledamo leto, dve nazaj, se spKjmnimo, da je stal takrat liter bučnega olja okrog 2000 starih dinarjev, se- daj pa stalno znižuje ceno, tako da stane sedaj okoli 1100 starih dinarjev. Da bi temu zniževanju zaradi medsebojne konkurence pridelovalcev bučnega olja na- redili konec, so se pretekli pe- tek sestali v Framu vsi jugoslo- vanski pridelovalci bučnega olja, ki so včlanjeni v združenje pro- izvajalcev bučnega olja, da bi se pogovorili o nastalem po- ložaju. Sestanka so se udeležili pred- stavniki pvodjetij iz Koprivnice, Daruvarja, Podrav&ke Slatine, Cakovca, Varaždina, Središča, Slovenske Bistrice in Frama. Na sestanku so se največ pogo- varjali o odkupnih cenah buč- nega semena, cenah olja v pri- hodnje in proizvodnji bučnega olja z močnejšim izkoriščanjem kapacitet podjetij izven Slove- nije. Letos bo pridelek bučnega se- mena v Jugoslaviji precej manj- ši, kot je bil lansko leto Pred- videvajo, da bo pridelek manj- ši za približno 40 odstotkov, kar bo precej vplivalo na pdvečano ceno semena. Razen "tega dviga ceno bučnicam izvoz, ki vsako leto precej poveča odkupno ce- no semena, tako da so potem domači proizvajalci postavljeni v precej kritičen položaj Zaradi tega so predlagali, da bi se v prvem naletu odkupa semena vsi vzdržali innaj bi izvoznik pokupil, kolikor namerava, na- to pa bi imeli proizvajalci olja prosto tržišče. Vendar pa bi se naj cena semena gibala okoli 280 dinarjev za kg in ne bi sme- la dosegati cen v lanskem letu, ko je kljub rekordni) letini do- segla ponekod tudi 350 S din za kilogram. Razen tega so bili zborovalci mnenja, naj bi se dogovorili z izvoznikom in našli skupno pot za rešitev. O ceni olja v bodoče so si bili edini, da ne sme presegati se- danje cene, kajti vsi se neradi spominjajo dviga cen pred leti, kar je precej zmanjšalo po- trošnjo bučnega olja. Največ so razpravljali o tre- nutni proizvodnji olja in trži- šču ter o možnosti proizvodnje v bodoče. Slovenska podjetja so namreč porabila vse svoje več- je zaloge semena, vendar razen Frama niso v stiski za seme. Medtem ko ostala podjetja iz- ven republike še imajo ogrom- ne zaloge semena, olja na trži- šču v večjih količinah ne more- jo prodati, kljub temu da ga ponujajo po nižji ceni. Udeleženci so na koncu pri- šli do zaključka, da drug dru- gemu konkurirajo z zniževa- njem cen, kar pa zna trgovina zelo spretno izkoriščati. Zaradi vsega tega so se na koncu ze- dinil^ za predlog, da naj bi vsa podjetja, pi predelujejo seme bučnic, prodajala olje pod isto oznako z isto ceno. Razen tega bi naj preučili, kolikšne so zmogljivosti vseh predeloval- cev, nato pa naj bi vsi z istim odstotkom izkoriščali svoje zmogljivosti. Tq pa vsekakor ne ustreza slovenskim proizvajal- cem bučnega olja, kajti njiho- va podjetja delajo sedaj v iz- menah, medtem ko drugi pro- izvajalci, ki ne morejo plasira- ti svojih proizvodov, delajo z manjšo kapaciteto. Tako bi pri- šlo pri njih do povečane delov- ne sile, v Framu, Slovenski Bi- strici in drugod pa bi prišlo do odpuščanja delovne sile ali pre- usmeritve proizvodnje. Kljub temu, da so ta predlog načelno sprejeli, pa ne bo in niti zaradi svoje vsebine ne more prinesti rešitve. Vsekakor bi bil sprejemljivejši drugi pred- log, naj bi manjši proizvajalci bučnega olja preusmerili pro- izvodnjo ob kreditni pomoči močnejših. -b Jesenska seiev na ormoškem območju Jesenska setev je v polnem te- ku. Ugodne vremenske razmere omogočajo hitro in učinkovito spravljanje predvsem pridelkov koruze m pripravo zemlje za iz- vedbo setve ozimin. V ormoški občini zasejejo kmetovalci ca. 30 o/o njivskih površin z ozimina- mi, to je okoli 1700 ha. Največ je pšenice, ki jo kmetje sejejo na okrog 1300 ha. Za potrebe jesenske setve so na kmetijskem kombinatu Jeru- zalem-Ormož priskrbeli dovolj kvalitetnih umetnih gnojil in se- men, tako da bodo kmetovalcem posredovali 65 ton semena p.5enf- ce in nekaj ton semena rži in ječmena. Kmetje na ormoškem območju, kot je pokazala zame- njava pšenice, sejejo največ ita- lijansko sorto leonardo, ki daje sorazmerno visoke pridelke. Ne- kateri še .''ejejo san pastore, ki je zelo rodna, vendar občutljiva nri pospravilu zaradi osipa; ne- kateri kmetovalci seiejo tudi sor- to bezostajo. Innsko le+o so ne- kateri kmetovalci sejali sorto libellulo. kf je dala izredno dri- ^re rezultate, za to so mnogi rnetcivalpi iskali letos pri zarn^- niavi seme nmeniene sorte, ki na 1e pri kombinat" na razpolago manjših količinah. V nhra^j za koonerariio kmo- fiicVpftfl kombinata Ormož ona- da kmetje ob setvi porab- 'iaio sorazmerno mani gnoiiV +o -o ni+rof^^^Vala, ob nrpi?ni'b "c+T-ah 1\Tno!?i n+<^mp1ji.neio to "■"nio o^^To^itev, č«^? da so rpnr TTiniiln TTicnTrr. in rrt rr^ izriln- ^aii") vc^^ia T7iqcTariia. č^n ririmer- lamrv rpr>p pSpniop> in nmf>tnr>rfi gnojila, vidimo, da kmetje lahke dobijo za 1 kg pšenice tudi 2 kg nitrofoskala, ki ob uspešni setvi daje povečanje za več kg pšeni- ce. To osnovno gnojilo pri pše- nici ni samo pomembno zaradi potrebe prehranjenosti rastline e fosforjem in kalcijem, ki sta ra- stlini FKJtrebna za tvorbo bilke, formiranja klasa in zrna, pač pa odločilno vpliva tudi na odpor- nost rastline proti pozebi, na čvr- stost in odpornost bilke proti po- legi kot tudi na večjo odpornost bilke pred raznimi boleznimi, ki se vse bolj javljajo tudi na ži- tih. V veliki meri je vzrok takega stanja nedovoljno strokovno znanje in poznavanje dejavnikov, ki odločno vplivajo na večanje pridelka v kmetijstvu nasploh. Prav bi bilo, če bi kmetovalci, ki niso izvršili osnovnega gnoje- nja pred' setvijo, potrosili nitro- foskal po novr.^ini njive, ker se bo nrav tako izpral v zemljo. Pri pripravi zemlje za setev sodeluje 10 traktorjev kombina- ta in več zasebnih traktorjev. Največ zemlje bodo kmetje pri- pravili za setev z vprežno živino, saj je n^ krnrf^kih goanodarstvih še stalno 1100 konj, večina gospo- darstev pa uporablja za vlečno silo krave. , Kvaliteta oranja in priprava zemlje z vprego na mnogih go- spodarstvih ni zadovoljiva. Ne- kateri orjejo zemljo plitveje od 20 cm in nezadostno gnojijo, za- to so oovprečni pridelki pri ozi- minah teh malo nižji. Poseben problem pri izvajanju setve je ročna setev, ki jo naši kmetovalci uporabljajo na pod 40 o/o površin. Setev je zaradi te- ga neenakomerna, glede razpore- c.itve zrn po površini in globini. Zato so tudi neenaki pogoji za razvoj bilke, ne doseže se zaže- leni sklop rastlin, razvijajo se neenakomerni klasi itd. Vse to lahko zniža pridelek za 20 in več odstotkov. Mnogi kmetje delajo napako tudi s tem, da ne zame- njavajo semen, ne očistijo last- nega semena, niti ne razkužuje- jo semen, kar vse vpliva na zni- ževanje pridelka. Obrat za kooperacijo ormoške- ga kombinata si v veliki meri pri- zadeva, da bi tudi kmetje oose- jali ustrezno seme, da bi upora- bili določeno količino kvalitetne- ga umetnega gnojila ter da bi setev končali v predvidenem ro- ku. Letos so bili doseženi v pro- izvodnji pšenice in drugih žita- ric dobri rezultati; na teh osno- vah pa hi bilo nujno potrebno graditi nadaljnje napore pri skupnem reševanju kmetijskih vprašanj. Vse kmetijske organi- zacije so dolžne lotiti se setve z vso vestnostjo ne samo na last- nih površinah ampak da vpliva- jo tudi na zasebnike. Cas je, da se tudi na zasebnih površinah prebije še nedavno magična meja 20 do 30 stotov povprečnega hek- tarskega donosa pšenice. V J)olni meri se je potrebno zavedati, ta- ko kot pravi znani pregovor, »ka- ko boš sejal, tako boš žel«. V tem stavku pa je mnogo poveda- nega. -p dileme (Nadaljevanje z 2. strani) ral s ptujskim zdravstvenim do- mom. Vendar pa nastopa tu te- žava, ker še ni razčiščeno vpra- šanje obstoja soboške komu- nalne skupnosti, v katerem ob- močju ljutomerski zdravstveni dom deluje. Tako vprašanje ob- stoja socialne skupnosti M. So- bota in Ravne bo v kratkem na tapeti republi.ške skupščine. Tudi pri tem vprašanju se srečujemo s problemi plačni- kov oziroma različne.sa obraču- navanja sredstev na zavarovan- ca. Diskutiramo o regijah, ki jih pod dana.šnjimi pogoji ne moremo pojmovati ločeno od slovenske skupnosti. Zakaj bi bil ljubljanski zavarovanec, ki lahko naredi par korakov do najvišjih zdravstvenih institu- cij, pa je deležen popolne zdrav- stvene zaščite, bil drugače ob- ravnavan od ljutomerskega, or- moškega, radgonskega itd. ...? .411 nam še ni popolnoma ja- sno, da je Slovenija ena regija, enoten nacionalni in kulturni prostor ...? Toliko nas je kot predmestje Pariza, pa še nam marsikateri taki in podobni problemi niso razčiščeni? Ali ni že čas, da prenehamo z obra- vnayanjem: ti si iz tesra kraja, zato bo nekdo stal nad tabo; ti boš stal malo više? Morda na- ivno, toda marsikdaj se še gre- mo mačka in miši. Prejšnii okraji so rodili poleg pozitivnih oblik organiziranja in delovanja temeljnih družbe- nopolitičnih skupnosti — sku- pnosti komun, tudi določene ne- gativne pojave; nekateri jih se- daj naziva jo »mačehovski od- nos okrajnih centrov do občin«. Prav v občinah, ki so prej de- lovale v okviru okrajnih cen- ^fov, vedno bolj prevladuje pre- pričanje (predvsem iz revnej- ših .predelov Slovenije) o eno- tnejših cenah v zdravstvu na Celotnem republiškem prostoru }n s tem omogočanje svobodne Izbire zavarovanca slede zdrav- nika zavoda, poenostavljene ad- Oiinistracije itd. Naša republika je dežela ge- ografskih razlik pa tudi velikih razločkov v proizvodnji pa tudi v s-lošni razvitosti posameznih predelov. Uveljavitev avtonom- nih regij pa seveda povzroča ustrezno velike razlike v rriate- rialni bazi posameznih skupno- s*-!. Naš narod se tako deli na borate in revne predele in s tem tudi v zdravstvu na privi- legirane in zapostavljene sku- pnosti. Marsikaj bo potrebno urediti in razčistiti že navedene dileme ter uresničiti težnje »malih«, ki se najbolj bore za objektivne pogoje uveljavljanja temeljnih pravic slehernega občana, ki so mu zagotovljene z ustavo ter z diTigimi zakoni. Naš mali na- rod, ki je imel tako težko zgo- dovino in se ie tako težko ohra- nil na malem prostoru in ki ima tako lizek naravni prira- stek — se še v^dno deli na bo- gate in revne predele in s tem tudi v zdravstvu na privilegira- ne in zapostavljene skupnosti. C pravicah in dolžnostih naše- ga delovnega člf^veka kot su- bjekta vsega družbenega doga- janja pa imamo napisanega mnogo lepega. Prav bi bilo, da bi se ob se- danjih problemih poteka reor- ganizacije zdravstvene službe ozrli predvsem na zavarovan- ce, ki bi se jim morala po zako- nu zdravstvena zaščita pribli- žati, enako ljutomerskemu kot ljubljanskemu ali novomeške- mu, saj je zdravstvena služba vsenarodnega pomena in jc ne moremo prepuščati ali razsojati na podlaqi kratkoročnih intere- sov. Pacient — zavarovanec — de- lovni človek, pa bi moral ob vseh teh dilemah biti subjekt, ne pa objekt ukrepanja social- nega zavarovanja in včasih tudi žrtev nasprotujoče situacije med socialnim '■ •varovanjem in zdravstveno službo. -pt Končno analiza ta! tudi v ptujski občini? Ali umetna gnojila res ne pomagajo več? V občini manjka analiz tal, vsakoletnih gnojilnih načrtov in temeljitih navodil za gnojenje. Kmetijski zavod iz Maribora bo s pomočjo obrata »Jože I>acko« pričel s široko akcijo talnih analiz še to leto. Ze za letoš- njo jesensko setev so vzeli dvajset vzorcev v Gorišnici. Za vsako parcelo bo izdelan gnojilni načrt. S primernim gnojenjem se bo pocenila in povečala proizvodnja. Uporaba gnojil pri nas neneh- no narašča. V največji meri sc pripomogla, da se je v zadnjih letih kmetijska proizvodni? močno povečala. Toda tudi gnojenje z umetninr in ostalim gnojem zahteva teh- niko gnojenja, ki nam pove le koliko gnojil in kakih potrebu- jemo, da ne zapravljamo po ne- potrebnem denarja. Zato je po- trebno, da pričnemo zasledovati dinamiko rastlinske hrane ir ognojevati po možnosti le toli- ko, kolikor je potrebno, da do- sežemo čim večji ekonomski učinek. Tehniko gnojenja je po- trebno uravnati tako, da se gnoji s takimi količinami rast- linske hrane, ki bodo zadovoljile potrebe posevka za določen pri- delek, nadomestile izgube zaradi izpiranja in morda ustvarjale le majhno zalogo v tleh. Stremeti moramo, da z 'relativno manjši- mi količinami dosežemo kar se da največji pridelek. Za dosego tega cilja pa ni'dovolj, da se zgolj pridržujemo gnojilnih norm, ki jih servira posvetoval- na služba ali pa ki jih najdemo v raznih priročnikih. Kot osno- va za smotrnejše gnojenje je predvsem analiza zemlje, pa tu- di budno spremljanje rasti po- sevka. Kemična analiza pokaže kmetovalcu potrebe po gnojenju. Kako potrebno bi bilo izvršiti analizo tal za naše kmetovalce, ni treba več posebej poudarjati. Končno se je tudi na našem območju našel nekdo, ki bo opravil to koristno nalogo. To bo omogočil obrat za zadružno kooperacijo pri KK Ptuj. Obrat vsako leto proda velike količine umetnih gnojil zaseb- nim proizvajalcem. Zal pa so opazili, da je bila poraba umet- nih gnojil to jesen nekoliko slabša. Vzroke za to pripisujejo manjši kupni moči zasebnih kmetovalcev pa tudi njihovemu mnenju, da umetna gnojila ne povečajo pridelka v taki meri kot pričakujejo. Strokovna služba na obratu je postala po- zorna posebno na slednjo ugoto- vitev. Mnenje koopverantov, da poraba umetnih gnojil često- krat ne da primernega uspeha, je točna. Resnična je namreč takrat, kadar se uporablja nt- primerno umetno gnojilo z ne- primernimi reakcijami, z nepri- mernimi hranili za kulturo, pa tudi takrat, kadar tehnologija gnojenja ni taka, kot bi morala biti. Na obratu ugotavljajo, da skratka manjka analiz tal, vsa- koletnih gnojilnih načrtov in temeljitih navodil za gnojenje. Kmetijski zavod iz Maribora je pričel to leto s široko akcijo talnih analiz v tem delu Slove- nije. Njegovi pobudi se je pri- družil tudi obrat za zadružno kooperacijo Jože Lacko. Ze za letošnjo jesensko setev so na območju Gorišnice vzeli vzorce zemlje pri dvajsetih kooperan- tih. Zanje bo analiza tal v na- slednjih dneh že končana. Za- vod bo ugotovil reakcijo tal in količine posameznih hranil v zemlji in za vsako parcelo izde- lal gnojilni načrt. Analizo in gnojilni načrt bo dobil koope- rant in obrat za kooperacijo. Na obratu želijo in upajo, da se bodo kooperanti, ki bodo imeli gnojilne načrte, le-teh po- služevali. Za to bodo posebej zadolženi strokovnjaki obrata. Na obratu se zavedajo, da lahko le s primernim gnojenjem po- cenijo in hkrati povečajo pro- izvodnjo. Da bi kar se da pomagali ko- operantom, bodo na razgovorih s kooperanti še to zimo zbrali imena vseh tistih, ki bi bili v prihodnje pripravljeni vsako tretje leto dati pregledati svoje zemljišče. Stroške za to bi pri- spevala kooperant in obrat. Ti stroški so malenkostni, saj je cena analize za en vzorec le 1300 starih dinarjev. Zavod za kmetijstvo, ki bo opravljal analize, bi za območje obrata izdelal posebno pedolo- ško karto, na kateri bi bile vpi- sane p>otrebe posameznih hranil v zernlji. Za vsako parcelo se naj bi izdelal gnojilni načrt. Ob solidnem odnosu koope- rantov in poznavanju razmer v tleh bi obrat lahko naročeval tista umetna gnojila, ki so za zemljišča kooperantov najpri- mernejša. Strokovna služba na obratu bi posameznirr koope- rantom lahko postala pravi strokovni svetovalec in organi- zator dela. Le z načrtnim gno- jenjem se bomo izbol-J-h pri- delki in zmanjšali stroški. SKRB ZA ČLOVEKA (Nadaljevanje z 2. strani) do 32). V teh domovih so oskr- bnine zelo drage, saj znašajo za posameznika 105 tisoč S din na mesec. Reševanje teh problemov je zelo drago. Naraščanje teh vprašanj ima velike posledice za celotno ostalo družbeno ži- vljenje. Smatramo, da bi bilo treba preusmeriti to delo in de- javnost. Temu ne bo kos samo socialna služba. Menimo, da morajo pri delu pomagati tudi vse ostale družbeno politične organizacije in pa tisti dejav- niki, ki delajo na področju, kjer se ti socialni problemi poraja- jo. Predvsem pa bi bilo potre- bno te probleme reševati načrt- no. Skrb za človeka mora pre- vzeti širša družba. Z. R. stran 4 T F D N I K - pefpk. 30 olfohra Stran 4 V vodstvo najboiiši Program realiziran, vendar je potrebno posvetiti več časa raz- pravam o perečih in aktualnih problemih mladine. Potreben večji poudarek na kadrovski politiki. V novi občinski komite ZMS naj bodo izvoljeni najaktivnejši člani. Sprejet predlog za predsednika CK Z.MJ. V četrtek, 12. oktobra, je bil v Ptuju plenum ObK ZMS Ptuja pred občinsko konferenco mladih ptujske občine. Razprava je pote- kala po treh točkah: dosedanji piogram dela. kadrovske pripra- ve na novo občinsko vodstvo ZMS in razno. V prvi točki so govorili o rea- lizaciji programa dela in ugotovili, da je občinski komite realiziral svoj program dela po svojih fi- nančno-tehničnih in kadrovskih možnostih, vendar pa bo nujno po- trebno v bodočem delu več raz- pravljati o perečih in aktualnih problemih mladine tudi izven za- stavljenega programa na letnih konferencah in to predvsem o in- teresnih in življenjskih sferah uiladine. Za tem se je razvila razprava o kadrovskih pripravah za novo vodstvo. Predstavniki mladine so v razpravi dejali naslednje: V času priprav na letno konfe- renco mladine ne bi smeli mislili samo na tehnično izvedbo le-te, pač pa naj se čas letnih konferenc v mladinskih aktivih izkoristi za vsebinske priprave. Sem vsekakor spada kot glavni faktor kadrovska politika, ki je bila skozi vse leto bolj ali manj zanemarjena ter pre- puščena stihiji oziroma aktivnosti posameznih članov, namesto da bi izgrajevali in utrjevali posamezni- ka skupaj s kolektivom. A vedno se najde kdo. ki po svoji skrbi za mladega človeka, po svoji aktivno- sti in sploh po svetovnem nazoru in naši družbeni stvarnosti, izsto- pa iz sredine. Zato je ObK ZMS skupno s predstavniki občinske konference SZDL ter drugimi sprejel sklep, da v predkonferenč- no aktivnost vključi kadrovsko po- litiko in ji da poseben poudarek. Zaradi boljšega pregleda kadrov, ki jih ima mladina, je sekretariat že pred plenumom sestavil listo članov, ki so možni kot kandidati za novo vodstvo. Merilo za izbor pa je bila dosednja aktivnost in posluh za problematiko, ki po- stavlja pred mladinsko organiza- cijo. Ta lista je bila predložena v razpravo plenumu. Izmed mladin- cev z liste in tistih, ki so bili pred- loženi na plenumu. so bili izbrani mladinci, ki so prišli na predlog za kandidacijsko listo za možne člane ObK ZMS. Sprejet je bil sklep, da se predlog kandidacijske liste pošlie vsem mladinskim akti- vom v občini, da o njej mladinci javno razpravljajo ter vnesejo va- njo svoje pripombe, dodatne ali spreminjpvalne predloge. Poudarjeno je bilo. da pri tem ne gre samo za to, da bo zadovo- liena demokracija, pač pa naj raz- prave izkristaliziralo jasne pred- loge, da bi lahko naredili premik v vsebinskih pripravah na konfe- renco ter Izbrali v vodstvo tisto mladino, ki bo voljna in sposobna delati. V tretji točki so med drugim razpravliali tudi o predlogu za predsednika Centralnega komiteja Zveze mladine Tugoslaviie. Sore- ieli so sklep o obvestitvi CK ZMS. da je bil osvojen njihov predlog, v katerem je predložen za novega predsednika Jnnez Kociančič, se- danji predsednik CK ZMS. odku})u mošta na ormoške 111 področju Letošnja trgatev, ki se je za- čela zaradi številnega deževja v septembru mnogo pred na- vadnim rokom, je za nami Vi- nogradniki zaradi naglega gnitja in pokanja grozdja ter predčas- ne trgatve, ki ie vplivala tudi na stopnjo sladkorja v vinskem moštu, z letošnjo trgatvijo niso preveč zadovoljni, saj so neka- tere sorte zaradi tega utrpele tudi polovično škodo. Na območju kombinatov, ki se ukvarjajo z vinogradniško proizvodn.H), so v večini prime- rov končali letošnji odkup vin- skega mošta. Ta je bil letošnje leto predvsem velik na ormo- škem in ljutomerskem območju, kjer so v tem letu v polni meri začele od najmodernejšega sti- skanja in kasneje šolanja vin delovati nove vinske kleti Da bi podrobneje izvedeli, kako je potekal odkup mošta na ormoškem področju in s kateri- mi problemi so se srečevali pri odkupu, sem prosil vodjo obra- ta za kooperacijo kmetijskega kombinata »Jeruzalem-Ormož«, inž. Martina HABJANICA, da nas podrobneje seznani s tem vprašanjem. — Letos smo odkupili od za- sebnih vinogradnikov 26 vago- nov vinskega mošta, to je nekaj več, kot smo predvidevali. Pro- izvajalci so bili z načinom pre- vzema in odkupa v glavnem zadovoljni. F^ri prevzemu mošta smo se srečevali tudi z določenimi te- žavami. Letošnja kvaliteta ni takšna, kot sta razvoj in proiz- vodnja v vinogradih v avgustu in začetku septembra kazali, ko je zaradi vremenskih razmer, ki so bile več kot ugodne za vino- gradništva, kazalo, da bo letoš- nja letina izredno kvalitetna. Kakšna je kvaliteta odkupljene- ga mošta? — Mošt je imel od 15 do 21 ®/o sladkorja. Na njegovo kvalite- to je v veliki meri vplivalo gnitje grozdja zaradi obilnejših padavin pred trgatvijo v sep- tembru. Težave pri odkupu so nastopile tudi zaradi različnih sortnih količin zasebnih vino- gradov, ki imajo v večini pri- merov mešane sorte in je težko ločiti sortnost vin in ugotavljati prevladujočo sorto v moštu. S kakšnimi težavami ste se še srečevali pri odkupu? — Na območju ormoške obči- ne oziroma kombinata smo se srečevali z drugimi nakupovalci vinskega mošta; ti so bili Slove- nija vino. Vinogradniško živino- rejski kombinat Ljutomer, za- sebni gostilničarji in drugi na- kupovalci, med njimi tudi pre- kupčevalci vinskega mošta. Ormoški kombinat je imel do- ločen cenik za prevzem vinske- ga mošta na odprt račun do 375 S din po litru glede na sorte in gradacijo. Drugi navedeni nakupovalci so največkrat hodili po terenu in obljubljali našim kmetoval- cem in kooperantom cene, ki so bile verjetno 10 ali pa tudi 20 dinarjev višje. Vendar so pri tem odkupu fiksno in dokončno izplačevali mošt. Zdi se nam ne- razumljivo, da je VZK Ljuto- mer organiziral odkupno posta- jo mošta na ormoškem območju ter odkupoval mošt od koope- rantov kmetijskega kombinata »Jeruzalem-Ormož« po visokih cenah, ki niso v skladu s pro- dajo končnega proizvoda — vina — na tržišču. Taka politika ni- ma nič več skupnega s pamet- nim in gospodarnim koriščenjem družbenih sredstev, ki so jih pri delu na terenu posamezni pred- stavniki navedenih nakupoval- cev mošta nesmotrno izkoriščali. V bodoče bi se morale vino- gradniške organizacije na vzhod- nem območju Slovenskih goric povezati med seboj in ne dopu- stiti, da se ponovijo razmere, ki so vladale pri letošnjem odkupu vinskega mošta. Zaradi navede- nih pojavov, ne samo da orga- nizatorji proizvodnje izgubljajo določeno akumulacijo, pač pa omogočajo raznim drugim na- kupovalcem, da vina razvred- notijo s tem, ko se povečajo količine, kar ima tudi posledice pri povpraševanju zaradi kvali- tete, kar vse skupaj vpliva na nižjo ceno za proizvajalca. Na ormoškem območju se je letos pojavilo toliko nakupoval- cev mošta zgolj iz špekulativnih namenov. Ormoško-j emzalem- ska in ljutomerska vina so zna- na po izredni kvaliteti tudi izven občinskih in državnih meja. Zato ni izključeno, da mnogi ku- pujejo mošt z namenom, da ga kasneje uporabijo za povečanje količin našega vina. V bodoče bo nujno potrebno naše vino- gradniško območje zaščititi, ker bo le na ta način zagotovljena kvaliteta in izvirnost naših vin na eni strani, na drugi pa ustreznejša cena na tržišču. Inž. Martin Habjanič OSS Ormož Izčrpna obravnava gospodarskih vprašanj Splošna ugotovitev za naše go- spodarstvo je stabilizacija cen, investicij m vrednost denarja. Ce pa podrobneje opazujemo gospo- darska gibanja, kakor so pouda- rili na zadnji razširjeni plenarni seji občinskega sindikalnega sve- ta Ormož, temu ni tako. kajti ce- ne se postopoma zvišujejo, kar vpliva na to. da je rezultat slab.ši, nižja je stopnja akumulativnosti, rezultat pa je takšen, kakršnega sedaj nismo bili vajeni Medtem ko splošni stroški padajo, je po- trošnja višja. V ormoški občini so se v tem letu (ponekod) zelo zaostrili po- goji gospodarjenja, kajti 25 »/o celotnega dohodka se nahaja v fakturirani realizaciji. Ta spre- memba likvidnosti vsekakor vpli- va na osebne dohodke. Dejstvo je tudi. da so porasle družbene obveznosti, redne in zamudne obresti ter se je zmanjšal osebni dohodek. Zaradi tega je mnogo delovnih organizacij prišlo v po- ložaj, da so skoraj ves dohodek odštele za osebne dohodke Ugo- tovitev ca 40 "'o slovenskih pod- jetij izdvaja manj sredstev (10 "'n in še več) v sklade kot v lanskem obdobju, je vsekakor zaskrblju- joča (ktiub temu da so se oseb- ni dohodki v Sldveniii v primer- javi z diugimi osebnimi dohodki povečali najbolj na račun pro- duktivnosti). V ormoški občini so v povpreč- ju 14 'Vo odšteli manj v sklac.e v primerjavi z lanskoletnim obdob- jem Celotni dohodek se je po- večal za 5 "/o. delitev osebnih do- hodkov je v gospodarstvu porasla za 10 ^U,. v občinski skupščini oz. v družbenih službah pa za 13,3 odstotka. Taka politika vsekakor v ce- loti ni opravičljiva toda glede na republiško povprečje sprejem- ljiva. V diskusiji je bilo poudarjeno, da bi bilo potrebno v vseh fa-' zah reforme več storiti, kajti re- forma je imela za glavni cilj. da se vsi obstoječi problemi izrav- najo in angažirajo sredstva za družbene obveznosti. Občni zbor OSS Glede na bližnje občne zbore občinskih sindikalnih svetov je bil sprejet sklep da bi naj bil občni zbor OSS v Ormožu od 9. do 16 decembra t. leta Za dele- gate bi naj obveljal ključ: na 30 članov sindikalne podružnice po en delesat. Za člane plenuma in predsed- nike sindikalnih podi-užnic bo OS.S ob koncu tf-ga meseca orga- niziral poučno ekskurzijo v Peto- vlo Ptuj in v tovarno glinice in aluminija Kidričevo. -p NOVA SUŠILNICA KK PTUJ v PLAMENIH v eni izmed prejšnjih številk smo poročali, da so zgrajeni silosi :n sušilnica pri farmi bekonov v Ptuju. Prejšnji teden so pričeli s poskusnim obratovanjem. Koruzo v zrnju so nasipali v silos, iz ka- terega so jo vodili v sušilnico in po sušenju v silos. Toda sušilnica, ki je stala nad 35 milijonov S din, je bila v pe- tek zjutraj v plamenih. V sušil- nici je gorela koruza. Nekaj me- trov visok plamen je požgal sušil- ne komore in pridelek. Pri gaše- nju so sodelovaJi gasilci. Vzrok požara še raziskujejo. Med drugim domnevajo, da je v električni napeljavi. Sušilnico že čistilo in popravlja- jo. Iz nje so zmetali cel kup za- žgane koruze ki leži poleg sušil- nice, in še večji kup ožgane. V silosu je mokra koruza, ki je ne morejo sušiti. Da bi vsaj delno zaverali kislo vrenje, jo mešajo. Velika škoda, ki je nastala, še ni ocenjena. Požar na sušilnici je povzročil še večjo škodo proizvodnji, spra- vilu koruze. Potek spravila bi naj bil tak. da bi s kombajni posprav- ljeno koruzo vozili v silose, io po- .cušili in spravili v silose. V ko- nici dela. kot rečemo v kmetij- stvu. ko ie treba koruzo pospra- vi in posušiti v najkrajšem času, se je vnela sušilnica, skozi katero naj bi šel ves letošnji pridelek. Spravilo koruze je to močno pri- zadelo. KK Ptuj ie celo kupil dva kombaina. ki lahko koruzo na nji- vi zrobkata in bi se v sušilnico vozila z njive že v zrniu. Trenut- no so ostali neizkoriščeni tudi si- losni prostori. Poleg novega ob- jekta ie ostal kombinat pri sta- rem načinu spravila koruze. Ni razumliivo. kako se je zgo- dilo. da so prevzeli objekt v tre- nutku. ko bi moral biti za delo že sposoben. Ekipa ob sušilnici se trudi, da bi lo kar se da hitro usposobila za sušenje. Z. R. Opustitev ali preusmeri- tev proizvodnje v obratu plastike v Kidričevem v obratu so odpustili 20 delav- cev. Zaradi finačruh težav ma- tičnega podjetja bo obrat ob koncu leta prenehal s poslova- njem. Obrat plastike v Kidričevem je obrat Elektroindustrije in splošne montaže v Mariboru, Ustanovljen je bil leta 1961. Prejšnja leta je bilo v njem za- poslenih okoli 80 delavcev. Iz- delujejo plastične izdelke za hladilnike in pralne stroje (cen- trifugo za sušenje). V zadnjem času je v matič- nem podjetju nastal zastoj v prodaji hladilnikov. Sledile so finančne težave in zmanjšanje proizvodnje. Omejena je proiz- vodnja hladilnikov in v tej zvezi tudi proizvodnja plastič- nih delov v obratu plastike v Kidričevem. Prejšnji mesec je bilo v obra- tu zaposlenih še 43 delavcev. Pred kratkim so jih odpustili 20, predvsem delavke. Preostali bodo verjetno delali le do kon- ca leta. Malo je verjetno, da bi katero od ptujskih podjetij moglo prevzeti ta obrat in ga vključiti v svoj delovni pro- gram. V teku so tudi pogovori med predstavniki občine in podjetjem EM. SLOVO OD LETALCEV, BRATOV TOMAŽIČ Žalna svečanost na ptujskem pokopališču Pilota, brata VILI in JURE TOMAZiC sta skoraj istočasno, vendar v različnih krajih in letalih izgubila življenje. Njune po- smrtne ostanke so prepeljali v domači Ptuj. Od petka sta ležala v domu JLA, kjer se je menjavala častna straža. V soboto popoldne so ju na okrašenem vojaškem vozilu pre- peljali na ptujsko pokopališče v dolgem sprevodu Ptujčanov in okoličanov, ki jih je prevzela žalostna vest. Na žalni svečanosti na pokopališču so se poslovili od obeh bra- tov svojci, prijatelji, predstavniki JLA in vojnega letalstva. Letala mariborskega in ptujskega aerokluba so jima s krili prinašala zadnje pozdrave. Vili Tomažič je bil pilot aerokluba Maribor, brat Jure pa kape- tan jugoslovanskega vojnega letalstva. ZR _/_' SLOVENSKA BISTRICA AKTIVNOST ŽENA V OBČINI Komisija za družbeno aktiv- nost žena v občini Slovenska Bistrica je na svoji zadnji seji razpravljala o tednu otroka in o problemih žena, zaposlenih v kolektivih, ter o njihovem uve- ljavljanju v samoupravnih or- ganih podjetja. Ponovno je bil govor o šolskih mlečnih kuhi- njah. Šole bi naj ponovno začele i23koriščati zemljišč?, ki so jih dobile pred leti od zadrug. Pri- delek s teh vrtov naj bi šel v korist mlečnih šolskih kuhinj. Razen tega bi morali poostriti kontrolo nad pripravo šolskih malic v šolah. Komisija za družbeno aktiv- nost žena je pohvalila delo otro- škega vrtca v Slovenski Bistri- ci, vendar z željo, da bi si nji- hove prireditve za otroke lahko še v večjem številu ogledali ostali otroci, ki ne zahajajo redno v otroški vrtec. Sprejeli so sklep, naj bi ob- činsika skupščina na eni svojih prihodnjih sej sprejela dopol- nilni člen o delu komisije za družbeno aktivnost žena. -b Ljutomerski sindikati Priprave na občni zbor OSS Pred kratkim je bila v Ljuto- meru seja organizacij sko-kadrov- ske komisije občinskega sindikal- nega sveta Ljutomer in seja pred- sedstva OSS. Na prvi seji so spre- jeli sklep o pričetku priprav ob- čnega zbora OSS. Občni zbor OSS bo med 25. novembrom in 5. de- cembrom letos. Vse organizacij- ske in vsebinske priprave je tre- ba zaradi tega izvesti do is. no- vembra. Komisija je tudi skleni- la predlagati predsedstvu OSS po- večanje števila članov v plenu- mu (sedanji sestav je bil 17 čla- nov) na 25 članov in predsedstva od sedanjih 6 na 8 članov. Pred- sedstvu je.tudi predlagala spre- membo v številu komisij v OSS: do sedaj so bile tri naslednje: za oi ganizaci jsko-kadrovska vpra.^a- nja. za gospodarstvo in samo- upravljanje in za področje druž- benih služb. V bodoče bi naj bile štiri stalne komisije; poleg nave- denih bi še bila komisija za živ- ljenjske in delovne pogoje in raz- zen komisije za družbena vpra- šanja. komisija za prošnje in pri- tožbe. Nadalje so na seji sprejeli okvi- re program vsebinskih priprav za izvedbo občnega zbora. Pri tem ie bilo zlasti pvoudarjena po- membnost sestave poročila o de- lu OSS, v katerem bi naj bilo prikazano delo in naloge, ki so b-lp izvedene v razdobju 196.'"> do 1967 Poročilo bi nadalje zajema- lo organizacijsko in finančno po- ro''i1o 'a nr(»fpkio mandatno r>b- r^ohip V referatu na občnem 7horu pa nai bi bile zlasti nri- kP7Pnp naloge nadalinjega dela sindiV?)tov v občini in na osnovi rn/nrav v referatu in na občnem 7bo'-i7 cnreieti 7akllučki ki bodo služiti 73 naralinii nrogram dp- la 0«;<=: in cinHiksInih nodrnžnir v nb^^i"!* Ti^r-nKrin cVrb bo nolrph. r^r^ r.----hiln n<-v_ udarjeno na seji organizacijsko- kadrovske komisije, kadrovskin pripravam, kajti od kadrovskegč sestava plenuma je odvisno na- daljnje delo in izvajanje naloj OSS Za društveno dejavnos skoraj milijon S din Na zadnji seji predsecstva OS5 so bili potrjeni predlogi organi- zacijsko-kadrovske komisije, \ zvezi s pripravami na občni zbor Pri pregledu realizacije dohod- kov in izdatkov OSS je razvidno ca so dohodki v predvideni vi- šini realizirani in da je potrošnjj v devetih mesecih letos v skladi s predvidenim finančnim načrton za leto 1967. Mnogo več kot kate- rokoli leto prej je bilo izdani! sredstev iz finančnega načrta OSS za kulturno-prosvetno in športne dejavnost. V ta namen je OS5 vložil skupno za izobraževanje 962 tisoč S din sredstev. Integracija kmetiiskih organizacij v občini o integraciji kmetijskih orga- nizacij se že razpravlja dalj ča- sa tudi v ljutomerski občini, ven- dar zaradi odpora posameznikom ni prišlo do uresničitve že takrat ko so se te razprave začele. T< vprašanje se je spet pred krat- kim sprožilo. Zaradi tega najvišij sindikalna organizacija v občin ne more mimo tega v sedanj stopnji zelo pomembnega vpra- šanja. ker so tudi člani sindika ta v kmetijskih organizacijah Predsedstvo OSS. kot so pouda rili. podpira koncept integracij( zaradi tega, ker si tudi v kme- tijstvu ne bomo mogli več pri voščiti take razdroblienosti kme tiiske croizvodnie tpr ip nuim rvotrebno •2P obp T^drn«' i? kombinat združijo v eno kmetij- sko organizacijo, ki pa še kljub spojitvi treh kinetijskih organiza- cij ne bo dosegla povprečja, ki jo imajo posamezne večje kmetijske organizacije (kmetijski kombinat Belje itd.) Združitev zaradi enot- nega nastopanja je nujna tako glede nadaljnje investicijske iz- gradnje v delovni organizaciji kot pri plasiranju proizvodov na trg. V ta namen bo predvidoma v petek sestanek komisije za go- (Nadaljevanje na 5. strani) Volivci zapustili zbor v Šmartnem Pretekli teden je bil v Smart- nem v bistriški občini zbor vo- livcev. Predsednik sveta kra- jevne skupnosti Franc Ančkun je najprej poročal o delu in uspehih krajevne skupnosti, o gospodarjenju z denarnimi sred- stvi in o programu dela v pro- računskem letu 1966/67. V poročilu je bilo rečeno, da akcije z uvajanjem krajevnega samoprispevka niso najbolje uspevale, kot je bilo zamišljeno v programu dela. Kljub temu pa so iz samoprispevkov vašča- nov zgradili vodovodni objekt v spodnjem delu Frajhajma, končujejo pa se dela enakega objekta v Spodnjem Prenukov- ju. Razen tega so bile obnovlje- ne ceste v Frajhajmu na Ko- vačnikovem bregu in obnovljen pokopališki zid v Šmartnem, ki je stal več kot pol milijona sta- rih dinarjev. Poseben samopri- spevek so pobirali za gradnjo skladišča naftnih derivatov. Zbrana sredstva 400.000 starih dinarjev pa so bila precej manjša od planiranih. Zaradi tega so utrpela druga dela. da so lahko gradili skladi.^č^ n-Hfl- nih derivatov " ••■'- nega in okolice je mnogo pu- menila v preteklem obdobju tudi avtobusna proga, ki je bila odprta tudi v nedeljo, kar je precej pripomoglo k razvoju turizma v tem kraju. Po poročilu, ki je še zajemalo detajlnejšo porabo finančnih sredstev, se je razvila burna di- skusija. Diskutanti so v vsej meri pohvalili delo krajevne skupnosti. Vendar so začeli iz- našati probleme, kot je odkup sadja in drugih pridelkov. Sadje propada, v trgovini je precej drago, odkupujejo pa samo žlahtne sorte jabolk Izražena je bila želja, da naj bi občinski organi storili več v tem pogledu Delitev zemljišč po katastr- skih razredih je bila druga bol- na točka diskutantov. V večjem številu primerov je bilo pove- dano, da se bo zahtevala nova preučitev zemljišč po katastr- skih razredih. Ob tem pa se je dvorana z volivci že precej iz- praznila, kajti diskusija o od- kupu sadja jih je tako prizadela, da je več kot polovica zbor volivcev zapustila, tako da niso bile možne volitve druge polo- vice članov sveta krajevne '<1 um je po*"'"' mandatna doba. -b V takšnih rokah tudi ob zoboholu ni hudo Cesta v štuke Želim dobiti odgovor na na- slednji vprašanji: Od Rajčeve ulice dalje pelje cesta v Stuke skozi naselje bra- tov Reš. To cesto so zakoličili z namenom, da io bodo razširili^ postavili so nekaj drogov za cest- no razsvetljavo ter navoziU mno- po kupov gramoza. Vendar ''edaj ni nikogar od nikoder, ki bi cesto es tudi razširil tpr gramoz roz- 'Tnil nn 'irp- nh- r.ni cesti. Kdo bi moral to ofjtaviti? V Rajčevi ulici sedaj asfaltira- jo in bo šla nova cesta čez biv- šo grajsko dvorišče. Tod bo mno- go materiala odveč in ga bo po- trebno nekam zvoziti. Rnda bi izi^edela. kam bodo zvozili ta material Ob Grajeni ao namreč dosti rnanjka, ker je voda odne- sla obrežje AU ne bi mogli tega materiala zvoziti tja? Dragica i'vdpečan, Ptuj S!ran ^ T F D N I K privl. 20. oktobra 1%7 SI ran ^ Sreeanle borcev v L|utomeru v soboto zvečer je bilo v do- mu Partizafn v Ljutomeru sre- -činnje mt^iLndh orgamizaeLj ZB iz Maribora in Ljutomera. F*red svecEincstjo so 61aini obeh mest- nih org.-inizacij ZB položili ve- jiec na spomenik NOB v Lju- tomeru, kjer je moški pevski zbor iz Maribora zapel par ti- 7.a.ni9ko žalost i: ko. Pred koncjT; >m parlizamakih iin nairodnih pesimi pevskega zbora »Partizan« je poczdravil ^joste predsednik otofrinfrke orga- nizacije ZB Ljuiomer Tone Tru- -detn, ki je poudaril pomen or- gandizirainja srečanj bcrcev NOB pri urejsinjiu iin razvijanjoi sve- tlih troidicij iz naše najbumejše zgodioviine. Moški pev.~iki zbor »Pairtizam« je pod vodstvom dirigenta Ti- neta Colnaoča izvajal v prvem dediu več lepih partizsmsikih, v drugem pa narodnih pesimi. Na .«^iporedu so bile naslednje pesimi: Rsidovama Gobca Pesem o svo- bodi, Milana Apiha Bilečanka, Rado vama Gobca Bahor je vstail, Radcvana Gobca Komandant Sava, silovensika narodna v pri- redbi Jameza Kuhar-ia Tam na I^ugled gori, maikedanska na- rodna Bolen mi leži itd. Med izvajanjem pe^mi je ne- kaj mairiborskih dijaikav reciti- ralo odloar.ke iz partizanisike li- terature. Koncert, ki je bil kljub dobri propagandi in organizaciji sla- bo obiskain, je bil izredno kva- latetno izveden. Vsak sobotni obiskovailec koncerta ni samo užival ob kvaliteti celotno uje- majočega se zbora v vseh zbo- rovskih glasbenih prvinah, am- pak je dobil širši vpogled v borbo naših narodov v nairodno- osvobodilni vojni ter čutil po- men pesmi, ki so hrabrile naže bofTce, ki so prezebli, lačni, bosi, mnogolkrat z golimi rokami U9tvairj.a3i ponos naših narodov, to kar dames imamo. Na te n/ajisvetlejSe dni v na- ši zgodovini pa v veliki meri poccaibljamo, kar je potrdil iz- redno slab obisik na sobotnem pairtizamisikem koncertnem veče- ru v Ljutomeru. Taikšen malo- maren, »nezaveden« odnos Iju- tomeirskega občinstva dc parti- rainisilce pesmi, do skromne za- hvale borcem, ki so krojili uso- do niažih nairodov, do zahvale redko preživelim borcem pohor- skega bataljiana, je vreden vse graje. Predsednik mestne organiza- cije ZB Maribor Alojz Cvetek mi je po koncertu dejal, da je to prvo srečanje mariborsike mestne organizacije ZB z zuna- njimi organizacijami ZB. »Zoliimo predvssan, da bi na- vezali stike z zunanjimi organi- zacijami ZB, izven občinskih meja. Na teh srečanjih lahko borci izmenjajo oz. razpravljajo o različnih ^užbenih ter o sr-. o- jih problemih. Izrekam vse pri- znanje ljutomerski mestni or- ganizaciji ZB, da je sprejela to našo pobudo. Ti stiki bodo po- stali tradicionalni in njihov na- men bo tudi ta, da se bodo utr- jevale tradicije NOB med mla- dino. za kar pa je na šolah kot v celotni dnjžbeni vzgoji pre- malo poudarka.« I.jutomerski člani ZB upajo, da bodo ljutomerski občani po- pravili ugled, ki so ga v sobo- to zvečer zaradi izredno slabe- ga obisika koncerta v veliki me- ri poteptali. -p Občina Ormož Dejavnosti društev v novi sezoni Pred kratkim je bila v Ormožu seja sekcije za cruštveno aktiv- nost pri občmski konferenci SZDL Ormož, kjer so sprejeli okviren program društvene dejavnosti za novo sezono. To dejavnost financira občin- ski proračun. Zato se bo potreb- no pri razdeljevanju teh sredstev pri občinski skupščini bolj od- ločno zavzeti za izdatnejše finan- ciranje Nekatere organizacije že vrsto let dobivajo enako vsoto iz občinskega proračuna, ki pa še zaaleč ne pokriva niti minimal- nih stroškov. Zaradi tega bo po- trebno pred razpravo v občinski skupščini organizirati posvetova- nja z vsemi zainteresiranimi or- ganizacijami. Krajevne skupnosti morajo vne- sti v svoje sklepe tudi sklep o financiranju cružbene dejavnosti na terenu. Krajevne skupnosti so v preteklem letu to sicer plani- rale, vendar niso mogle izplače- vati sredstev, ker financiran.ie društvenih dejavnosti ni bilo na- vedeno v sklepu o krajevnem sa- moprispevku. To so bile glavne ugotovitve o financiranju druš- tvenih dejavnosti na sestanku. V okvirnem programu je pred- vsem podrobneje obravnavano družbenopolitično izobraževanje ter kulturna in športna dejavnost. Pri tem izobraževalnem sklopu je poudarjeno, da dosedanje in- tenzivne oblike izobraževanja ostanejo še naprej osnovna obli- ka izobraževanja. Delavska uni- verza. kot izvajalec tega izobra- ževanja, bo razdelila svoje delo na štiri področja: družbeno izo- braževanje, strokovno izobraže- vanje. splošno izobraževanje in usluge. V krajevnih centrih je čutiti čedalle večjo potrebo po nreda- vaniih, ki zanimajo individualne proizvajalce Zato bodo v neka- terih ceninh ustanavljali šole za mlade proizvaialce oz. kmetoval- ce. zraven tega na bodo imeli ci- khis oredavani s področia kme- tiistvo. Prav tako bo potrebno posvetiti več pozornosti področ- jem, ki jih v preteklih letih niso toliko upoštevali fseminar za pro- svetne delavce itd.). Zaradi upadanja števila obisko- valcev po posameznih nodročjih družbenepa izobraževanja, se bo treba posvetovati s kraievnimi dnižbenopolitičnimi faktorji o oblikah m načinu izvajanja pro- grama izobraževanja. Pri šolah družbenega izobraževanja (večer- ne .polit-rne šole) bo potrebno soremenili ne samo vsebino in kadrovanje, ampak tudi način iz- obraževanja. da bo aktualno in vabljivo za čim večje število obi- sko\'alcev V pretekli sezoni 1e bilo v kul- turni deiavnosti čutiti nadec zla- sti na dramskem oodročju. Zara- di tega bo potrebno tudi pri cramski dejavnosti pritegniti čim širši krog občanov na terenu kot v občinskem središču. Zraven te- ga bo potrebno uvesti nove obli- ke, ki bi ljudi pritegnile (organi- ziranje klubskih večerov, veseli večen itd.). V začetku prihodnjega aprila bo v ormoški občini kulturni te- den. Največ prireditev bo pri Veliki Nedelji, ki bo slavila 75- letnico obstoja prosvetnega dru- štva Program bo obsegal revijo amaterskih dramskih skupin, pev- skih zborov ter večer narodne in zabavne glasbe. Najboljša dramska skupina v ormoški občini bo predstavljala občino na medob- činski dramski reviji med obči- nami Ptuj Maribor. Ljutomer in Ormož. Prav tako bo potrebno posvetiti vso pozornost poživitvi pevskih zborov (Ormož. Središče) in pihalnemu orkestru Svobode iz Ormoža, ki bodo zastopali or- moško občino na srečanju zbo- rov in ansamblov občin Ptuj, Ljutomer, Radgona in Ormož. Festival mladinskih pevskih zborov ter medšolskega tekmo- vanja v športnih pano,gah v te- dnu mladosti bo organizirala ob- činska organizacija Zveze mla- dine Zaradi določenega mrtvila pri delovanju kniižnic na terenu bo potrebno pritegniti v njihovo upravljanje več prosvetnih de- lavcev predvsem slavistov. Po- leg tega bo potrebno opremiti knjižnice ? novimi knji,gami. ker so obstoječe v večini primerov neuporabne. To je bil le izsek iz okvirnega programa družbene dejavnosti v ormoški občini v sezoni 1967'68. Na seji. kakor tudi v programu je bilo poudarjeno, da so progra- mi Delavske univerze. Zveze kulturno prosvetnih organizacij, strelske organizacije. Zveze mla- dine, Zveze za telesno vzgojo. Gasilske zveze. Rdečega križa in drugih društev in organizacij se- stavni del okvirnega programa društvene dejavnosti. Zato bodo na priporočilo sekcije za društve- no dejavnost pri občinski konfe- renci SZDL Ormož izdelale nave- dene organizacije do konca no- vembra svoje programe, ki bodo morali biti v skladu z okvirnim programom društvene dejavnosti v ormoški občini. -p Dom avto-moto društva v Slov. Bistrici Minulo soboto je bil za vse čla- ne avto-moto društva v Slovenski Bistrici svečan dan. Njihovo dolgo- trajno delo je bilo kronano z uspe- hom. Prisostvovali so otvoritvi no- vega doma svojega društva. Začetki avto-moto društva segajo nazaj v leto 1948, ko se je v go- stilni pri Avguštinu zbralo več kot trideset ljubiteljev avto-moto špor- ta. Nekaj let so nato člani društva premagovali najrazličnejše težave in iskali ter pridobivali sredstva, ki bi bila nujna za obstoj društva. Ravno v tem času so se izredno izkazale ostale organizacije, ki so nudile društvu svoje prostore. Ta- ko so se v tem času večkrat selili iz prostora v prostor. Leta 1951 je dobilo društvo svoj lastni prostor od občinskega ljudskega odbora, v katerem so si uredili garažo za svoje vozilo — ford iz leta 1924. V teh prostorih je nato delovalo društvo celih osem let. Nova pri- dobitev je bila učilnica, ki jo je društvo dobilo v sosednji stavbi. Tako je imelo sedaj že predaval- nico za tečajnike. Vedno večje naloge in vse hi- trejši razvoj prometa so zahtevali od društva nove napore. Tako je nabavljen nov vozni park; vedno bolj pa so se kazale potrebe po no- vem in sodobno urejenem domu. Občni zbor leta 1964 je prinesel sklep o začetku gradnje novega doma avto-moto društva" v Sloven- ski Bistrici. Začeli so urejevati dokumentacijo, ki je bila potrebna za takšno gradnjo. Vendar se je urejanje dokumentacije in prido- bitev dovoljenja za gradnjo zavle- kla še za eno leto. Nova gradnja je zahtevala rušenje stare zgrad- be, precejšnje težave pa so nasto- pale med samo gradnjo, ker je ho- telo društvo prostore čim sodobne- je opremiti. Razen tega so nasto- pale pri gradnji precejšnje finanč- ne težave. Začetna sredstva 1,5 mi- lijona starih dinarjev so bila pre- majhna. Tako jim je priskočila na pomoč Avto-moto zveza Slovenije, ki je odobrila kredit v višini treh milijonov starih dinarjev. Celotna vrednost novogradnje je več kot devet milijonov starih di- narjev. Razen tega pa so pomagali pri gradnji doma člani avto-moto društva, ki so s svojim prostovolj- nim delom 2000 ur mnogo pripo- mogli k hitrejši in cenejši dogra- ditvi doma. Vendar že društvo mi- sli in planira vnaprej. Tako ima že sedaj v lasti zemljišče in idejni načrt za gradnjo novih prostorov. Otvoritvi novega doma je priso- stvovalo nekaj članov društva, ra- zen njih so povabljeni gosti iz AMZ Slovenije, med njimi častni predsednik AMZS in podpredsed- nik AMSJ inž. Vekoslav Jakopič in sekretar AMZS Ladislav Koši- ček. Prisostvovali pa so tudi člani drugih avto-moto društev iz Slove- nije in predstavniki ARBO iz Gradca. ' Po slovesni predaji ključev do- ma predsedniku društva Ivanu Ferku, je bila še podelitev pri- znanj in pa razglasitev rezultatov zadnjega Tourist-rallyja v organi- zaciji avto-moto društva Slovenska Bistrica. Priznanja za izredne za- sluge je dobilo najprej društvo, nato pa njegovi najaktivnejši čla- ni- predsednik Ivan Ferk, sekretar Avgust Vernik in tehnični sekretar društva Ludvik Vernik. Po otvoritvi je bila v sindikal- nem domu zabavna prireditev za vse člane društva. Predsednik tov. Ivan Ferk ob otv-oritveni svečanosti PASTIRSTVO - PROBLEM NA BISTRIŠKEM OBMOČJU Območje občine Slovenska Bi- strica zajema tudi del območja Haloz in precejšnjega dela Po- horja. Prav na tem terenu je močno razvito rejništvo. Večina pastirjev na Pohorju je iz Ha- loz. Socialni delavci imajo precej več dela prav zaradi pastirstva v občini, ki ga je zelo težko kontrolirati. Na enega socialne- ga delavca odpade okoli 10.000 občanov, norma pa je 4500 ob- čanov. Zato bi bilo treba za uspešnejšo'' socialno službo za- posliti še vsaj dva socialna de- lavca. Trenutno je v rejništvu na območju občine 98 pastirjev. Odnosi niso urejeni, sicer pa jih niti ni mogoče kontrolirati. Da lahko zadržijo kmetje pastirja pri hiši in da jim ni potrebno zanj posebno plačevati, se po- služujejo vseh mogočih prevar. Tako se zgodi, da imajo pastirji celo ponarejene letnice rojstev, kajti pastirjem po petnajstem letu starosti bi moral gospodar plačevati opravljeno delo in pa socialno zavarovanje. Tako pa mu daje samo hrano in obleko. Povprečna starost pastirjev je deset do petnajst let in v tem času pastirja še ni treba social- no zavarovati. Vendar so pa- stirji v teh letih že sposobni za skoraj vsa dela na kmetiji. Uspeh pastirjev v šoli je zelo slab. Povprečje pri petnajstih letih je končan peti razred osnovne šole. Razen tega je pre- cej teh otrok duševno in teles- no zaostalih, kar prav pogojuje odnos rejnika-gospodarja do pa- stirja. Da je delo, ki ga oprav- ljajo pastirji, večinoma naporno, je razumljivo. 48 odstotkov pa- stirjev mora pred odhodom v šolo opraviti delo v hlevu, le 9 odstotkov pa se jih uči in pri- pravlja na pouk. Po povratku iz šole opravlja kar 79 odstot- kov pastirjev vsa kmečka dela in le 7,14 odstotka se jih pri- pravlja na šolo. Ce nadalje po- gledamo, s čim se ti otroci uk- varjajo, vidimo, da je med nji- mi večji odstotek delikventov. Da bi temu stanju naredili konec, bo vsekakor potrebno daljše obdobje. Ko se hočejo namreč organi socialnega skrb- stva prepričati o stanju na me- stu samem, naletijo na nešteto težav. Kmetije so oddaljene tudi po pol ure hoda druga od dru- ge in tako sosed ne ve ali noče vedeti, ali ima njegov sosed pa- stirja ali ne. Razen tega pa so brezbrižni tudi starši pastir- jev, ki komaj čakajo, da se svo- jega otroka znebijo, s čimer so tako ena usta manj pri domači skledi. Da bi se to stanje popravilo in da bi socialno skrbstvo lahko prevzelo kontrolo nad rejniki, bo v novembru razširjena seja sveta za socialno varstvo s pred- stavniki krajevne konference SZDL in predstavniki šol. Po- vod za tak sestanek je vse- kakor dejstvo, da je v rejni- škem odnosu 57 otrok, za kate- re je podpisalo pogodbo social- no varstvo. Stanje in življe- nje teh otrok je normalno, prav tako normalni pa so tudi njiho- vi učni uspehi. -b Nezadovoljivi odnosi Zveze slepih z občinama Ormož in Ptuj člani organizacije so potreb, ni največje družbene pomoči in zaščite. Dve tretini činov ni- ma zagotovljenega življenjske- ga minimuma. Živijo pri svoj- cih ali na kmetih. Ne morejo se zaposliti. Skupščine občin se ne bi smele izmikati pomoči. Ni razumljivo, zakaj jim je krajevna skupnost Ptuj odvzela čuvajnico koles. Njej ta sred- stva prav gotovo titliko ne po- menij© kot organizaciji slepih, ki je prva v Ptuju uvedla ču- vajnice. ^ ■ Osnovna organizacija Zveze slepih, na območju občin Ptuj in Ormož, je bila ustanovljena pred dvemi leti. Ker niso imeli najpotrebnejših osnovnih sred- stev, so se obrnUi na skapsčirto občine Ptuj, kjer so dobili naj- potrebnejši inventar, iz lastnih sredstev pa so nabavili pisalni stroj. Poslovni prostor jdin je odstopila v sooiporabo Občinska gasilska zveza. V organizaciji je včlanjeno 49 slepih. Na tere- nu živi še nekaj slepih in sla- bovidnih. ki se iz različnih vzrokov ne želijo vključiti v organizacijo. Organizacija po potrebi rešu- je probleme članov z osebnimi in pismenimi intervencijami kot na primer za davčno olaj- šavo, oprostitev radijske naroč- nine in podobno. Izdali so 212 objav za breplačno vožnjo spremljevalcem. Uspešno sodelujejo s centrom zs socialno delo, nezadovoljivi pa so pt'ki zlasti s skupščino občine Oi."mož pa tudi z občino Ptuj. Čeprav so jim ob ustanovitvi organizacije predstavniki skup- ščine občine Ptuj obljubili po- trebna sredstva za uspešno po- slovanje, prejemajo sedaj nižje dotacije, kot jih je prej preje- mala od ptujske občine osnov- na organizacija ZS Maribor. Za leto 1966 so prejeli od SO-Ptuj le 350.000 S din dota- cije, za letošnje leto pa še ni- česar. Od občine Ormož za leto 1966 niso prejeli nobene dotaci- je, za leto 1967 pa do sedaj le odločbo za planiranih 100.000 S din. Ker z dotacijami ne krijejo mti stroškov poslovanja, so fi- nančno skoraj izključno odvisni od lastne goscK)darske dejavno- sti, čuvajnic kcles. Letos se opoža, da upada šte- vilo kolesarjev. Zato ta dejav- nost nima perspektive. Bodoči odbor bo moral resno razmisli- ti, kako zagotoviti sredstva za nadalnji obstoj organizacije. Na videz so čuvajnice koles dono- sne, vendar se porabi precejš- nji del teh sredstev za vzdrže- vanje le teh (obnova stojal, po- stavitev ute za čuvaja,...). S tem pa so oškodovani socialno šibki člani, katerim bi v na- sprotnem primeru lahko občut- neje pomagali. Se vedno je velik problem zaposliti slabovidnega človeka. V lanskem letu so uspeli zapo- sildti le dve članici, eno kot te- lefonistko in drugo kot fiziote- rapevtko. Ob sedanjih ekonom- Samorastniki na Vitomaršiieni odrii Dramska družina kulturno- prosvetnega društva v Vitomar- cih je uprizorila v nedeljo, 15. oktobra, Mikelnovo dramatiza- cijo mojstrske Prežihove novele Samorastniki. Ta dramska kro- nika, ki ima značaj ljudske igre, je bila uprizorjena do sedaj že na nekaterih naših poklicnih odrih in tudi na mnogih ama- terskih. Povsod je doživela velik uspeh pri občinstvu. Tudi pre- teklo nedeljo se je to ponovilo v Vitomarcih. Dvorana je bila prepolna in bodo morali na splošno željo občinstva še po- noviti predstavo! Mislim, da je to najlepša zahvala in priznanje tej mladi nadvse požrtvovalni dramski družini za njen dose- danji trud. Uprizoritev Samo- rastnikov zahteva od vseh so- delujočih, in teh ni malo, mnogo predanosti in napora. Na je delo tako uspelo, je seve- da predvsem zasluga izkušenega, zelo izvirnega in delovnega re- žiserja Matije Pravdiča. Od igralcev bi imenoval v prvi vrsti starega Karničnika in župnika, pa tudi mlajši so pokazali do- sti smisla in nadarjenosti, tako Meta, Hudabivka, Karničnica, soseda, gospodinja, grajski go- spod in oba Karničnikova sino- va. Treba jim bo le še več na- stopanja in vživljanja v vlogo in z likom, ki ga igrajo. Prav tako se bodo pri ponovitvah se iz- boljšale skupinske scene, ki so bile pri premieri delno še ne- dodelane in nedoživete. Vsekakor je treba pohvaliti vodstvo dramske dn.ižine in na- pore režiserja, da so si izbrali zahtevno, toda hvaležno delo za svojo prvo uprizoritev v le- tošnji sezoni. Upamo, da ne bo ostalo samo pri tem delu! em TEMELJITE PRIPRAVE (Nadaljevanje s 3. strani) hujejo med birokratskimi odnosi in samoupravljanjem, s tistimi, ki mislijo, da so najpametnejši in nezmotljivi, skratka z vsemi kari- eristi, ki širijo med občani malo- dušje. brezperspektivnost itd. Pri tem pa se ie potrebno opreti na nove družbene sile, ki rastejo v sedanji bitki za reformo. Priprave na prvo občinsko kon- ferenco gredo h kraju. Seja komi- teja, k: .je bila izredno vsebinsko bogata in pestra, je pokazala, da so se ormoški konriunisti temeljito pripravili na konferenco. -p PRIPRAVE NA OBČNI ZBOR OSS (Nadaljevanje s 4. strani) spodarstvo m samoupravljanje pri OSS, na kateri bodo obrav- navali vprašanja integracije v kmetijstvu. Na tej seji bodo zra- ven članov komisije še prisotni predsedniki sindikalnih podružnic iz kmetijskih delovnih organiza- cij. predsedniki delavskih svetov in predstavniki družbeno-polit:č- nih organizacij. -p skih pogojih in odvišni delovni sili pri vseh gospodarskih or- ganizacijah in če upoštevamo še neindustrijsko področje, so zelo slabe možnosti pri nadal- njem zaposlovanju slepih. Le dvajset članov ima zago- tovljene mesečne dohodke. Družbene pomoči članom še da- leč ne ustrezajo življenjskemu minimumu, saj znašajo od 5 do 20 tisoč S din. Se slabše je v ormoški občini, kjer dotacije ne presegajo 10 tisoč S din. Dvanajst članov je kmetijskih zavarovancev, ki ne uživajo polne zdravstvene zaščite. Nji- hov gmotni položaj je posebno pereč. (Nadaljevanje na 6, strani) Pomoč za šolske kuhinje Včeraj, v četrtek, 19. oktobra,' je bila prva seja akcijskega od- bora za zbiranje pomoči šolskim kuhinjam. 2e več kot 10 let je, odkar je bila dana.pobuda, naj bo prvi teden v oktobru posvečen skrbi za otroka, in da prvi dan v tem tednu postane svetovni dan otroka. Za letošnji svetovni dan otroka, 2. oktober, sta organiza- cija UNICEF in mednarodna unija za otroško varstvo določi- li. da naj bo posvečen zagotovit- vi dobre prehrane za vse otroke sveta. To temo je v posebni po- slanici vsestransko podprl ge- neralni sekretar OZN U Tant. Pri nas smo bili v zadnjem času pred začetkom tedna otro- ka priče pospešenemu delova- nju raznih družbenih organiza- cij,. ki se bavijo z vprašanji družbene skrbi za otroka in pK)- sebej še s prehrano otrok. Med obiski po šolah v naši ob- čini se je pokazalo, da so šolske kuhinje v zelo kritičnem stanju in da ne morejo nuditi učencem tistega, za kar so bile pravza- prav formirane. Da bi kar naj- bolje rešili ta problem, je bil imenovan poseben občinski od- bor. Na prvi seji se je odbor dogo- voril, kako bodo izvedli akcijo za pomoč šolskim kuhinjam. Nosilec te akcije naj bi postala SZDL. Zato je odbor sklenil, da bo v krajevnih organizacijah SZDL ustanovil odbore, katerih člani naj bi bili predstavniki vseh družbenopolitičnih organi- zacij in društev ter ostalih or- ganizacij, ki delujejo v okviru krajevnih skupnosti ali v okvi- ru krajevnih organizacij SZDL. KJ Draga Alenka! Oglašam se ti prvič. Odločil sem se ti opisati hujiio prometno nesrečo, ki se je zgodila na naši železniški postaji. Uslužbenec )e zaprl zapornice, ker je prihajal potniški vlak ziutraj ob šestih. Nato je odšel nazaj v svoj prostor, kjer prodaja vozne listke. .Medtem je neki potnik samovoljno odpri zapornice svo- jemu sorodniku. V tistem trenutku ie pripellal avtobus. Soter je mislil, da Str te tudi /anj odprta zapornica. K.O je i'apeljal proti progi, so se zapornice spet zaprle. Zaletel se je vanje in jih zlomil. Na avtobusu se le strla prednia šipa, ki je prcce.i draga. Nesreča ni teriala človeških žrtev. Iz avtobusa je poškakalg mnogo prestrašenih potni- kov. Ne.-tala je panika. Vsi so poizve- dovali, kdo ie krivec. Poškodovaneea avtobusa miličniki niso pustili naprej. Nesreča je povzročila zamudo. Povzro- čitelj nesreče je bil močno prizadet in so se vsi zgražali nad njim. Pri zapornicah v Veliki Nedelji se je zgodilo že mnogo nesreč, k.er na njih ni rdeče opozorilne lučke. Lepo te pozdravlja Franček Cajnko, učenec 7. a raz. osnovne šole Velika Nedelja Dram Franček! Hvala ti za zanimivo pismo. Vsak ga bo rad prebral. Le. glej, kakšno nesre- čo povzročita neučakanost in neprevid- nost! Čeprav bodo pn vas na železniških zapornicah namestili signalno luč, bo- tao morali kljub temu biti vsi še dalje previdni in disciplinirani. Saj vidiš, ko- liko nesreč se dogaja dan za dnem in kakšno škode povzročajo. 1 udi ti, Franček, moraš biti pazljiv, ko .?,eneS živino po cesti in drvijo mi- mo tebe avtoir.obili, tovornjaki in mo- torna kolesa. Siečo ti žfliin, Alenka! Trgatev pri nas vesel! le čas, klopotci se oglašalo in veselje oznanjajo. Ziutrai čriček prepeva v meglo, kmetič nameri se v vinsKu goro. Grozdie rumeno sladko, v dolino smehlia se lahno a brentar z brento zavriska glasno. Trgači veselo zapojo, ko se z gorice vračajo, in gospodar se smehlja, ker polne sode mošta ima. To pesmico pošiliam ia NAfeA PIS- MA, tebe, Alenka, pa lepo pozdravljam. Marija Skuhala, Sodinci 11 Draga Marija! Naj bo še tvoja pesmica letošnji tr- gatvi v spomin! Čeprav preprosta, se ti je vendar posrečila. Misli se lepo vrstijo, izrazi so izbrani ir kitice so kar pravi pesmici podobne. Napiši še kaj in pošlji! Hvala ti za pozdrav! ALENIvA I t N ! K petek 20 oktf.br« 196? Mran 6 Mladina na krivih poteh Kadarkoli govorimo o otro- kovi vzgoji, vedno poudarja- mo, kako velikega pomena v vzgoji je otrokovo okolje. Oko- lje lahko podpira ali pa zavira otrokovo notranjo rast, njego- vo zorenje v osebnost. Xe moremo fiiostaviio trditi, da mora iz zdravega okolja zrasti zdrava osebnost, lahko j)a trdimo, da se otrok v iieu- godncni okolju redkokdaj raz- vije v osehuust, katere navade in nagnjenja so v skladu s pravili dru/.l)e. ČUSTVENE MOTNJE OPOZARJAJO! Tz podatkov, kako je graje- na družina kot otrokovo naj- bistvenejše okolje, ne moremo sklepati, v čem tiče vzroki, da se motnje sploh pojavljajo, isaj se le-te pojavljajo pri otrocih v popolnih družinah prav tako kot pri otrocih v nepopolnih družinah, pojavljajo se enako pri otrocih, katerih starši so za- posleni, in pri onih, katerih starši niso zaposleni, ali pa je zaposlen le eden izmed star- šev. Motnje se pojavljajo pri otrocih delavcev, uslužbencev, kmetov in drugih, pojavljajo se pri otrocih, ki so materialno slabo oskrbovani, m pri otrocih, ki so materialno dobro oskrbo- vani. V čem torej tiče vzroki, da se motnje pojavljajo? Dostikrat so družinske razme- re le navidezno urejene in iz- vra notranja neskladnost v družinah tiodisi iz živčnosti staršev, bodisi iz medsebojnih čustvenih razlik, iz različnih navad in še drugih vzrokov, dostikrat tudi takih, katerih se starši sploh ne zavedajo. Tudi lastna pomanjkljiva vzgoja, uli manjša vzgojna sposobnost mnogokrat ovira pravilno vzgojno vplivanje na otroka. Čustvene motnje pa lahko izvi- rajo tudi iz telesnih motenj. Vzroki za motnje tiče tudi v osebnostnih osnovah vendar pa je vprašanje razmejitve med deležem okolja in osebnostnih osnov še vedno zelo zapleteno. Na vzgojno vplivanje se od- zivajo otroci zelo različno. So otroci, ki niso preveč občutlji- vi in jim zadostuje za dovolj zdrav osebni razvoj tista mera vzgojnega vplivanja, ki ga da- je dom, šola, soseska ipd. Dru- gi otroci pa povzročajo več ali manj težav, preden se zadovo- ljivo oblikujejo in prilagode vsaj najmanjšim zahtevam, ki jih postavlja družba kot svoja pravila. Najtežavnejše delo pa ie z otroki, ki jih bremenijo bolezenska nagnjenja in osno- ve duševnih obolenj. Motnje se očitujejo v trmi, predrznosti, kljubovalnosti, zlohnosti, pre- pirljivosti, ljubosumnosti, mu- čenju živali ipd. Zlasti v dobi otrokovega sjiolnega dozoreva- nja se vzgojne težave stopnju- jejo in si ilostikrat ne znajo več lomagati ne starši in ne učitelji. Z nepravilnimi vzgoj- nimi posegi )a še |)ovečujejo Sodobna šo a prevzema ved- no večje vzgojne odgovornosti od dru/he ia uvaja zato tudi jiosebne službe. Lahko smo prepričani, da bodo službe, kot je npr. služba psihologa, služ- ba vzgojnega svetovalca ipd., mnogo prispevale k pravilnejši osebnostni rasti našega otroka in tako že v kali zatrle marsika- tero zlo, ki bi se sicer razraslo. Mnogo primerov iz vzgojnih posvetovalnic in sodišč za mla- doletnike nam govori o poselit- nih težavah, ki nastajajo pri vzgoji otrok iz nepopolnih dru- žin. Stanku je oče umrl, ko je bi- lo fantu šest let. Se dve manj- ši sestrici sta ostali in bratec, ki še ni shodil. Poleg otrok je materi ostala šele napol dozi- dana hišica in nekaj prgišč ze- mlje okoli nje. Nič drugega. S svojo izobrazbo in s svojim znanjem se je mati lahko zapo- slila le kot priložnostna dnina- nca ter je bila njena družina kljub njeni marljivosti preda- na gladežii in stradežu. Mate- rin brat, Stankov stric, je vzel Stanka k sebi, da je tako vsaj malo razbremenil Stankovo mater. Stric je bil dober člo- vek in je lepo skrbel za Stan- ka. Stanko je bil dobro pre- skrbljen, imel je dobro hrano, obleko, toplo posteljo in, ko je postal šolar, se je stric vedno zanimal za njegov napredek. Kar nenadoma pa Stanka ni bilo v šolo, prišel pa je stric in povedal, da je Stanko ušel k materi. Mati^je otroka prego- vorila, da se je vrnil, ne, vra- čal se je, saj se je njegov heg k materi še mnogokrat ponav- ljal. S.tanko se je v toplem ne- udobju in revščini ob svoji ma- mi počutil mnogo bolje, mnogo varneje, kot v neurejenih raz- merah pri stricu. (Nadaljevanje prihodnjič) Frizerka v Bučkovcili in v Vidmu FRIDA KRAN.TC že več kot eno leto opravlja frizerski po- klic v vasi Bučkovci v ljuto- merski občini in v Vidmu ob Ščavnici. Dvakrat na teden se vozi s svojim fičkom v Videm, medtem ko je ostale dni razen ponedeljka v Bučkovcih, ki so tako prvič v »zgodovini« dobili frizerski salon s prikupno fri- zerko. Njeno delo pa ni lahko, saj je potrebno včasih ustreči vaščanom na domovih, mnogo- krat že v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. -P Iz ljutomerske zgodovine Rindscheiti Poleg Alapiča in Frankopana je bil solastnik doljnjegraške gra- ičine še moi tretje Schweinbecko- ve hčere Urše Kakor že ome- njeno se je Urša v začetku 16. stoletja najprej poročila s Krišto- fom vue/cm Breunerjem, lastni- kom Fladnice. StUbinga in Ra- bensteina. Imela sta četvero otrok: Filipa Jurija. Gašparja in Baltazarja, ki so bili 12. aprila IMO ..povzdignjenl« v baronski stan (Schmutz. H Top. I.ex, L, 148) Po smrti Krištofa Breuner- ja (okoli leta 1530) se je Urša omožila z Andrejem Rinčschci- tom, ki je tako postal lastnik doljnjegrajske graščine (nad Pod- gradjem pri Ljutomeru). Spomin na Rindscheita se je v ljutomer- ski okolici ohranil do današnjih dni: vzhodno od Doljnega grada, oziroma Podgrada se nahaja vas z imenom »Rinčolova graha«. »Plemenita« rodbina Rindscheit le imela za grb ščit z rdečim po- ljem, v katerem je črn ptič z razprostrtimi perutnicami. Nad šči- tom ie viteška čelada, iz katere sp dviga rdpče oble^on mož brez rok. z zašiljeno brado, na glavi pn im.T visoko riimonn in rdeče obrobljeno kapo Po Jenitvi z Uršo Schweinbeck so Rindscheiti sprejeli v grb tudi črno svinjo Ir listine »Bartsch, II., 103«. ki je ohranjena v gra.^kem arhivu, je razvidno, da je 28 julija 1548 Rindscheit * ženo podedoval iz Schwe;nbeckove zapuščine 72 funtov, 2 šilinga in 16 vinarjev. Ancrej Rindscheit je omenjen med štajerskimi vitezi, ki so leta branili Dunaj pred napadi Turkov. Leta 1530 se je nahajal med poslanci — člani komisije, ki jih le vlada imenovala v dol- goletnih sporih z MadJari. zara- di uravnavanja reke Mure. Leta 1540 je kot solastnik ljutomer.«ke graščine oziroma Dolnega grada tožil Ljutomerčane zaradi pose- ganja krvosodnih oblasti in ribi- štva v graščinske pravice. Ta tož- ba se je po razsodbi deželnega glavarja Janeza Ugnada Soncške- Tvenu pri Liutomcru, ki je tra- jala ."iO let. Cvensko zemliišče je postalo tako last cvenskega gra- ščaka. Z TTršo Schweinbepk je imel Rind.srheit petero otrnV: Jane7a Krištofa, kt se je leta v voinl Kraiini odlikoval s slovenskimi strelci }/ ljutomerske okolice. T.e- ta 1573 je bil poveljnik 300 slo- venskim strelcem ter je imel leta 157,') 70 funtov vinarjev plače. Poročen je bil s Suzano, hčerjo Mateja Albera, znanega zdrav, nika na Dunaju s katero je imel troje otrok Ko je leta 1581 umrl, se je Su- zana poročila 7 Richardom Lirh- tensteinom iz Murave, ki je bil dedni komornik na Štajerskem in deželni maršal na Koroškem. Umrl je 4 julija 1,594 v taboru pri Petrinji. Njegovo truplo so prepeljali v Ljutomer in pokopali v prezbiteriju ljutomerske cerkve. Grobnica, v kateri je pokopan Ri- chard Lichtenstein. je sedaj za- sipana in se nahaja na desni .strani prezbiterija. Niegova so- proga Suzana roj. Alberin, so- lastnica dolnjega gradu, mu ie leta 1506 dala napraviti spome- nik 17 belega marmoria. kt ie vzidan v desno steno nrezbitf^riia. Naslednji sinovi Andreja Rind- scheita so bili Ferdinand in froič- ki Pankracii, Jurij in Silvester Ko je Urša Schwpinheck okoli leta 1550 umrla se ie Andrpi Rindscheit poročil z Regino Windisch-Grat.7. s katero ie impl prav tako petero otrok. Tako se ip Rindscheitova družina pomno- ?.ila. Kotiček zai kmetov^!- c^e in vrfifekairpe Pri spravilu koruze poskrbimo tudi za seme Koruza je zrela, brž ko ji li- čje pobeli in postane zrnje tr- do in bleščeče. Ce se zaradi je- senske setve, vran in drugih škodljivcev ne mudi trgati k(> ruze, je najbolje, da jo pusti- mo čim dlje na betvi, da se do- bro posuši. Koruzo trgamo ročno ali strojno. Rbčno jo trgamo tako, da jo najprej potrgamo in šele doma oličkamo ali skožuhamo. Hitreje pa opravimo delo, če jo oličkamo že na betvi. Tedaj od- premo ličje z roko ali s pomo- čjo posebnega kavlja, da lahko zgrabimo sam storž. To dela- mo tako, da primemo z levo ro- ko storž pri dnu, z desno roko po zgrabimo storž v ličju in ga odtrgamo. Pri tem ostane pe- celj in večina ličja na betvi. Neoličkane koruze ne smemo pustiti dolgo na kupu, ker se sicer ogreje in pokvari. Olička- no sušimo v koruznjakih ali pa v posebnih sušilnicah. Še prej pa odberemo vse nezrele stor- že in jih pokrmimo. Zelo važno je pravilno suše- nie semenske koruze. Te ne smemo sušiti v sušilnicah, če ie temperatura večja kakor 45 do 50 stopinj C. Prav tako ne sme biti še sveža semenska koru- za izpostavljena temneraturam pod —8 do —10 stopinj C. Koruzo pospravljamo tudi s posebnimi koruznimi kombaj- ni, ki notrgajo, oličkajo, v zad- njem času pa že zrobkajo koru- zo na njivi. Koruznico razreže- jo. To pozneje zaoriemo. Koruznico porežemo takoj po trganju. Posušena služi za ste- Ijo ali krmo. Lahko pa jo takoj siliramo z drugo sočno krmo (pesine glave). Konjzno seme je treba izbrati vsako leto Koruza, ki je tujeoprašna ra- stlina, se stalno križa in imamo zato veliko različkov. Ce je stal- no ne izbiramo, se nam izrodi, pridelki pa padajo. Pri koruzi je potrebna stalna izbira se- menskih storžev, ki jih izbira- mo, že na njivi. Njiva, na kateri imamo se- mensko koruzo oziroma s ka- tere nameravamo odbirati stor- že za seme, naj bo prostornin- sko izolirana od drugih sort, pa tudi od slabih posevkov iste sor- te. Da ne pride do križanja, je potrebno, da so vsi taki posevki oddaljeni od naše semenske parcele vsaj 500 m. Le tako ni več nevarnosti, da bi se seme križalo z drugimi sortami ali s slabimi tipi iste sorte. S koruznega posevka, iz ka- terega bomo izbrali semenske storže, odstranimo že pred me- tlenjem vse nezaželene in zakr- nele rastline. Predno jeseni po- trgamo koruzo pa posebej po- trgamo storže z najboljših ra- stlin. Odbrani storži naj bodo dobro razviti, dolgi in valja- sti ter naj imajo lepe ravne re- di. Vrste naj bodo strnjene in izpolnjene z enakimi klinastimi zrni. Oklasek naj bo čim tanjši. Storže z navedenimi lastnostmi odberemo na sredi njive, da je manjša verjetnost križanja. Storžev za seme ne smemo odbirati na njivah, kjer je mno- go rastlin, ki neenakomerno zo- re in imajo zelo različne stor- že, kjer je mnogo izrojenih, dvojnih storžev, ali pa imajo storži preveč stisnjena zrna s krivimi ali nepravilnimi vrsta- mi. Nadalje ne smemo odbirati storžev tam, kjer je mnogo, sla- bo oplojenih storžev, pa tudi tam ne. kier imajo storži krat- ka, ploščata, ozka, drobna, mo- knata, pisana, bleda in podobna zrna. Na njivi izbrane storže doma zopet pregledamo. Izbrane stor- že robkamo (najbolje ročno) šele pred setvijo. Za seme vza- memo zrna samo s sredine stor- ža. Na opisani način izbiramo storže za razmnoževanje seme- na. Izbirati moramo vsako le- to. Enkratna izbira ne zadošča. Draškoviči Prvotna zgodovina slavne hrva- ške družine Draškovičev je raz- jasnjena šele proti koncu 15. .sto- letja. O njej so se ohranile tri glagolske listine iz leta 1490. v katerih se omenja pleme Draško- vič v boški in lički županiji. Svo- ja posestva so Draškoviči imeli na obeh straneh Velebita, zlasti okoli Knina v Liki in so se zato imenovali tudi Kninski. Zaradi turških napadov so se izselili v ga n. oktobra 1.540 ugodno rešila za graščino. Prav tako tudi to?ba zaradi ustanovljenih zemljišč na notranjost Hrvaške ter celo obu- božali. Jernej Draškovič svojim potomcem ni zapustil drugega kot dragocen družinski meč. Z ženo Ano je imel tri sinove; Ju- rija. Gašparja in Ivana. Najsta- rejši .Turii se je rodil dne 5. fp- hruarja 1525: njegov strjc ga je Šolal v Krako^m. na Dunaju, v Rologni in v Rimu, kier je po- stal diihovnlk. Na tridentinskem zboru je kot škof zastopal kralia Fprdinanda ter bil eden najboli- ših govornikov. Vmivši se iz Tridenta. je leta 1.563 postal za- grebški škof. Leta 1567 ga je Ma- ksimilian IT impnoval za bana hrvaškega ter njemu in bratu Gašparju podaril z listino z dne . 22. aprila 1572 grad Trakoščan j in Klekovnik za vsoto 20,000 gol-J dinarjev. Od tega dne ao »e Dra-J škoviči Imenovali Trakoščanski. H Jurij je bil leta 1587 imenovan za I kardinala. Njegov brat Gašpar je postal po njegovem vplivu najprej kraljevski svetovalec, le- ta 1560. pa baron. Poročil se je z bogato hčerjo barona Lukeža Szeke]yja, ormoškega graščaka. Katarino, s katero je podedoval veliko premoženje in posestva na Hrvaškem. Štajerskem in Madžar- skem Zaradi razkošnega in raz- uzdanega življenja je moral na starost več svojih posestev pro- dati. Po Gašparjevi smrti sta njegova sinova Ivan in Peter po- skušala izboljšati gospodarsko stanje in zaceliti »rane«, ki jih je povzročilo Gašparjevo razkoš- je in zapravljanje. Zaradi tega je Ivan 27. junija 1605 kupil od Ja- koba Breunerja obsežno grašči- no Markovce pri Ptuju, po kateri se je potem imenoval »Herr auf .St, Marxen«. Najmlajši Gašpar- ipv sin se je leta 1598 poročil z Marlio Ano, edino hčerjo Nikola- ia Alaniča, ki je podedovala liu- tomersko graščino, katero bi lah- ko po očetovi smrti takoj prevze- la. (Nadaljevanje sledi) Ormož skozi stoletja II. Ptujski gaspodje v stolet- nih borbah proti Madža- rom Viteška rodbina, v službi salzburških nadškofov kot go- spodarjev Ptuja, dobi leta 1132 v upravo ptujski grad z nalogo, da varuje Ptuj in njegovo bliž- njo okolico pred napadi divjih Ogrov. Ptujski so se v 12. sto- letju izkazali v obrambi proti Madžarom, katere so polagoma in vztrajno potiskali proti vzho- du. V neprestanih borbah je Fri- derik Ptujski okrog leta 1200 odvzel Madžarom pust in neob- Ijuden ormoški okraj. Tedaj je bila premaknjena in ustaljena meja nemške države s Pesnice pred Ptujem onstran Središča na levi in Borla na desni strani Drave. NASELITEV SLOVENSKIH GORIC Do konca 12. stoletja pa so bile vzhodne Slovenske gorice z ravnino ob Muri in na levi strani Pesnice ter Drave obmejno ozemlje. Krajina ali Marka. Razmere v Krajini v prvi polo- vici 12. stoletja nam nazorno riše življenjepisec salzburškega nadškofa Konrada I. Ta je v skrbi za staro salzburško zemljo vzhodno od Ptuja sklenil leta 1131 z Madžari stalen mir. Tako so polagoma nastopili za Krajino mirnejši časi. Načrt- na naselitev salzburške posesti v vzhodnih Slovenskih goricah se je izvršila šele v 13. stoletju. Prve popise novo jnastalih vasi in zaselkov pa imamo šele iz začetka 14. stoletja. Nadškof Konrad sklene z Mad- žari mir in da zgraditi v obrambo proti njim gradove Lipnico, Ptuj, Rajhenburg. Stare listine govore -Ko je (nadškof) videl, da je bi- la tudi Krajina zaradi napadov Madžarov spremenjena v pustinjo, je sklenil s kraljem trajen mir. Predea je bil ta mir sklenjen, so veliko trpeli Ogri in Bavarci (Nemci), ker so drug drugemu vsak dan z raznimi napadi pusto- šili zemljo. Zaradi tega je zadelo mnogo nezgod ondotne Bavarce in SLOVENCE, ker so si napadal- ci lastili ljudi, živino in puščali za seboj popolnoma opustošeno zemljo.« (Življenjepis nadškofa Konrada, 18. poglavje). Vendar pa so Ogri leta 1131 pre- lomili sklenjen mir in po svoji navadi zopet prihrumeli na Šta- jersko. Ob ponovni pomiritvi pa vrnejo vse ujetnike in ves plen. »Tako ni prišla samo nadškofova zemlja do starega blagostanja, temveč vsa Krajina se je takrat na- polnila z vasmi, gradovi in kme- tovalci.* »Zelo redek ali pa sko- raj neznan je bil primer ugrabi- tve ali prodaje ljudi obeh spolov.« »V Ptu.iu je bil star, a dolgo časa razrušen grad. Nadškof Kon- rad ga je dal na novo popraviti tako, kakor se to danes (leta 1170) vidi.K Velika Nedelja — last nemškega viteškega reda Leta 1222: »Friderik iz Ptuja potrdi daritev svojega očeta Friderika, ki je po- delil nemškemu redu v Jeruza- lemu lastnino pri Veliki Nedelji (,In E>ominico'). ko je ondotno zemljo iztrgal iz rok Ogrov ter jo kot prazno in neobljudeno najprej spravil pod svojo oblast.« Leta 1236: »Brata Friderik in Hartnid iz Ptuja ponovno podarita nem.š.kemu redu posest in cerkev pri Veliki Nedelji (,apud Sanctam Domini- cam'). Salzburški nadškof Eber- hard potrdi to daritev, imajoč pred očmi .izboljšanje ondotnega slo venskega ljudstva' (,plebis illius sclauice'). To izboljšanje pa lahko nastane ob skrbnem ravnanju bra- tov imenovanega reda.« Slovenske gorice in ogrska meja Leta 1247: Friderik Ptujski podeli na proš- njo svojega vazala in fevdnega posestnika vasi HERMANCE to vas nemškemu redu pri Veliki Ne- delji z vinogradi, obdelanimi in neobdelanimi njivami, gozdovi in pašniki v večno posest. Leta 1245: Listina govori o fevdnem pismu, ki ga je bil izdal ogrski kralj Bela IV. Frideriku iz Ptuja. Temu na- mreč podeli v fevd grad SREDI- ŠČE, stolp »TRA« in grad BORL (Anchelstain). Leta 1277: ŠUNKO, slovenski župan v vasi HERMANCI, s posebno listino iz- iavi, da stopi v varstvo nemškega reda s posestvom, vinogradi in njivami. Obenem svečano izjavi, da ne bo izstopil iz tega varstva in se zatekel v odvisnost (varstvo) drugega gospodarja. Obenem se zaveže, da bo ostalo posest, ki ne spada k omenjeni kmetiji, prodal. Ta listina je posebno znamenita za zgodovino mesta Ptuja, saj nosi najstarejši ohranjeni pečat tega mesta z vitezom sv. Jurijem na konju. Listino samo potrdijo kot priče mnogi ptujski meščani, tudi mestni sodnik (župan) Wekerlin. (Dragocena stara listina, lepo o- hranjena s pečatom vred, se hrani v arhivu nenriškega viteškega reda na Dunaju.) Leta 1288: Grof Arnold iz Štrigove izroči bratom nem-škega reda pri Sveti Nedelji kmetijo, na kateri je na- seljen Dobron in ki leži na meji nemške države (»in metis theto- nie~). V listini je navedenih več prič, med njimi tudi sodnik (žu- pan) Bratihna iz Štrigove. Leta 1258: Ogrski kralj Bela IV. vpade na Štajersko, zasede Ptuj in velik del Štajerske ter z neprestanimi vpa- di vznemirja deželo. Leta 1258: Štajerski velikašl pod vodstvom Hartnida iz Ptuja preženejo ogr- skega upravitelja vojvodo Štefana Iz Ptuja. Nato vdro Madžari na Štajersko, oblegajo Ptuj, ki ga re- ši salzburški nad.škof Ulrik pred uničenjem s tem, da ga zastavi Madžarom za 3000 mark srebra. Leta 1260: Ko je OTOKAR ČEŠKI prema- gal Madžare, mu je z mirovno po- godbo z njimi pripadla cela Šta- jerska in tudi Ptuj. Leta 1319: Friderik iz Kunšperga in niego- va žena Neža podarita nemški re- Pečat Friderika Ptujskega Modni kotiček MLADI DIKTIRAJO MODO Po ugotovitvi psihologov Instituta za psihologijo v gospodarstvu v Frankfurtu prvič v neki generaciji diktira modo mladina. Po ekstrem- ni sedanji »šok« modi mladih, mla- dina noče izpustiti žezla mode iz svojih rok. Predvsem se lahko pri- čakuje anglosaksonska orientacija mode Smer mlade mode gre za tem, da se osvoji čvrsti Stil oblačenja, katerega sprejemajo tudi potrošniki starejše generacije. Raziskave so pokazale, da 39 odstotkov anketira- nih žena srednje generacije ne sma- Esperantisti iz Čakovca v Ptuju Ptujski esperantlsti so Imeli pre- teklo nedeljo v gosteh 40 pionir- jev-esperantl^tov iz Cakovca. Pionirji iz Cakovca so na graj- skem dvorišču priredili krajši pro- gram. ki Je ptujskim esp->rantistom zelo ugajal. Esperantlsti Iz Cakovca so popol- dnev spremstvu ptujskih pionirjev odpotovali na Ptujsko goro. Po po- vratkii so si skupno ogledali Ptuj. J D dovni hiši pri Nedelji svojo po- sest pet in pol kmetije, ki ležijo v Trstenlku (»zu dem Ror«) — blizu današnjega Tomaža — v žup- niji (Velika) Nedelja. V listino pa vstavita obveznost, da dajo re- dovniki obema zakoncema (Fri- deriku in Neži) vsako leto, kadar prideta k njim, po štiri kokoši, pol vedra vina in en mernik ovsa. Leta 1342: Komendator (upravitelj) Velike Nedelje proda kmetijo z vinogra- dom v Hermancih, ki je pripadala prej županu Mešku 7a 34 mark starih graških denarjev. MEDNARODNA RAZSTAVA MODNIH OBLACIL V MOSKVI V mosltovskem Sokolniku je bila od^ 22, avgusta do 5. septembra 19G7 mednarodna razstava oblačil. Sov- jetska zveza je v treh paviljonih pokazala 2300 oblačil. KRIZA ZARADI MINI MODE Po mišljenju holandskih strokov- njakov za tekstil Je glavni krivec za sedanjo krizo v tekstilni indu- striji mini moda. Za mini krila je potrebno 30 odstotkov manj mate- riala, kot do sedai. Prav tako so pod vplivom mini mode tudi mo.iSki zimski in dežni plašči Na sestanku, ki Je bil v holandskem tekstilnem centru Tilburg, so strokovnjaki iz- javili. da ne bi imeli nič'»sar proti, če bi diktatorji mode v Parizu pred- pisali spet daljSa oblačila. MINI KRILA OGROŽA.rO TUDI AVSTRALSKO VOLNO Mini krila so postala tudi glavna nevarnost za avstralski proizvod št. 1, volno. Po izjavi predstavnika avstralske uprave za volno, so mini krila v letošnjem letu zmanjšala dobičke avstralskim farmarjem ovc. Uprava za volno vlaga velike na- pore za povečanje reklame za volno, posebno za Izdelavo preprog, pre- grinjal, odej in pohištvenega blaga glede na to. ker volna izgublja svo- je pozicije zaradi mode pri izdelavi vedno krajSih oblek in kril. V modnem kotičku bomo sezna- njali naše bralke in bralce ne samo z modnimi »muhami«, ampak od ča- sa do časa tudi z gibanjem mode po svetu In pri nas. Zanimivo je tudi, kje vse se ta moda prikazuje, kako se sprejema in odziv nove mode. Vsak potrošnik naj ho seznanjen z vsemi »odtenki« mode Ta pisani svet, ki nas večkrat stane veliko denarja, je velik čarovnik. Kdo pa ni rad lepo oblečer^ Za to pa ni potrebno vedno samP veliko denar- ja, ampak večkrat samo poln koS dobre volje in okusa. Skladnost barv, primeren kroj, lastna izdelava pa je obleka »epa tudi iz cenenega blaga. Osnutke oblek pa vam bomo ror-Pdovali mi v naših nadaljeva- njih. NEZADOVOLJIVI ODNOSI (Nadaljevanje s 5. strani) Članom po svoji možnosti po- magajo. Socialno šibkim delijo skromne zimske in prvomajske denaime pomoči. V preteklih dveh letih je le- tovalo v njihovih domovih od- diha 22 članov in spremljeval- cev; od teh na stroške organi- zaciie 11. » Lansko leto so organizirali tekmovanje v pisanju in bra- nju v Brajlovi pisavi. Prvake obeh kategorij so nagradili. Pr- voplasirani tekmovlec se je udeležil republiškega tekmova- nja. Nekaj članov poseduje ma- gnetofonske aparate ali pa so naTočeni na Brajlov časopis »Moj prijatelj«. • Za člane so organizirali dva izleta, v lanskem letu na Okro- glo. letos pa v Kumrovec. Člani organizacije so potrebni največje družbene pomoči m zaščite. Dve tretini članov nima zagotovljenega živl^emskega minimuma, Zivijo pn svoje h ali na knnetih Skupščine Občni se ne bi smele izmikati pomo- či. Ni razumljivo, zakaj je kra- jevna skupnost odvzela slepim čuvajnico. Njej ta sredstva prav gotovo toliko ne pomenijo kot organizaciji slepih ki je pr- va v Ptuju uvedla Z. R. Stran 7 TEDNIK -^prfek, 20. oktobra t%? Stran 7 ARKADIJ AVERCENKO: Pogovor na ulici — viiui ne zdi, madame, da je ta izložba s svojimi sivarcdiai re& privlačna? — Molk je znak odobravanja. Mislim, da vam je tale porce- lanski psiček najbolj všeč, kaj- ne? — Kam pa tako hitite, mada- me? Ce boste tako hiteli, se vam bodo vaše lepe nožice pre- hitro utrudile. — Čudovita slaščičarnal V njej bi mogla skupaj pojesti kakšen kolaček ali porcijo sla- doleda, Raj pravite? No, od- ločite se! — Cujte, vi! Ce me takoj ne pustite [)ri miru, bom poklica- a policaja! — Kaj pa mi more policaj? — Kako, kaj more? Odvede! vas bo na stražnico! — V tem primeru boste mo- rah tja tudi vi z menoj, za pri- čo. — Sla bom. Moram vas na- učiti |)ameti. — A jaz born pa policiji iz- javil, da ste detomorilka. — Detomorilka... jaz? Vi i'e pa nenormalni! — Pa še kako normalen sem! Na policiji bom rekel, da ste ubili najinega otroka. — Kaj čvekate, za božjo vo- ljo! Kakšnega naj.inega otro- ka? — Bodiva logična! Recimo, da sva poročena in da ste vi ubili najinega enoletnega otro- ka. Ste morilka ali niste? — No recimo. In kaj potem? — Vi ste torej ubili najinega prvorojenca, najinega sladke- ga Volodko! Vam je všeč ime Volodka? — Resnično ste znoreli. — Niti najmanj! Predstav- ljajte si, da sediva v slaščičar- ni. je v tem kaj nenormalnega? Na tisoče parov sedi po sla- ščičarnah. — Dobro... predstavljam si. — Malo sva posedela m se malo pobliže seznanila. Dobili ste vtis, da nisem napačen, da nisem niti neumen, da se znam tudi lepo pogovarjati. — No, v tem je nekaj resni- ce. — Kako da ne! Nato pride drugo srečanje v gledališču. Nato sestanek v parku. Tudi vi se zaljubite vame... Kaj je v tem čudnega, na tisoče žensk se zaljublja v tisoče moških, kaj- ne? — Hm ... morebiti. — Zaljubite se vame in ste moji. Srečna sva. Pride otroči- ček — Volodka, pravi bnčman z lepimi očkami. Sicer pa niu lahko dava tndi kakšno drugo ime. Na primer Vasja. — Vasilij je precej vulgarno ime. — Prav imate. Vladimir je bolje. Ljubiva torej svojega otročička, da od same ljub<-7ni ne veva, kje se naju drži gla- va... — No, končajte že svojo zgodbo! — Konec je enostaven: pokli- čite policaja in z najinim Vo- lodkom, najinim sladkim Biič- manom z jamicami.na okroglih ličkih, ne bo nič. Kdo pa j^ kriv? Seveda vi! Vi ste namreč morilka svojega lastnega otro- čička! — Nehajte! Toda v slaščičar- no bi res mogla stopiti, da bi se vas na koncu znebila! — Zakaj znebili? Morda se bo Volodka razvil t genija, ko odraste! , — Nikar tako ne vpijte! Ne vidite, da naju ljudje gledajo? Pojdite naprej! Zdi se mi. da je tam v kotu prazna mizica ... Sadni sokovi Zaradi sila maihnih Količin beljalco- vm. k.1 lih vsebujejo predstavltajo sad- ni sokovi Idealno zdravilo it> laišanie ledvičnih bolezni, Vsebujeju kali|, apno, magnezii, k.i so človeškemu telesu nuj- no potrebm Brez kalija s« človeSka celica ne more razvijati Kalij nevtra- lizira preosnovo sladkorja in le soude- ležen pri delovanju srčne miŽice. Prav tako vpliva tudi na vegetativni živčni sistem. Apno pospešuje rast kosti, sodeluje pri preosnovi vode in beljakovin, tcr- mentacii in pomaga stflevati kn. Ce preime telo premaio magnezija, ne mo- re aktivno sodelovati pri preosnovi fos- fata v telesu in pri dihanju celic. Tudi druge, v sadju in sadnih soko- vih prisotne rudninske snovi, kot so železo, tostor, mangan žveplo, učinku- jejo zaradi različnosti medsebojnih od- nosov in lih telo rado sprejema. Sadni sokovi alkalizirajo kri in lajšajo pre- bavo maščob. Navajamo nekaj vrst sadja, ki poma- gajo lajšati bolezni. O Češnje, črni ribez, borovnice, rde- če lagode, šipek, rakitovec zoper izčr- panost, pomanjkanje teka. Priporočlji- vo za rekonvalescente. • Crni ribez ,in jagode zoper poap- nenje žil. ' • Crni in rdeči ribez, šipek, ierebi- kove la^^xle zoper mehurne in ledvič- ne bolezni. • Jabolka zoper debelost. • Crni ribez, črni bezeg proti gripi. • Jabolka, črni ribez, rdeče jagode, Sipkove jagode kosmulje zoper revma- tizem in prebavne bolezni • Rdeči ribez, češnie, jagode zoper ietrne bolezni. • Rdeči ribez, jerebikove jagode, ku- tine zoper žeifkdčne in črevesne bolezni. Neroda »Res ne vem, kje ima ta no- gavica prste in kje peto.« »Oh, kako si neroden.' Tam, kjer je velika luknja, je ven- dar peta, kjer pa je vse po).no majhnih, so prsti, dragi mož-'« Prehitro — prepočasi »Zakaj sediš?«: »Zaradi prehitre vožnje. In ti?« »Zaradi prepočasne voinje.« »Kako to?« »Dohiteli so me, ko sem ukra- del kolo.« Sem nekaj drugega »Fantek, kaj pa boš, ko boš velik?« »Nič!« »Kako, nič?« »Zato, ker sem punčka.« Naše zdravje IMevroze srca Večkrat se pojavljajo pri sr- cu bolečine, tiščanja, tolčenja srca. hitro bi^e srca, zba mja in podobno. Pri pregledu bol- nika ne moremo na njegovem ožilju in na njegovem srcu ugotoviti nikake napake, bolni- ka pa je strah, da je hudo bo- lan. Temu pravimo nevroze sr- ca, ker imajo več različnih vzrokov, znaki pa so približno enaki. Dti.^evni vzrok za tako bole- zen se pojavlja pri ljudeh, ki so samosvoji in se stalno opa- zujejo, kje jih kaj boli, potem pri ljudeh, ki so pretrpeli kakš- no nesrečo, in pri ljudeh, ki se neprestano boje, da ne bi zbo- leli na srcu. Ljudje, ki nimajo uravnovešenega življenja, ki ni odvisno od njihove volje, tako* imenovani živčni sistem, imajo poleg težav s srcem še vlažne in hladne dlani in podplate, drhtenje prstov in prebavne motnje, večinoma zaprtje. Po- leg tega dobe ob razburjenji! rdečkaste madeže po vratu in obrazu, posebno ženske. Vzrok za srčne nevroze je tudi preko- merno kajenje, prekomerno pitje prave kave, čaja m al- kohola. Vzrok za to bolezen so lahko motnje žlez z notranjim izločanjem, posebno pri žen- skah v času mene ali po opera- ciji jajčnikov. Končno je vzrok lahko tudi nepravilno seksual- no življenje. Pri vseh teh vzrokih, ki po- vzročajo srčne nevroze, bolnik najpogosteje pripoveduje, da mu srce močno tolče ali da ga od časa do časa zbode pri sr- cu, kot da ga je nekdo z no- žem. Večkrat bolnik tudi pravi, da se mu je srce za trenutek ustavilo, potem pa spet hitreje bilo. Precej bolnikov toži, da jim zmanjkuje zraka. Skoraj vsak bolniiv opisuje svoje teža- ve na svoj način. Zdravljenje bolezni je odvis- no od vzroka, ki je bolezen po- vzročil. Na vsak način pa bol- njkom priporočamo delo. ker telesna in duševna utrujenost blagodejno vplivata na bolni- ka. Dr. B. O. GOBARSKA SREČA Si lahko predstavljate, kako smo novinarji začudeno pogle- dali, ko je stopila v ponedeljek Terezija Matjašič z veliko gobo v roki v naše uredništvo? Po- vedala nam je, da je gobo na- šla v Podgorcih v nedeljo, na svoj god. Lepo darilo za god, mar ne? Jurček, bolje da bi ga imenovali Jurij, je tehtal kar 1,3 kg. Želela je, da bi ga fotografi- rali. Ker smo menili, da bi bralce zanimalo, kdo je srečni najditelj, smo jo zaprosili za fo- tografijo, na kateri je z gobo v roki. Ko je bila fotografija naprav- ljena, smo se p«xšalili, da bo za gobo potreben precej velik lo- nec. Srečna najditeljica je od- govorila, da jo bo razrezala in posušila. Sicer pa, kot je dejala. rada je gobe, a še rajši jih na- bira. Drugim gobarjem je posveti- la naslednjo pesmico: ZR Terezija Matjašič z velikim jurčkom Gobar moj dragi, ki po gobe hitiš, takih jurčkov povsod ne zaslediš! Ce hočeš take jurčke brati, se moraš v Podgorce med gorice podati. ko boš še malo v kozarček pogledal, iz enega jurčka kar tri boš zagledal. Zinka »PROSIM, KAJ JE TO: CIRKA?« Kmetijski strokovnjak iz zadru- ge je predaval kooperantom. Po- udarjal je neizbežno nujnost, da bi čimprej začeli sodelovati z za- drugo vsi zasebni kmetovalci, na- števal hektarske donose pri za- drugi, pri kooperantih, pa tudi pri tistih, ki stoje ob strani in se ob žetvi praskajo za ušesi, ko pri- merjajo svoje borne donose z oni- mi pri kooperantih. »Trmasto vztrajanje pri starem načinu je danes absurd,« je rekel, »le v ko- operaciji lahko dosega privatni sektor tisti donos na svojih njivah in travnikih, ki mu bo poplačal delo. Tu govore argumenti. Na pšeničnih poljih je letos pridelala zadruga cirka 35 centov na hek- tar, kooperanti cirka 25, privatni sektor, ki ne sodeluje, pa le cirka 15 centov. Ali ni to jasen dokaz, kako se da z agrotehničnimi ukre- pi, selekcijo, pravilnim gnojenjem itd. dvigniti naše zaostalo kme- tijstvo na primeren nivo.« Potem je govoril o škropljenju krompir- ja in našteval zaščitna sredstva: lindan, dimekron, sevin, ditan, kuprablau, maneb in zopet našte- val hektarske donose. Poslušalce je obsipal s tujkami, ki nekatere res niso prevedljive, pa tudi s ta- kimi, ki bi se dale lepo po domače povedati. Skoraj pri vsakem stav- ku je rekel, da hi znašalo to in ono cirka toliko in toliko. Ko je končal, je nastala v šolski sobi ti- šina. Predavatelj je želel, da bi se prisotni oglasili tudi s svojimi predlogi in pripombami. Predava- nju seveda ni bilo kaj oporekati ali dodajati, saj je vse, kar je bilo povedanega, držalo kot pribito. Dolgo se ni nihče javil k besedi. Le tam v zadnji klopi je bilo sli- šati pridušeno govorjenje in smeh. Znanega vaškega šaljivca je sosed sunil v rebra: »No, povej, kaj se bojiš!« Saljivec je dvignil roko in nato povedal: »Prosim tovariša predavatelja, kaj je to cirka?« Predavatelj je zardel kot mlado dekle in rekel: »Ali res nima nihče od vas nobene stvarnejše pripom- be?« Napreden in načitan kmeto- valec v prvi klopi je prosil za be^ sedo in rekel: »Najlepša hvala to- varišu predavatelju za njegove temeljite strokovne nasvete in priporočila. Res nimamo kaj pri- pominjati k njegovim besedam. Mnoge omahljivce je tovariš pre- pričal, kako koristno je sodelova- nje z zadrugo, zato se bodo tudi odločili za kooperacijo. Želim reči le to: pripomba našega dobrovoljč- ka je bila kar dobra. Naj mi to- variš predavatelj ne zameri, če rečem, da na predavanjih naših kmetijskih strokovnjakov pa tudi v tisku, namenjenemu našemu kmetu, preveč mrgoli teh nebo- dijihtreba tujk. KoopeT'acija, aron- dacija, amortizacija in tako na- prej, vse to bi se dalo lepo po domače povedati, da bi razumel tudi naš preprosti kmet, ki ima morda le nepopolno osnovno šolo, nima pa slovarja in tudi ne časa, da bi dojel pravilni pomen takih tujk. Saj nismo tako nevedni in zastopimo, kaj je na primer cirka. Tudi naš dobrovoljček to ve. Vendar ali se ne bi dalo namesto cirka 35 centov na hektar reči okrog ali približno 35 stotov? Te moje jezikoslovne pripombe sicer ne spadajo na današnji sestanek, zato mi oprostite.« Sestanek so kljub »incidentu« zaključili v veselem razpoloženju. V. Klemenčič TV PROGRAM 00 22. 00 28. 10. 1967 Nedelja, 22. lU. - Poročila ci. K.311 I Audreiem Blumaueritm - odd. narodno-iab glasbe Lj lO.UU Kmetij ska oddajM Zg 10.4i Oadaji> za otroke Bg ll.iC' Film za otroke L.i. I2.0(J Ne- atljska IV nonlercuca Li Ne- deljsko popoldne. IV.lU Uolgo, vroče po- letje — serijski tilm Lj. 20 OU I V dnev- nik Bg Al.4? Cik vak Lj 2U.50 Zabav- nogiasbcna oddaja z,g. 21 50 Portreti in srečanja Zg. 22.05 TV dnevnik...... Nogometno stečanic Spaniia — CSSR L) Ponedeljek, 23. 10. - 9.4U IV v Soli — ponovitev ob 14 .->0 Zg 10.40 Ruščina — ponovitev ob 13.50 Zg 11.00 Osnove splošne izobrazbe Bg. 11.40 TV v šoli Lj. 16 10 Angleščina Bg. 16.55 Poročila Zg. 17.00 Mal 1 svet — oddaja /a otro- ke Zg. 17.25 Risanke Bg |7 40 K.je je, kaj je — oddaja za oirokt Bg. 17.55 IV obzornik Lj. 18.15 Pojdam u rute — lepe p)esmi so prepevali Lj. 18.45 Kuharski nasveti — Pehtran Lj. 19.15 ledenski športni pregled Bg. 19.40 Za- poslovanje — aktualna tema L). 20.00 1 V dnevnik Bg. 20 JO Cik cak Lj. 20.40 John Mortimer: Opoldanski počitek — TV drama Zg. 21.30 Ansambel Musica Nuova Zg. 22.00 TV dnevnik Bg. Torek, 24. 10. — 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 Zg. 10.40 Angleščina — ponovitev ob 15.50 Zg. 11.00 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev ob 15.10 Bg. 18.15 Film za otroke L). 18.25 Tor- kov večer Lj. 18.40 Svet na zaslonu — zunantepolitična oddaia Li. 19.20 TV obzornik L). 19 50 Cik cak Lj. 20.00 Bu- dimpešta. Prenos koncerta ob dnevu OZN Intervizija. 21.45 Mir, humanost in prijateljstvo med narodi — ob kon- cu razstave v Slovenjem Gradcu j. 22.10 Zadnja poročila Lj, Sreda. 25. 10. — 17.00 Poročila Zg. 17.05 Lutkovna serija Zg. 17.25 Popoto- vanje po Aziji — poljudnoznastveni film Lj. 17.55 TV obzornik Lj. 18.15 Združe- nje radovednežev Zg- 19,00 Reportaža Za. 19.30 Mozaik kratkega filma Lj. 20.00 TV dnevnik Bg. 20.30 Cik cak Lj. 20.40 Maksim Gorki: Na dnu — 1. del TV igre Lj. 21.45 Srce — mednarodno sodelovanje Lj. 22.45 Predolimpijska tek- movanja v Mehiki Zg. Četrtek, 26. 10. — 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 Zg. 10.35 Angleščina — ponovitev ob 15.45 Zg. 11.00 Angle- ščina Bg. 16.10 TV v šoli Lj. 17.05 Po- ročila LJ. 17.10 Mark Twain: Vehka pu- stolovščina Toma Sawyerja — I. Lj. 17.55 TV obzornik Lj. 18.15 Po sledeh napredka Lj. 18.35 Po izbiri — glasbena oddaja Zg. 19.00 Dežurna ulica — hu- moristična oddaja Bg. 19.40 TV pro- spekt Zg. 20.00 TV dnevnik Bg. 20.30 Aktualni razgovori Bg. 21 10 TV drama — Maksim Gorki: Na dnu — II. del Lj. 22.15 TV dnevnik Bg. Petek, 27. 10. — 9.40 TV v šoli — po- novitev ob 14.15 Zg. 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe — ponovitev ob 16.10 Bg. 17.25 Poročila Bg. 17.30 Oddaja za otro- ke — Sarajevo Sk. 17.55 TV obzornik Lj. 18.15 Glasbeni magazin Lj. 19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja Lj. 19.35 Cik cak Lj. 19.40 Domiselnost in sno- bizem — Človek in kultura Lj. 20.00 T V dnevnik Bg. 20.30 Cik cak Lj. 20.40 Tri- najsterica — sovjetski celovečerni film Lj. 22.30 Šlager sezone — zabavnoglas- bena oddaja st. Sarajevo Zg. 22.50 Pred- olimpijska tekmovanja v Mehiki Zg. Sobota, 28. 10. — 9.40 TV v šoli — ponovitev ob 14.50 Zg. 17.40 Vsako so- boto — pregled TV sporeda Lj. 17.55 T V obzornik Lj. 18.15 Oddaja za otroke Bg. 19.15 Sprehod skozi čas Lj. 19.40 Cik cak Lj. 20.00 TV dnevnik Bg. 20.30 Cik cak Li. 20.40 Hunioristična oddaja Bg. 21.40 Nekaj novega, nekaj starega Zg. 21.55 Prvi dan, zadnji dan — serij ski film Lj. 22.45 Zadnja poročila Lj 23.05 Predolimpijska tekmovanja v Me- hiki Zg. E. CAI1\E: SlIMa lepe žeiiske Razen mene so bili na ladji >Buona Speranza< še tnje pot- niki. Vozili smo se od Maslar- skih otokov proti Oboku v Rdečem morju. Ko sem se na- gledal opic. ki so v kletkah na kljunu ladje objokovale svojo izgubljeno svobodo, m so mi večno morje, čudovito nebo nad nami in morski pes, ki nas je v razoru ladijskih valov zasle- doval vso dolgo pot. postali že dolgočasni, sem se pričel zani- mati za sopotnike. O ljudeh, ki jih srečujete na takih poteh, nikoli ne veste, ali sodijo v vr- sto dobrih ali slabih. Večinoma so skoraj vsi pustolovci. O dveh sem si kaj kmalu ustvaril sodbo: Austen Robin je bil tipičen sinček bogatih star- šev; bil je na študijskem poto- vanju in se mu je kar poznalo, da ima mnogo življenjskih iz- kušenj. Drugi je bil Holandec, primerek premožnega lastnika plantaž. Teže mi je bilo oceniti Freda Wellerta, velikega in krepkega moža, ki je tekoče obvladal pol ducata jezikov in je kazalo, da pozna skoraj vsak kotiček na.še Zemlje. Tako smo se seznanili in ubi- jali čas. kakor se je pač dalo; če ravno nismo igrali, smo »i pripovedovali zgodbe iz svoje preteklosti. Zvrčer se nara ie pridružil še kapitan. Tako smo sedeli nekega večera, pili rde- če vino in govorili o ženskah. >Da.* je menil Holandec, >kako čudovita bitja so ženske! To človek <;pozna šele, kadar ga usoda vrže v kraje, kjer jih ni.« »Točno.« le potrdil mladi An- sten Robin. ki je bil vesel. Ha lahkn tndi on nekaj pove. skoraj šp«;t mesecev ničem vi- del nobene bele ženske. Zato mi je ostal tembolj v spominu doživljaj z lepo tujo ženo.« hi mladenič nam je pripovedoval zgodbo o neki ženi, ki jo je spoznal dan pred odhodom iz Sirakuz. Z njo je preživel ne- kaj prelepih ur, a je ni smel nikoli več videti, ker je bila žena drugega. O njej je vedel samo ime in da"^ je Svedinja. »Lepa kot pravljica,« je končal Austen Robin svojo zgodbo, >vse življenje je ne bom poza- bil —< Težko vino nam je ležalo v krvi, skrivnostna tropska noč je nad nami razpela svoja kri- la in morje je tiho šumelo. Hrepenenje mladeniča je pre- vzelo tudi nas starejše moške. Molče smo se zatopili vsak v svoje misli in iz preteklosti so vstajale davno pozabljene sen- ce. Mladenič je imel solze v očeh, ustni kotički Holandca so se povesili, t Fred VVellert, pustolovec, je srepo strmel predse. >Cvekanje!< je tedaj iznena- da zakričal Flolandec in udaril s pestjo po mizi. >Vse skupaj je čvekanje. Sprva človek mi- sli, da ne bo mogel nikoli po- zabiti, toda pozneje, po n; kaj letih, se človek prime za gla- vo. Bodite veseli, mladenič, da tiste lepe žene ne boste nikoli več videli. Kdove, kakšna bi bila!« Austen Robin je otožno zma- jal z glavo, potegnil listnico i/ žepa ift vzel iz nje sliko. >To mi je poklonila ob slovesu.« je dejal in mi podal sliko čez mi- zo. >Tmate prav,« sem moral po- trditi. >Prav redko sem videl lepšo žensko.i Holandec je potrdil moje be- sede. Nato je položil sliko pred Freda Wellerta na mizo. Nje- govega obraza nisem mogel vi- deti, ker sem si takrat ravno natakal vino, toda pozoren sem postal na čuden zvok njegove- ga glasu, ko'je vprašal: >AU je bilo to okoli dvajsetega marca, ko ste doživeli to zgodbo, mi- ster Robin?« >Da, točno,« se je začudil mladenič. >Ali ji je bilo morda ime Margit?« >Zaboga!< je vzkliknil Au- sten Robin. >Odkod poznate to ženo? Ali morda celo veste, kdo je? Rad bi...« Več ni mogel naprej, kajti Wellert ga je gledal s široko razprtimi očmi in skremženim obrazom. Mladenič je bil mr- tvaško bled. Očitno se mu ni posrečilo izogniti se Wellerto- vemu strogemu pogledu. Tako je minilo nekaj minut. Nihče ni sjiregovoril besede. Pot je tekel Austenu Robinu po obrazu. Se nikoli nisem vi- del tako od besa iznakaženega obraza, kakor je bil Wellertov. Od sekunde do sekunde se je zajedalo vanj vse hujše sovra- štvo. Slednjič je spregovoril. Toda samo eno besedo, a ta je iičinkovala kakor udarec s kla- divom: >Podlež!< Torej sem prav slutil. Holan- dec mi je pomembno prikimnil. >Smola,« je menil, >taka smo- la!« Stokajoč se je Wellert dvig- nil v vsej svoji velikosti in de- jal tresočemu se mladeniču: >Eden od najn je preveč na tej ladji. Pridite, mister Ro- bin!* >Morski pes se bo veselil: morda bi gospoda raje počaka- la, dokler se ne izkrcamo,« je skušal Holandec zadevo spelja- ti v drugo smer. Toda VVellert je odgovoril z besnim >ne« in odvlekel Au- stena Robina proti krmi. Tam sta stala — orjak proti šibke- mu mladeniču. Kakšen bo ko- nec boja, o tem ni mogel nihče dvomiti. Hotel sera poklicati na pomoč prvega častnika, ker je kapitan že ^šel k počitku, to- da Holandec mi je odsvetoval, da bi se vmešavala v tako koč- ljivo' zadevo. Skomignil sem z rameni in odšel z njim proti kljunu ladje, da ne bi bila pri- ča zločina. Sklonila sva se čez ograjo in s težkim srcem čaka- la, kakšen bo konec neenakega dvoboja. Zato sva bila tembotj začudena, ko sva naslednje ju- tro zagledala Austina Robina, ki je prihajal na palubi proti natna. >Se živite?« je začudeno vprašal Holandec. >Dal mi je rok do našega pri- hoda v Obok,« je stokal mla- denič. >Tam bi se moral z no- žem ali s pištolo bojevati proti njemu. Za jamstvo, da ne bom zbežal, sem mu moral prepu- stiti svojo denarnico s petsto sedemdesetimi funti, vse, kar sem imel pri sebi. Ce sprejmem dvoboj, sem izgubljen. Svetujte mi, kaj naj storim.« »Najbolje bo. da čimprej in neopaženo izginete, brž ko se izkrcamo.« »Toda moj denar!« je stokal Robin. »Ce vana je denar ljubši ka- kor življenje, se boste morali pač boriti.« je suhoparno izja- vil Holandec in mladeniču obr- nil hrhet. Naslednjega dne smo pristali v Oboku. Holandec se je poslo- vil, prispel je na cilj svojega potovanja. »Tako,« je rekel Fred "VVel- lert, ko sva se odpravljala na kopno, ker je imela ladja tu daljši postanek, »zdaj bom mi- stra Robina povabil na krajši izlet. Priskrbite mu molitve- nik!< Taka tolažba se je pokazala za nepotrebno, ker je mladenič brez sledu izginil. Prtljago mu je neki mornar že poprej skri- vaj spravil na kopno. Tako se je zgodilo, da sva naslednjega dne samo še, Fred Wellert in jaz nadaljevala vožnjo s parni- kom proti Massauri. Wellert jo kazal izredno zadovoljen obraz. Očitno je na zakonsko nezvesto- bo svoje žene prav hitro poza- bil. Slednjič mu je ostala v ro- kah debela listnica. »Poslušajte,« sem ga vprašal, »kaj pa boste storili s svojo že- no?« ^ »S katero ženo?« je vprašal VVellert začudeno. »Saj nisem poročen.« »Kako, prosim?« sem vprašal presenečeno. »Saj nisem z nobeno besedo rekel, da je moja žena,< se je zvito nasmehnil. »Rekel sem mu samo, da je podlež. Ne mo- rem prenašati, če se mladi mož- je hvalijo s pustolovščinami, ki so jih imeli z ženami drugih mož.< »Toda kako ste mogli vedeti, da je bilo to dvajsetega mar- ca in da ji je bilo ime Margit?*« »Ker je Holandec sliko polo- žil obrnjeno predme.« je izjavil Fred Wellert. »Datum in ime sta bila napisana na drugi stra- ni slike.« Prijazno se je nasmehnil in pokazal svoje močne zobe. KINO KINO BUCKOVČI 2X. oktobra jugoslovansko-nemškl barvni film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA; 22. oktobra nem- ški barvni film GORINGOV PRI- JATELJ. KINO GORIŠNICA 22. oktobra ameriški barvni film CRNI OREL. KINO LJUTOMER 21. in 22. oktobra angleški barvni film DŽUNGLA LEPOTIC; 25. in 26. oktobra sovjetski kinemaskop- skl film METEŽ. KINO ORMOŽ 21. oktobra slovenski film GRAJ- SKI BIKI; 22 oktobra film PO SLEDI BRODOLOMCEV. KINO PTUJ 20., 21. In 22 oktobra francoski barvni kinemaskopski film VIVA MARIJA; 24. oktobra češki film ANGEL BLAŽENE SMRTI; 25. in 26. oktobra ameriško-grškl film GRK ZORBA. KINO SLOVENSKA BISTRICA 20., 21. in 22. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film RE- VOLVERASI RANCA CASA GRANDE; 24. 25. in 26. oktobra angleški film ŽIVLJENJE ZA RUTH. KINO TOMAZ PRI ORMOŽU 22. oktobra jugoslovanski film MARS NA DRINO. KINO VELIKA NEDELJA 21 oktobra film PO SLEDI BRO- DOLOMCEV; 22. oktobra sloven- ski film GRAJSKI BIKI HUMOR Kako? »Dober dan, Francka! Ali je troj Jaka res na tomboli zadel pra''ča?« »Res je!« »Toda kako pa ste ga spravi- li domov?« »O, laže ie kot moža!« Ve, kaj je žeja »Možiček, pa res ne boš po- zabil zalivati rot dokler se ne vrnem?« »Brez skrbi, ženka! Jaz vem, kaj je te j a!« Že vse spi? »Koncert se je pričel že pred čr'rt ure. Prosim, pojdite prav tiho noter.« »Kako, ali že vse spi?« Ata ne zmore vseaa Neki fantek je dobil bratca. Med časom, ko je bila mamica v bolnišnici, je oče opremil otroško sobo in pripravil igrač- ke. Ko se je mamica vrnila z bratcem, je obiskovalcem vse ponosno razkazal- vse tn je na- pravil očka. le bratca n^ mogel, zato je šla mamica ponj v bolnišnico. T F D \ I K - p'>trk. 20 oktojun Stran S RADIJSKI PROGRAM OD 22. DO 28. 10. 1967 6 oO—8.00 Dobjo jutro! — vmes ob 6.05—6.20 Poročila. ^00—7-Jo Poro- čila. /.30—7.43 Za kmeujsiie proizva- jalce. b OO Poročila. 8 05 Kadijslui igra za otroke 8-52 Glasbena medigra. 9.00 Poročila. 9 05 Poslušalci čestitajo. 10.00 Se oomnite, tovariši... 10.25 Pesm. borbt in dela. 10 45—1160 Mo- zaik lepiti melodi] — vmes ob 11.00— 11.15 Poročila. 11.50 Pogovor s poslu- šalci. 12.00 Poročila. 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00 Poročrta 13.15 U- l>avna glasba 13.4o Reportaža 14.00— 15.00 Laiika glasba — vmes ob 14.30— 11.45 Humoreska tega tedna. 15.00 Po- ročila 15 05 Športno popoldne. 17.00 Poročila. 17.05 Operni dueti. 17.30 Ra- dijska igra. 18.10 Chopin m Beithoveu. 1900 Lahko noč, otroci! 19. lo Obve- stila. 10 16 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik 20.00 V nedeljo zve- čer 22 00 Poročila 22.15 Serenadni večer. 23.0o Poročila 23 05 Literarni nokturno 23.15 Konec oddaje. PONEDELJEK, 23. OKTOBRA 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.4o Informativna oddaja. 6 00 Poro- čila. 5.30 Svetujemo vam 5 45 inlor- mativna oddaja e.oo Radijsui dnevnik 6.30 Informativna oddaja. 6.5o Danes za vas. ^00 Poročila 7.25 Informativna od- daja. 7 45 informativna oddaja. 800 Poročila — Radijski m televizijsk spo red. 14 00 Poročila. 14.05 Razpoloženj- ska glasba 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 16.20 Glasbeni inter- mezzo 15.40 Poje moški zbor »Grafike«. 16.00 Vsak dan za vas 17.00 Poročila 17.05 Operni koncert slavnih solistov. 18.00 Poročila 18.15 »Signali« 18.3,') Mladinska oddaja- Interna 469. 19.00 Lahko noč otroci! 19.lo Obvestila 19.15 Gasbene razglednice. 19.25 Pet minut za EP. 19 30 Radijski dnevnik. 20.00 Sim- funični orkester RTV Ljubljana. 22.00 Poročila 22.10 Radi ste jih poslušali. 23.00 Poročila 23 05 Literarni noktur- no, 23.'15 Konec oddaje. T0I2EK. 24. OKTOBRA 4.30—8.00 Dobro jUtro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 6.30 Svetujemo vam. 5 45 Informativna oddaja 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 In- formativna oddaja. 6 50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 7.45 informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radiiski in televizijski spored. 14.00 Poročila. 14.05 Pet minut za nowj pe- smico. 14.25 Lahka glasba skandinavskih dežel. 14.55 Kreditna t;anka Ljubljana 15.00 Radijski dnevnik 15 20 Glasbeni intermezzo 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični orkester RTV Ljublja na 18.00 Poročila 18.15 Slovenske na- rodne, 18.45 Narava in človek 1900 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19 15 Glasbene razglednice. 19 25 Pet minut za EP 19.30 Radiiski dnevnik 20.00 Skupni program IRT. 22.00 Poročila. 22.10 Zabavni zvoki. 23.00 Poročila 23.03 Literarni nokturno. SREDA, 25. OKTOBRA 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 6.30 Svetujemo vam. 5.45 Informativna oddaja 6 00 Radijski dnevnik 6.30 In- formativna oddaja. 6.50 Danes za vas 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja, 7-45 Informativna oddaja 8 00 Poročila — Radijski'in televizijski spored 14.00 Poročila. 14.05 Havaiske melodije. 14.33 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditna ban- ka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik 15.20 Zabavni intermezzo. 15.45 Podli- stek 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Po- ročila, 17.06 M'.adina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.15 Odskočna de- ska. 10.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19,10 Obvestila. 19.15 Glasbene razglednice. 1925 Pet mi- nut za EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Orkester Mantovani. 20.25—22.50 Zdenek Fibich: »Sarka« — opera v treh dejanjih — vmes ob 22.00 Poročila 22.50 \fedig:ra z godali. 23.00 Poročila. 23 05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 26 OKTOBRA 4.30—8 00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 6.30 Svetujemo vam. 5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 In- formativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7 00 Poročila. ?.2o informativna oddaja. 7.45 informativna oddaja. 8.00 Poročila. — Radijski in televizijski spored. 14.00 Poročila. 14.05 Predvajamo prvič .. . 15,00 Radijski dnevnik 16.20 Zabavni intermezzo. 16 40 Recital pianista Ga- briela Devetaka, 16.00 Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfonični kon- cert, 18 00 Poročila. 18.15 Turistična oddaja 18 45 jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč, otroci) 19.10 Obvestila. 19.15 Glas^ene razglednice. 19,25 Pet minut za EP, 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Večer domačih pesmi. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.00 Poročila. 22.10 Komorni večer. 23 00 Po- ročila 23.05 Literarni nokturno. PETEK. 27 OKTOBRA 4.30—8 00 Dobro jutro! — vmes ob 4 45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 6.30 Svetujemo vam. 5.45 Informativni oddaja 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 In- formativna oddaja. 6.50 Danes za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Info-rmativna oddaia. 7.45 Informativna oddaja. 8.00 Poročila. — Radiiski in televizijski spored. 1400 Poročila. 14.05 Zabavni orkester Dean Franconi u,35 Posiluš-alci čestitajo '14.65 Kreditna banka Ljubljana 1500 Radiiski dnevnik, 15.20 Napotki za turi- ste. 15.25 Glasbeni intermezzo. 1545 Kulturni globus Ifi.oo Vsak dan za vas. 17,00 Poročila 17,05 Glasbene uganke. IS.OO Poročila 1«,15 Zvočni razgledi po zabavni elasbi 18,45 Na mednarodnih križpi^tjih 19.00 Lahko noč otroci! 19 10 Obvestila. 19 15 Glasbene razglednice. 19,2,5 Pet minut za EP 19,30 Radiiski dnevnik 20 00 Pesmi raznih narodov, 20,30 Igralo reviiski orkestri 20 45 Do- bimo se ob isti uri, 21,15 Oddaja o po- morščakih 22 00 Poročila, 22,10 Iz so- dobne ameriške glasbe 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno S>BOTA, 28. OKTOBRA 4.30—8 00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Infprnativfla oddaja. 5,00 Poročila. 6,30 SV cujemo vam 5,45 Informativna uddaia 6 00 Radijski dnevnik, 6,30 In- formativna oddaja 6 50 Danes za vas. 7,on Poročila 7.25 Informativna oddaia 7,45 Informativna oddaja. 800 Poročila, — • Radiiski in televizijski spored 14.00 Poročila !4 05 Od melodiie do melodije 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15,00 Radiiski dnevnik 15 20 Glasbeni inter- mezzo IS 45 Naš podlistek. 16.00 Vsak dan za vas POD Poročila 17 05 Gre- mo v kino 17 35 Igramo Beat: 18.00 Poročila. 18.15 Pravkar prisoelo 18 50 5 knjižnega trga 19,00 Lahko noč otro- ci! 19 10 Obvestila 15 Glasbene raz- glednice 19 25 Pet minut za EP 19.30 Ridiiski dnevnik 20,00 Spoznavajmo svet ir dom^ino 21 30 !z fonoteke ra- dia Kot>er 22 00 Poročila, 22 10 Odda- ia za izselience 23 00 Poročila, 23.06 s plesom in Pesmijo v novi teden 0100 Zadnja poročila. Atletika: troboj šol Hajdi-n^, Cirkovce in Kidričevo Kidričevo, 14. oktobra. V lepem sonč- nem vremenu Je TVU »Partizan«, Kidri- čevo, organiziral troboj v atletiki med učenci osnovnih šol llajdiua, Cirkovce In Kidričevo. Skoda fe bita, da se tek- movan)a ni udeležila o.snovna šola iz Vlajšperkii, ki je bila tudi vabljena, in pa da ekipi iz Hajdine in Cirkovc ni- sta bili popolni, Naoien tekmovanja je bil pokazati, ali je v teh krajih kaj mladine, ki ima veseMe do lahkoatleti- ke In ki naj bi v bodoče to športno zvrst redno vadila. Tekmovanfe je pokazalo, da l>t ic z manjšim sistematičnim delom izšel iz te mladine obetajoč atletski kader, saj so bili nekateri rezultati na ravni do- sežkov na letošnjih republiških tekmo- vanjih. io velja predvsem za skok v višino za dekleta, kjer sta kar dve tek- movalki preskoClil 1^0 cm. tek na 60 m za pionirje je dal odličen rezultat, kva- liteten pa je bil tudi met krogle za dcKleta in tek deklet na 3U0 m. Rezultati — moški 6li m: 1. Jože Ko- kol (Kdč) 7.5, l. Stanko AvguStiii (Cirk) »,5; 400 m: 1, Branko .Vleško (Kdč) 63,9; daljina: Vinko Miloših (Kdč) 431; skok v višino: 1 Urago Hor- vat (Kdč) 1.S0, 2. Anton Avguštin (Cirk) 140; krogla: 1. Franc Veiksier (Kdč) 990 , 2. Srečko .Mijan (Kdč) 908; dekleta, 6ilm: 1. Marija Potočnik (Kdč) 9,U, 2. Anica Sukič (Kdč) 9,1, 3. Darinka Po lajžar (Hajd) 10,2; 300 m: I Lidija Klajnšek (Kdč) 48,7, 2. Angela Žitnik (Kdč) 49,3; daljina: I. I.judmila Frčeč (Kdč) 374, 2. Marjana Krambergei (Kdč) 373, i. Blanka Milošič (Kdč] 370; skok v višino: 1. Stanka Kožman (Kdč) 135, 2. Milica Lenart (Cirk) 130; krogla: 1. \ada Soštar 981, 2. Zolka Mohorko 929, 3. Marija Replnc (vse ICi dričevo) 820. Organizacija pa taka! Ptuj, 15. oktobra. V nedeljo je bil v Ptuju jesenski kros ki ga je izvedla občinska ^veza za telesno kulturo. Ta kros naj bi poka/al, kakšne so možno- sti atletov iz ptujske občine na jesen- skem krosu »Ueia« v Ljubljani 5. no- vembra. Kljub temu da ni bila pričakovana številna udeležba, se je tekmovanja udeležilo manj tekmovalcev, kot je bilo pričakovati. Tako so tekmovali samo v dveh disciplinah, in sicer zd mladince in mladinke, medtem ko pričakuvanih članov tn članic ni bilo, V konkurenci mladink je zmagata Lidija Klajnšek iz Kidričevega, ki je ves čas vodila in za- služeno zmagala. Vidi se, da ta tekmo- valka nima konkurence v občini pri mladinkah In članicah (na spomladan- skem krosu je zmagala v konkurcnci članic), kar je rezultat konstantnega treninga. Na ostala mesta so se uvrsti- le: 2. A. Koimačič (ESŠ). i. S. Kmetec (ESS), 4. M. /.elenik (Matk), 5. K. Ze- lenik (Mark). 6. K. Emeršič (.Vlark) itd. Pri mladincih je nepričakovano zma- gal Martin Habjanič (Str, š.) pred Ce- pinom, ki se je uvrstil žele na 5. me- sto. Na 2. mesto se Je uvrstil Gajzer (Majšperk), 3. A, Veršič (Mark), 4. M, nov uspeh vkbancica V Beogradu je bilo že deveto tra- dicionalno tekmovanje motornih pi- lotov za memorial »Edvarda Husi- jana«. Na njem je sodelovalo 19 klubov iz vse Jugoslavije med nji- mi tudi letaisk: klub iz Ptuja. V iz- redno hudi konkurenci 58 pilotov motornih letal je zasedel VrbanCič odlično peto mesto s 164 točkami. Na tekmovan.ju je zmagal član letalske- ga kluba iz Osijeka Pšeuičnik, ki je zbral 186 točk. »malo« prvenstvo evrope v judu Na minulem »malem« prvenstvu Evrope v judu je sodelovala tudi jugoslovanska reprezentanca. V moč- ni konkurenci sedmih držav je naša reprezentanca zasedla odlično tretje mesto. Pred njo sta se uvrstili samo bivši prvaki Evrope Nizozemci in sedanji prvaki iz ZR Nemčije. Največji uspeh med posamezniki je dosegel Kraljevič, ki je premagal evropskega prvaka Hofmana. Odlič- no pa se je boril tudi član judo kluba Impol iz Slovenske Bistrice, ki je izbojeval za jugoslovansko re- nrezentanco dve zmaeri. Gombuc (Str. š.), 5. M. Cepin (KdC), 6 T Krivec (Majšperk) Itd. Vreme je obetalo, da bo Izvedba kro- sa odlična. Tekmovalce je oviral samo veter. Tekmovanje bi se moralo pričeti ob 8. url, vendar je organizator zamudil začetek tekmovanja za tričetrt ure. kar je zmedlo tekmovalce, da sc niso mo- gli ogreti. Razen tega je bila proga piedvseni za mladincc, ki so slartali za mladinkami, izredno slabo označena. Pn tudi redarji, ki so bili postavljeni pri posamc/.'un križiščih, so zapuščali svoja mesta, tako da so si morali mla- dinci sam! Iskati o/.načbe na drevesih. Tako se je primerilo, da je vodeči M. Cepin trikrat zašel, kar mu je vzelo toliko moči, da se je moral zadovoljili s 5. mestom. Razen tega je trinajst tekmovalcev teklo po drugi progi kot prvih deset, tako da so se zaradi tega nižje uvrstili. Tako ne moremo zapi- sati niti besede v pohvalo organizator- jem, ki so na tej prireditvi popolnoma odpovedali. Cas bi že bil, da bi v Ptuju priso- stvovali atletski prireditvi, ki bo za- dovoljila tako z organizacijo kol z ude- ležbo. H. B. Nesreča ne počiva v zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: MIRJAN VEDLIN (1931), Ptujska gora 9, je padel po stopnicah in si poškodoval desno roko; ALOJZ LU- BEJ (1956), Sveča 46, si je pri delu poškodoval desno nogo; JOZE KRAJNC (1898), Muršičeva 3, je pa- del in si poškodoval glavo; MARTA PERSAK (1941), Ptujska cesta 23/e, je padla iz avtomobila in si poško- dovala obraz; MATILDA SVEGL (1889), V. Brebrovnik 37, je padla in si poškodovala levo roko; ZVONKO MOHORKO (1963), Popovci 16. je pa- del z voza in si poškodoval desno ro- ko; TATJANA BREZAR (1963), Ki- dričevo 38, je padla z lestve in si poškodovala obraz; LUDVIK CARNI (1913), Starše 66, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo; MARI- JA JURIC (1902) Pleterje 19, je pa- dla in si poškodovala levo nogo; JOZE PINTARlC (1926), Mlinska 1, Ptuj, je padel z mopedom in si po- škodoval glavo; FRANCA POPO- SKA (1939), Spuhlja 33, je nekdo z nožem poškoaoval na desni roki; SILVA HORVAT (1946), Podgorci 7, je padla z motorja in si poškodo- vala glavo; MARIJA STUMBERGER (1922), Cirkulane 48, je padla z voza in si poškodovala glavo; KATICA KRAMBERGER (1932), Prešernova 1, si je poškodovala levo nogo; AN- TON KAMENSEK (1914). Zupečja vas 61, je padel in si poškodoval desno roko; MARIJA PETROVIČ (1927), Bukovci 138, je padla z dre- vesa in si poškodovala hrbtenico; DRAGU SRSU (1936), Središče 40, je krava poškodovala desno roko; JOZE MATJASIC (1909). Gabernik 51, si je z motorno žago poškodoval desno roko; PETER PULKO (1389), Hajdoše 11, si je z motornij žago poškodoval levo roko; ANA GNIL- SEK (1941), Dolane 22, si je pri delu poškodovala desno roko; JOŽEFA ŠOBA (1887), Muršičeva 3, Ptuj, je padla in si poškodovala levo roko; ALOJZIJA PAUSA (1948). Pavlovski vrh 60, se je s srpom vrezala v des- no nogo; MARIJA PETROVIČ (1932). Skorba 68, je padla s kolesa in si poškodovala glavo; FRANC KRAJNC (1928), Podvinci 128, se je s smolo opekel po levi roki; VINKO GOMILSEK (1914), Moškanjci 5, ie padel z lestve in si poškodoval gla- vo; MARTIN MALEK (1900), Sp. Hajdina 129, je padel m si poškodo- val glavo; JANEZ LESJAK (1924), Nova vas 57. je padel s kolesa in si poškodoval glavo; JAKOBA RE- PA (1928), Nova vas 1, Markovci, je nekdo napadel in mu poškodoval levo nogo; JOŽEF MESARIC (1901), Pečke 27, je padel z mopeda in si poškodoval desno roko; IVAN LAH (1936), Mihovci 63, Velika Nedelja, je padel in si poškodoval levo roko; DARKO KRAJNC (1958), Ob Stu- denčnici 7, je padel z mopeda in si poškodoval desno roko; ALOJZ MA- GES (1930), Turški vrh 81, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo; RUDOLF KODERMAN (1900), Po- brežje 1, je padel z lestve in se po- škodoval po telesu; ANA SPEVAN (1932), Selci 25, si je pri delu po- škodovala desno nogo; ANTONU HORVATU (1909). Podvinci 84, je nekdo poškodoval desno roko; AN- TON KAUCEVIC (1934), Barislavci 10. je padel In si poškodoval levo nogo; KARL BRATUSA (1912), Bres- nica 68, si je pri delu ooškodoval levo nogo; FRANC MIHALINEC (1918), Turški vrh 59, si je s koso poškodoval levo roko; ROZA MUR- KO (1925), Biš 30, je padla s pod- strešja in si poškodovala glavo; GE- NOVEFO MEGLIC (1911), Markovci 4, je krava poškodovala po telesu. Gospodinje, poskusite! KKO.VJPllf S SALAMO L\ ZELENJAVO I kg krompirja, 145 g salame, praže- iia čebula 500 g pražcne jušne zelenja- ve, tri osmine mleka, 2 jajci, sol, drob- tine, ocvirki. Priprava: Skuhan in olupljen krompir nareži na tanke rezine, dodaj ,s,ilamo in praženo čebulo. Skupaj s praženo zelenjavo položi na namaščeno posodo. Jajci mešaj z mlekom in soljo in polij prek krompirja, dodaj še bele drobti- ne in ocvirke ter peci v srednje vroči pečici 30 do 40 minut, MELONiNO - GROZDNA SALATA Pol melone, 250 g grozdja, limonin sok, sladkor. 30 g narezsinili lešnikov. Olupljeno melono razrezi na koščke, dodaj umite grozdne jagode, limonin sok, sladkor ter lešnike. Dobro zmešaj. GOBE Z RIŽE.M Manjšim Jurčkom porežemo kocene, kapice pa pustimo cele. Večje jurčke razrežemo na večje kose. Na masti pre- pražimo čebulo in dodamo grobo nare- zane in oprane gobe, solimo, popraino, prilijemo žlico vode, dodamo košček jušnega koncentrata, malo sesekljanega peteršiija, lovorov listič in do mehkega dušimo. Riž pa skuhamo v vreli vodi (čas kuhania je odvisen od vrste riža, zalo ga že po približno 10 minutah kuhanja začnemo kontrolirati). Še pre- den razpade, pa odcedimo in oplakne- nio. Izprani riž dodamo dušenim go- bam .šele pred serviraujem. Porabo riža lahko tudi zmanjšate in z gobami dušite nekaj na lističe nare- zanih krompirjev. Jed zvrnemo na krožnik, in če želi- mo, da bo boljša, jo potresemo še z naribanim sirom. Poleg gre odlično so- lata. Namesto jurčkov lahko seveda vza- mete kake druge gobe, bodisi eno ali več vrst. TESTENINE Z GRAHOM Vzemi: 30 dkg testenin, pol kg graha, zelen peteršilj. Za omako r 5 dkg preka- jene slanine, debelo čebulo, česen, pol kg kuhanega in pretlačenega paradiž- nika, sol, poper, baziliko. V pomaščeno kožico damo vrsto ku- hanih s toplo vodo prelitih in odceje- nili špagetov, vrsto graha s seseklia- nim zelenim peteršiljem. Plast polijemo s paradižnikovo omako. Nato zopet zlo- žimo špagete, grah in omako. Po vrhu potresemo z naribanim sirom in peče- mo 25 do 30 minut v pečici. Poleg po- nudimo solato. TELEČJI ZREZKI Z MLADO ZELENJAVO 5 telečjih zrezkov, 5 dkg masti, 3 dkg moke: četrt kg oluščenega graha, šopek mladega korenja, 3 kolerabice, žlico pa- radižnikove mezge, 3 žlice kisle smeta- ne, drobnjak. Telečje zrezke na mokri deski potol- čemo, posolimo in narežemo kožice. Zrezke po obeh straneh povaljamo v moki in jih na vroči masti opečemo. Opečenim prilijemo zajemalko topJe vo- de, dodamo grah, na rezine narezano korenje in kolerabice. Dušimo I,i—20 minut. Proti koncu kuhanja dodamo še paradižnikovo mezgo, smetano in se- sekljan drobnjak. KRLHOV PREPEČENEC 7 ženielj, pol litra mleka, 2 jajci, 2 žlici sladkorja, žlico soli. Stare žemlje narežemo na rezine, jih polijemo z mlekom in pustimo stati vsaj pol ure. Vse skupaj strescmo v pomaščen pekač in prilijemo še s slad- korjem in soljo stepena jajca iu spe- v «rprlnip i/rnri LUNINE SPREMEMBE IN VREME za čas od petka, oktobra, do nedelje, 29. oktobra 1967 Zadnji krajec bo v četrtek. ;;6 ok- tobra ub 13.04. Napoved. Do nedelje, 22. oktobra, bodo še posamezne plohe, tudi ne- vihtnega značaja. Ohladilo se bo Nad tisoč metrov vi.šine bo snežilo. V ponedeljek, 23, oktobra, bo slana, nato pa ves teden lepo vreme. Dnevne temperature bodo v začetku tedna okrog 12 stopinj, proti koncu tedna okrog 18 stopinj Celzija. V nedeljo. 29. oktobra, bo zjutraj moč- na slana, nate lepo vreme. Proti večeru pooblačitve, AC NOVEJŠE PCUCNE IN ZNA NSTVENE KNJIGE V PTUJ- SKI ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI umetnost Vrišer, Sergej: Baročno Iciparstvo- (LJ., Mladinska Itnjlga 1967). (Ars Siovenlae.) Zadnlkar, Marijan: Rotunda v Sa- lu. Murska Sobota, Pomurska za- ložba 1967. Zadnlkar, Marijan: Umetnostni spo- meniki Slovenjega Gradca. (Lj., Mladinska knjiga 1967.) (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Zbirka vodnikov. 8.) Miizikološki zbornik. Zv. 3. Lj., (oddelek za muzikologijo filozof- ske fakultete univerze) 1967. Rijavec, Andrej: Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestan- tizma. V LJ., Slovenska matica 1967. (Razprave in eseji. 12.) jezikoslovje — literar- na zgodovina Kotnik, Janko: Slovensko-italijanski slovar. 2. izd. LJ., Državna založ- ba Slovenije 1967. Vidmar, Josip: Literarni eseji. Lj., Državna založba Slovenije 1966. Momigliano, Attilio: Zgodovin ifi- lijanske književnosti od začetkov do naših dni. Lj., Državna /..uuz ba Slovenije 1967, (Kultura in zgodovina.) Paternu, Boris & Helga GluSič- Krisper & Matjaž Kmecl: Sloven- ska književnost 1945—196.5 Knj. 1. Lirika in proza, Lj., Slovenska matica 1967. ZEMLJEPIS — Življenjepi- si — zgodovina — nob Geografski vestnik. Časopis za geo- grafijo in sorodne vede, Lj., Geo- grafsko društvo Sloven>je 196'. Vlach, Roman: Poletje na Portugal- skem Lj.. (Mladinska knjiga) 1967. (Globus), Naši znameniti tehniki. L.i., Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije 1966. Maric, Mihailo: Sorge, obveščevalec stoletja. V Lj . zavod »Borec« 1967 Antični Rim. Razgled po njegovi omiki. S 333 ilustracijami. V Lj., Mladinska knjiga 1967. Časopis za zgodovino in narodopis- je. Nova vrsta. Letn. 2. Maribor, založba Obzorja 196(> Kolšek, Vera: Kamniti spomeniki. (Lj., Mladinska knjiga 1967.) (Kul- turni 1^1 naravni spomeniki Slove- nije. Zbirka vodnikov, 7.) Roy, Jules: Bitka za Dien Bien Fu, V Lj., zavod »Borec« 1967 V ognju preminuli. Dnevniki iz geta. S predgovorom .Arnolda Zvveiga. V Lj,. zavod »Borec« 1967 Zgodovinski časopis. Zvvitterjev zbornik. Letn. 19—20. LJ., Zgodo- vinsko društvo za Slovenijo 1967. Butorovič, Radule & Albert Klun: Tretja prekomorska brigada. Nova Gorica, (»Soča<<( 1967. Mikuž, Metod: Oris partizanske sa- nitete na Slovenskem. V Lj., za- vod »Borec« 1967, Radulovič, Mate: Krog se je skle- nil na tromeji. V Lj., zavod »Bo- rec« 1967. (Viharni časi.) Strugar, Vlado: Osvobodilna vojna v Jugoslaviji. V Lj., zavod »Bo- rec« 1967. Sutjeska. Zbornik. V Lj., zavod »Bo- rec« 1967. NAIVNOST PA TAKA! v nedeljo dopolane je bilo na ljutomerskih ribnikih v organi- zaciji ribiške družine Ljutomer tekmovanje v športnem ribolovu, ki so se ga udeležili tekmovalci iz Avstrije, Gornje Radgone, Len- dave, Murske Sobote m Ljutomera. Zaradi vetrovnega vremena tekmovalci niso bili najbolj zadovoljni z rezultati. Med tekmova- njem je znan ljutomerski ribič Franček NOVAK iz Ljutomera prodajal bnzgance po 3(K} starih dinarjev, za tiste, ki pa so ob ceni godrnjali, pa za 200 starih dinarjev. Na ceniku »ribiškega bifeja« pa so bile zelo zmerne cene, saj je stal brizganec 100 sta- rih dinarjev. Bolj ekonomsko misleči ribiči in udeleženci tekmo- vanja so klicali: »Franček, obilo uspfeha pri razvijanju ljutomer- skega turizma!« -p Franček Novak pri svojem opravilu RODILE SO: Ljudmila Habjanič, Lasigovci 1 — Srečka; Ljudmila Doberšek, Lešje 18 — deklico; Zalika Valentan, Njiver- co ."{D — Danila; Terezija Krajnc, Gradišče 133 — Darinko; Ivanka Prelog, Stuki 31 — Sonjo; Terezija Soštarič, Kukava 7 — Ido; Marija Korošec, Cojzova pot — Tatjano; Leopoldina Potočnik, Majšperk 36/a — Branka; Pavla Semenič, Ptujska cesta 21, Ljutomer — Roberta; Ma- rija Macun, Spuhlja 40 — Milico; Marija Vaupotič Mala vas 24 -— Dra- gico; Katarina Horvat, Mestni vrh 122 — Karla. POROKE: Krunislav Stepanov, Prešernova 20, in Olga Bistrovič, Prešernova 20; Janez Kokol, Cankarjeva 11, in Ka- tarina Catorič, Cankarjeva 11; Franc Grlica, Podvinci 83'a, in Štefka Ku- serbanj, Podvinci 85. UMRLI SO: Drago Macun, Prešernova 32, ro- jen 1898, umrl 27. septembra 1967; Katarina Mohorko, Dom oskrbovan- cev v Muretincih, rojena 1898, umr- la 11. septembra 1967; Marjan Brlek, Gradišče 98, Cirkulane, rojen 26. no- vembra 1966, umrl 10. oktobra 1967. Grozdje II. kilogram 3,20 novega dinarja, hruške II kilogram 3 nove dinarje, jabolka 11 kilogram 1,30 novega dinarja jabolka III. kilo- gram 1 novi dinar, banane kilogram 4,90 novega dinarja, limone kilogram 4.50 novega dinarja, pomaranče ki- logram 5 novih dinarjev, rozine ki- logram 6,20 novega dinarja, suhe slive kilogram 5 novih dinarjev, cvetača kilogram 3 nove dinarje, čebula kilogram 1.70 novega dinar- ja, česen kilogram 9,50 novega di- narja, korenje jedilno kilogram 1,30 novega dinarja, krompir II, kilo- gram 0,70 novega dinarja, ohrovt kilogram 1,60 novega dinarja, pesa kilogram 1,30 novega dinarja, pa- prika babura kilogram 1,80 novega dinarja, paradižnik kilogram 2,20 novega dinarja, peteršilj kilogram 2,90 novega dinarja, solata endivija kilogram 2 nova dinarja, zelena ki- logram 1,70 novega dinarja, sveže zelje kilogram 0,60 novega dinarja, kislo zelje kilogram 1,50 novega di- narja, fižol prepeličar kilogram 4 nove dinarje, fižol tetovec kilogram 3,90 novega dinarja, jajca 0,54 novega dinarja, olje belo liter 5 novih di- narjev, olje belo pol litra 2,80 nove- ga dinarja, olje bučno liter 12 novih dinarjev, olje bučno pol litra 6,20 novega dinarja, koruza kilogram 1 novi dinar, pšenica kilogram 1,30 novega dinarja, prosena kaša kilo- gram 4,20 novega dinarja. Na zalogi tulipani In hijacinte. Usodna napaka Vinski bratec leži v jarku, pa ga sreča znanec. »Pepe, kako pa si se znašel tam doli?« »I, kako neki! Videl sem dva brzojavna drogova, pa sem se na napačnega naslonil.« Ostanek Janezek, koliko je dve manj dve?« Janezek molči. »No, če imaš na krožniku dva koščka mesa tn ju poješ, kaj ti še ostane?« »Kislo zelje!« se odreže prvo- šolarček. Drobni nasveti □ Načeta limona se vara bo dolgo oiiranila, če jo na koničastem koncu obesite na nitko. □ Sir se vam ne bo tako hitro pokva- ril, če položite pod stekleno posodo, s katero pokrivate sir, nekaj koščkov sladkorja, □ Dobro sredstvo proti mravljam je močna raztopina galuna L njo umije- mo okenske okvire in pohištvo. □ Letne barvane obleke nam pri pra- nju ne bodo zbledele, če bomo dodali pri pranju na vsak liter vode 10 g bo laksa. Prometne nesreče v Ptuju 12. oktobra, ob 13.15 se je pripetila lažja prometna nesreča na Zagreb- ški cesti pred gostilno v Turnišču pri Ptuju. Jože Perko iz Podlehnika je z osebnim avtomobilom MB 142-13 zadel kolesarja Jeroninia Iljevca in ga zbil po cestišču. Telesnih poškodb in materialne škode ni bilo. 13, oktobra ob 20.1,> je mopedist Albin Horvat Iz Ptuja na Zagreb- ški cesti podrl kolesarko Evico Te- skač iz Pribislavc. Teskačeva je pri nesreči dobila težje telesne poškod- be in je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico. Materialna Skoda je ne- znatna. 17. oktobra ob 6. uri sta v Novi vasii pri Ptuju trčila motorist Franc Karo iz Vintarovec in kolesarka Metka Mohorič iz Zabjaka Telesnih poškodb ni bilo. materialna Skoda pa je neznatna. Istega dne ob 13.05 se je pripetila prometna nesreča na cesti prvega reda Ptuj—Maribor v vasi Skorba med avtobusom ZG 311-41, z vozni- kom Zvonkom Novoseloni iz Zagre- ba, in osebnim avtomobilom tuje registracije GR lG-739, katerega je vozil italijanski državljan Antoiiio Sergio iz Martignana. Osebni avto- mobil je peljal za avtobusom v smeri Ptuja, ko sta v Skorbi nena- doma skočila na cesto otroka. Voz- nik avtobusa je naglo zavrl, v tem pa je osebni avtomobil, zaradi pre- majhne razdalje med voziloma, trči) vanj. Pri tem je nasta'o na obeh vozilih za 1200 N din materialne škode. Poškodovanih ni bilo. Nesreče na ormoškem območju 16, oktobra ob 13.10 .'e izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Franca Veldina iz Cvetkovec št, 20 Zgorelo je celotno ostrešje kleti in gospodarskega poslopja ter okrog 8000 kilogramov sena in 2000 kilo- gramov slame. Celotna Skoda znaša 8000 novih dinarjev. -p glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, Izdaja časopisni zavod Ptujski ie