HjBf ->- - TELEFON PIBAJLNZ: 4687 COBTLANDT. Entered m Seoond-OlMS Mattor, September 21, 1903, it the Feet Office U Kew York, H. Y, vote the Act of Oongreea of March 8, 187». HO. 222. — ŠTEV. 222. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 21, 1916. — ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA, 1916. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND! VOLUME KXIV. — LETNIK XXIV Na sommeskem bojišču, divjajo grozni boji. vse nemško prizadevanje je bilo zamah. — angleška abtilerua je preprečila napad. — bajonetni boji za bouchavesnes. — dež ovira angleške operacije. — dokument, ki dokazuje, da nemcem primanjkuje municue in orožja. — berlin poroča o malem uspehu pri verdunu. — izjava angleškega vojnega podtajnika. so Pariz, Francija, 20. septembra. — Grozoviti boji divjali celo preteklo noč in cel dan na soimneskem boji- šču. Mehiške zadeve. i Poročilo, da je Villa zavzel Chi-huahuo je bilo Hearstovo, irvarje-no v New Yorku. Včeraj popoldne so tekali po cestah prodajalci časopisov s Ilear-stoviiui posebnimi izdajami, češ. da ji* mehiški bandit Villa zavzel Chihualiuo in da prodira proti Jua~ rezu. Hearst je znani lastnik mnoprih časopisov v katerih se zavzema za to. da bi Združene države napadle Mehiko in jo osvojile, kajti on ima v Mehiki velike rudnike iu posestva. New London, Conn., 20. septembra. — Luis Cabrera, načelnik mehiške delegacije pri mehiško-ame-riški konferenci, ki se ravnokar vrši tukaj, jo včeraj izjavil, da je poročilo, da jo bandit Villa zavzel mesto Chihuahuo izmišljeno. On je dobil od mehiškega konzula v E1 Pasu. Tex., poročilo, da je Chihuahua še vedno v rokah generala Trc-vina. Vprašanje, kdaj bodo Združene $ržave odpoklicale čete iz Mehike, se je zopet preložilo, iu sicer vsled novih aktivnosti Ville. Stavke v New Yorku. Z ruske fronte. Gompers je na delu. — Boji s poli- Torki, cijo. — Napad na kare. — Stavka iz simpatije je mogoča. Avstrijci in Nemci proti Rusom. — Enako uradno poročilo. Ničesar posebnega v Galiciji. Nemški snbmarin v bližini Združenih držav. Nemški snbmarin, mogoče ''Bremen", -mogroče "Amerika'7 ali pa ''Deufsehland'\ se nahaja baje v bližini Združenih držav. Pričakuje se ,da bo submarin še najbrže danes v Baltimore ali pa v New Londonu. Poluradua poročila iz virov, ki so vedno v zvezi z nemškim poslaništvom. se srlase, da je submarin komaj 300 milj c^l ameriške obale. govoričijo, da bi moral biti submarin že o-koli 13. septembra tukaj. Gotovo se je 2akasnil ? Demontirana vest. Berlin, Nemčija, 20. septembra. Poročilo, ki so ga razstrosili v svet zavezniki, da je pogorela v Frank-fui tu na Maine postaja za letalee, je neresnično. — Naravnost smešna je trditev, da je pri tej priliki zgorelo nad petdeset nemških zrakoplovov. Nemci so vprizarjali ljute napade na gen. Foehove --ju je bilo uspešno odbitih. Armadna skupina prestolonaslednika Viljema: Na zahodnem pobočju Le Mort Homme so naše čete zapodile Francoze iz zakopov; zakope smo obdržali. Vjeli smo o-> semindevetdeset nemških vojakov ter zaplenili osem stro; liili pušk. A* ponedeljek so naše čete vjele pri Champagne šest inštirideset francoskih in ruskih vojakov. London, Anglija, 20. septembra. — Lord Derby, angleški vojni podtajnik, je danes sprejel več ameriških časnikarjev, katerim je dal izjavo, ki je nenavadna v naslednjem. Lord Derby se je ravnokar vrnil z zahodne fronte, kjer je bil v sestanku z angleškim generalom Ha-igom in francoskim gen. Joffroni. — Mi imamo zdaj v Evropi armado z boljšimi topovi in boljšimi puškami ter boljšo municijo kot kaka druga država. Vendar kljub temu, da sem tega mnenja, se nikakor ne strinjam z ljudmi, ki pravijo, da bo konec vojne v šestih mesecib. Prepričan sem, da bo treba vojnom nadaljevati čez zimo kajti pomisliti se mora, da se mi borimo proti najboljše organiziranemu narodu na svetu. Pred dvema letoma je imela Nemčija veliko priložnost, da bi zmagala, toda zdaj je drugače. Moj načrt je, da bomo mobilizirali vsakega moža izpod 60. leta, tako, da se bo vsak boril ali pa delal municijo. — Včeraj so se v New Yorku zbrali delavski zastopniki, pri katerem so se posvetovali glede stavke iz simpatije do stavkujočih železniških delavcev. Gompers. predsednik Ameriške delavske federacije. je rekel, da da železniški uniji na razpolago vsa poštena sredstva, ki jih ima. da se bo eela stvar že enkrat končala. Promet je bil včeraj nekoliko slabši kot je bilo v navadi zadnje dni. Preko neke postaje na tretji Avenue je šlo mimo v pol ure le pet brzovlakov in en lokalen. Ako bi bil promet normalen bi jih moralo iti v tem času šestindvajset, namreč lokalnih in ekspresnih via kov. »Stavkarji iu drugi delavci so tekom veerajšujega dne veekart na padli kako karo s kamenjem in koli, kar je seveda obžalovanja vred no. — Nek polieaj je bil težko ranjen na glavo, kajti štrajkarji so bili razjarjeni, ko so pričeli policaji nad njimi s krepelei vihteti in jim groziti s samokresu Aretiranih je bilo par sto. Danes bo šlo na delo okoli 500C "piketov". Petrograd, Rusija, 20. septembra. — Z volinskega, gališkega iu karpatskega bojišča ni skoraj nobenih poročil. — Ruski generalni štab naznanja, da se ni na gali-škem bojišču zadnjih štiriindvajset ur ničesar posebnega pripetilo. Carigrad, Turčija, 20. septembra. — Vrhovno poveljstvo turške armade naznanja: Naše čete, ki se bore ob strani avstrijskih vojakov v Galieiji so od 16. do 19. septembra odbile vse sovražniške napade. Kljub temu. i a je bil sovražnik v veliki premoči in da je žrtvoval silne množine ljudi, ui mogel ničesar opraviti. Berlin, Nemčija, 20. septembra. Nemško armadno poveljstvo razglaša : Rusi so bili zadnje dni večkrat napadli postojanke generala Mar-witaza, pa so se morali vselej z velikimi zgubami umakniti. Večkrat e je eelo zgodilo, da ruska infan-terija ni hotela zapustiti streluih arkov in napasti naših vojakov. takem slučaju je ruska artilcrija streljala na svoje lastne čete. Armadna skupina avstrijskega prestolonaslednika: — Ob reki Na-rajevski se boji napadaljujejo. — Dozdaj se nam je posrečilo odbiti še vse ruske napade. Carigrad, Turčija, 20. septembra. — Preko Amsterdama poro-ajo, da so vjeli Turki v svoji zadnji ofenzivi v Galieiji 600 ruskih vojakov iu zaplenili precej vojne ra materijala. — Odločilna bitka ie trajala oseminštirideset ur. Pozor pošiljatelji denarja! ▼«U4 Mfotongm dostavljanja poita, Id J« namer, j ana Is Amerik* intrUo in Heufiljo ter narobe ■preje&xaxno denarne poiDJatredo preklica le pod pogojem, DA 89 VSLKD VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAE IBBOV NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastali morejo le samnde. ID jamčimo se ▼tako denarno poifljate* toliko Saša, da aa Izplača n iIot. Istotako nam jam&Jo ljVre amerlike banka, s io tedaj t md radi vojna t» radi popolne sigurnosti pri poll. Uanjn denarja. Cena: • V 8 5.... «5 1 120.... 16.20 10.... 1.50 1 130.... 17.55 10.••. 2.20 f 140.... 18.00 20..,. 2.85 ( 150.... 20.25 25.... 8.55 | 100.... 2L60 30.... 4.20 | 170____ 22.08 4-K> > 180.... 24.30 40.,.. 6.55 | 100.... 25.85 as.... &25 | 200.... 27.00 60.... «-90 1 250.... 33.75 SC.... 7.00 F 800«••* 40.50 00.... &25 1 850.... 47.25 as.... 8.06 | 400.... 54.00 70.... 0.00 | 450.... 00.75 75.... 10.30 j 800.... «7.50 10-06 I 000.... 8140 85.... 11.65 | 700.... 04-50 00.... 1230 | 800.... 108.00 100.... lajso 1 800.... 121.50 110.... 14-85 j 1000.... 13200 Ksr aosdaj \Wimu Spor med Grško in Nemčijo. Vroča bitka v Dobrudži nemci poročajo, da so biu v bitki pri dobrudži rusi in rumuni popolnoma premagani. — pri črni vodi in pri koštanci so dobili rusi zelo velika ojačenja. — GRška vlada je baje poslala bolgarski in nemčiji ultimatom. — nova blokada. — kalogeropulos se ni prepoznan. — kralj KONSTANTIN. Pet miličarjev je umrlo na meji tekom enega tedna. San Antonio, Tex.. 20. sept. — Tekom zadnjega tedna je umrlo na neji i»et miličarjev. Štirje vsled poškodb, ki so jih dobili, odkar so ua meji, eden pa vsled vnetja slepiča. Armadni zdravnik je naznanil, da je zdravstveno stanje milice u-Koduo. Krompir se bo podražil. St. Paul, Minn., 20. septembra. Cena krompirju bo kmalo narasla na $2.50 za bušelj. Letina je bila primeroma zelo slaba. Listi in stebla so bila lepa, ko so pa zaceli o-kopavati, ni bilo skoraj nič krompirja. Bolna ženska se je umorila. Olean, N. Y., 20. septembra. — Vsled bolezni je zblaznela Mrs. Edward Straher, žena premožnega trgovca. in se je s strelom umorila. Zavezniki so izgubiti, pol milj ona mož na Sommi. Berlin, Nemčija, 20. septembra Angleško-franeoske izgube na sommeskem bojišču znašajo od 1. juli ja dozdaj okoli pol miljona, kot so izračunali uradniki pri poročeval nih agencijah. Izmed teli je angleških 350,000 S temi žrtvami so zavezniki dosegli, da so pridobili tri odstotke od Nemcev osvojenega ozemlja Franciji iu Belgiji. Governedev vlak je sadel v motorni voz.; Včeraj popoldne je zadel pose beu vlak governerja AVhitmana t motorni voz Welz & Zerweck Brewing Co.. vsled česar sta bila ubita dva moža. Nesreča se je zgodila v Calver tonu, L. I. Kdo je zakrivil nesrečo se zdaj še ni dognalo. Kompromis. London, Anglija, 20. septembra Znano je, da so angleški železniški delavci zahtevali priboljšanja plač ali pa, da vzame vlada v roke kon trolo cen življenskih potrebščin. Zdaj se je doseglo med delavci in železnico kompromis, da se bo delavcem dajalo dvojni bonus od vojnih dobičkov. Ji je ukradel lase. Port Cester, 20. septembra. Ko je sedemnajstletna Miss Isabel le Knoltpn, ki je znana tukaj kot najlepša deklica, spala, se je pri kradel v soko nek neznan človek ki ji je odrezal lase, ki jih je imela spletene v dve dolgi kiti. To je zdaj že drug sličen slu ca j. Odlikovanje. Berlin, Nemčija, 20. septembra Nemški cesar je podelil generalu Maksimiljanu Laffertu red "Pour le Merit". Paraliza. Tekom včerajšnjega dne je bila priglašenih 18 novih slučajev. To raj število slučajev vidno pada medtem je pa število smrtnih slu čajev povprečno vedno enako. V New Yorku je* bilo 8,818 slu čajev, med katerimi je bilo 2207 smrtnih. Albany, N. Y„ 20. septembra. — V državi New York, izvzemši me-'nar t staro domovino, sto New York, se je pojavilo ravno tan 6n o 3000 slučajev tekom celega časa, dati: pošlje odkar razsaja bolezen. farsoj*T*. Tekom današnjega dne se je po-' Denar za brezžične brzojavke pojavilo 25 novih slučajev, smrtnih iljite po poitnem Money Ordern ni bilo. ali pa gotov denar v priporočenem N. J., 20. septembra*:— pismu, ne pa potom privatnik de-Naznanjenih je 38 novih slučajev, kov. ,vi New Jersey bolezen London, Anglija, 20. septembra. — Iz zadujili dogodkov je razvidno, da je vojna, med Nemčijo in Grško neizogibna. Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz Aten poročilo, da je grški ministrski predsednik Kaloge-ropulos poslal Nemčiji in Bolgarski ultimatum, na kate %-ege morata odgovoriti najkasneje do petka zvečer. Ako ne bo do petka zvečer po voljnega odgovora, se bodo sovražnosti takoj začele. V ultimatumu je zahteval, da mora Nemčija takoj poslati nazaj Četrti grški armadni zbor, ki se je nahajal v velikih stiskah pri Kavali in prosil nemško poveljstvo pomoči. Nemški poveljnik je gi*škim vojakom s tem pomagal, da jih je poslal v Nemčijo. , Tozadevno poročilo še ni potrjeno. Dopisnik Renter-jeve age lit ure ne omenja ničesar o kakem ultimatumu. pač pa pravi, da je stavila grška vlada Nemčiji nekaj ze lo ostrih zahtev, katerim bo morala ugoditi, če si ne bo hotela nakopati novega sovražnika na vrat. Vsa nemška poročila, da se je četrti grški armadni »zbor udal Nemeem, so neresnična. Resnica je, da so Nemci grške vojake enostavno obkolili, vjeli in poslali v Xem-čjo. Pariz, Francija, 20. septembra. — 4'Journal Offieiel'" poroča sledeče: — V soboto je bila razglašena nova blokada vseh crr ških pristanišč. Grkom preostajata dve poti: umreti lakote ali se pa pridružiti zaveznikom in napovedati Nemcem vojno. Ministrski predsednik Kalogeropulos, katerega zavezniki še niso pripoznali, se je včeraj posvetoval z grškim kraljem. O čem sta razpravljala, se dozdaj še ni moglo dognati. Zavezniki najbrže nameravajo strmoglaviti sedanje ministrstvo ter s svojim uplivom osnovati novo, ki se bo DENAR SB LAHKO ODPOftUE V STARO DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVK. Cena kronam je ista kot pri navadnih pošiljatvab; le za naslov se računa 65 centov za vsako besedo. Najboljše je, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bo kaj preveč, ali kaj premalo, bomo poslali nazaj ali pa sporočili, da se nam ie dopoilje. Zdaj je mogoče poslati le okrogla svota, kot naprimer: K100,200, 300 itd. do K 10,000. Brezžične poiiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedeU, da take pošfljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere. — Zgodi se pa kaj lahko, da pošOjatov traje tudi dalj easa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja ae na mora izgubiti, pač pa jo mogoča niter, ako aa urina kje kaka paka. Kdor želi poslati na ta način da- žnjiini popolnoma strinjalo. Berlin, Nemčija, 20. septembra. — Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja, da se je razvila v Dobrudži strahovita bitka, v kateri so bili zavezniki popolnoma poraženi. Avstrijske čete so pregnale Riunune preko prelaza Szurduk v Transilvaniji. Rusi so začeli koncentrirati veliko množino svojih čet pri Černi Vodi in pri Konštan-ci. Preko Szurduk prelaza so Rumuni najprej vdrli v Sedmograško. Sofija, Bolgarsko, U0. septembra. — Vrhovno poveljstvo bolgarske armade je izdalo danes sledeče uradno poročilo : — Ob Donavi vlada mir. Velika bitka, ki se je razvila na črti Maralui-Monuk-Arabadži-Kokardža-Kapadin-Tuzla se za nas prav ugodno razvija. Ob obali Ornega morja se ni ničesar posebnega pripetilo. Bukarešt, Rumunsko, 20. septembra. — Vrhovno poveljstvo rumiuiske armade naznanja, da so priborili Kunami v zadnjih bojih v Dobrudži več lepih uspehov. Boji so se vršili v okolici Enigea, devetnajst milj južno od železniške proge Konštanca in Černa Voda. Berlin, Nemčija, 20. septembra. — Rumunsko časopisje poroča precej natančno o napadu nemških Zeppeli-nov na Bukarešt. Fasada poslopja, v katerem je nastanjeno vojno ministrstvo, je baje popolnoma razdejana. Neka bomba je padla ua hišo ruskega vojaškega atašeja in jo precej poškodovala. Sofija, Bolgarsko, 20. septembra. — Poveljstvo bolgarske anfcade poroča: — V vznožju planote Belašica so naše čete premagale sovražnika ter zavzele štiri vasi: Šojogovo, Manico, Dolj-ui Porog in Gornji Porog. V Gornjem Porogu so pustili Italjaui sto pušk. V okolici Florine se boji še vedno nadaljujejo. Vsi poskusi ovražnika, da bi se polastil višine Kajmakalan, so ostali brezuspešni. V dolini Moglenice na obeh straneh reke Vardar se vrše vroči artilerijski spopadi. Ob reki Strumi in ob obali Egejskega morja je položaj ueizpremenjen. Rim, Italija, 20. septembra. — Italjanske čete, ki so prodrle pri pogorju Veleš, so bile prisiljene umakniti se. Umaknile so se za železniško progo Doiran-Demir-Hisar. Pariz, Francija, 20. septembra. — V Horini so zavzele zavezniške čete še par hiš, v katerih so se Bolgari trdovratno branili. Posrečilo se fa je vjeli sto bolgarskih in zapleniti veliko vojnega materiala. • S • GLAS NARODA, 21. SEPT. 1916 "GLAS K BOJEM NA ZAPADU. (Slovenian Daily.) Owned and Published by the SLO VEKI C PUBLISHING CO. (a corporation) FRANK SAKSER, President, LOUIS BEXED1K, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja Ust xa Ameriko In Canado ..........*........ Za pol leta...*.......*•»•••••» Za celo leto za mesto New York.. Za pol leta ca mesto New York.. Za Evropo sa vse leto......*. • • Za Evropo sa pol leta.......... Za Evropo sa fetrt leta.......... "GLAS NARODA" izhaja vsak dan tsvaraittl nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sunday and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement._ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejfinje ki- vali&če nstnsnl, da hitreje naj-_demo naslovnika._ Dopisom in počlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York City. hs- ' le « »n. Mme», namrn da »j Slovensko samostojno bolniško podporno društvo do dobili prosto pot po vodovju,; katerega ima zdaj Osmi an. j Dokior ni Ruuninija stopila v vojno, je za zaveznike precej slabo. vsaj dobro ni izgledalo, kajti, ako do takrat so mogli le od en? same strani vršiti svoje operacije, namreč na maeedonski fronti, ki se nahaja severno od Soluna, kjer so pa imeli resne tezkoee. kajti Bolgari so lahko to fronto držali sami. ne da bi jim bilo treba želeti kake večje pomoči od Avstro-Neuncev. Cel čas, dokler ni šla Rumunija v vojno, so vojaški eksperti tu in na oni strani dvomili, ako bo mogoče, da bodo zavezniške operacije. ki so se imele pričeti, toliko za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbori Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. St„ New York. Podprcdscduik: Josip Šval, 210 Ten Eyck St., Brooklyn. N. T. Tajnik: Vinko Zevnik, 29 Gamma Place, tiiendale, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Ca tal pa Ave„ Rldgewood. N. T. Zapisnikar: Ivan Gerjovlcb, 442 Union St., Brooklyn. N. Y. Nadaornl odbor? Josip Poica^tmlk, M Ten Eyck 8L, Brooklyn, ■. Y. Anton Ovetkovlcb, 440 (Jnlon St., Brooklyn. Vf. X« Viktor V olk. l«l> W. 4Sili St., New York, N*. Y. Drnitveal adravnlll Dr. Henry U. Rohlusou. 301 E. 10th St., med Ave. A in B. New York, N. Y. Bedna drofttvene seje se vrte vsako ČJSTBTO SOBOTO v meseen ▼ dra-•tveal dvorani "BEETHOVEN-HALL". 210 EL 5th St. bllsn B. Ava. v New Ynrku. N Y in me prlčno točno ob 8. url srečer. |UNPele, da bodo zopet kdaj stale Bm strežnice Cavell se je onegve; na srbskih tleh. j stil, ko je gledal vojne slike. Bolgari so zdaj med dvema; — mlinskima kamnoma: na eni stra-j Washington, I). C\. 19. sept. — nt so francoske, italijanske, srb- George Cavell, brat strežnice Ca-: ske in ruske čete. in sicer na ina- veli. katero so Xemei v Belgiji u- Telefon 4087 Cortlandt. Nove spletke, Komaj je napetost med Združenimi državami in Mehiko nekoliko popustila, je že zavela naša imperialistična vlada spravljati deželo v nove zapletljaje. Pred kratkim je sklenila z vlado srednje-ameri-ske republike Nicaragua pogodbo, ki določa, da bodo dobile Združene države proti plačilu treh milijonov dolarjev pravico zgraditi •.kozi Niearaguo prekop. Pi i tem prekopu, ki bi vezal oba oceana, bi sf uporabilo reko San Juan. Nadalje naj bi dobile Združene države pravico, zgraditi ob zalivu Fonseca, ob zapadni obali Nicaragua mornariško postajo, katere naloga bi bila ščititi omenjeni prekop. Da se stvar lažje razume, je treba povedati, da Združene države ne nameravajo zgraditi skozi Nica-raguo novega prekopa, ki bi bilo nekako konkurenčno podjetje Panamskemu prekopu. Ne, stvar je drugačna. Nicaragua je edina dežela, kjer se še zu-more rgaditi tak prekop kot je Panamski. Ta pogodba med Združenimi državami in Nicaraguo ima namen le preprečiti, da bi kaka druga država ne gradila prekopa in s tem delalo konkurenco Panamskemu. Do tu že še gre. Naenkrat so pa vložile tri centralno-ameriške države, Costa Kica, Hunduras in Salvador proti tej pogodbi protest ter izročile celo zadevo nekemu cen-tralno-ameriškemu sodišču, ki je odločilo zadevo v prid Salvadorju in Costa Rici. Te razsodbe pa vlada Nicarague noče pripoznati. Omenjene tri države namreč pra vijo, da nima Nicaragua nobene pravice sklepati z Združenimi dr žavami tozadevnih pogodb. Vlada Costa Rice pravi, da ima pravico do reke San Yuan in da se jo mora najprej vprašati preduo se da reko kaki drugi vladi ua razpolago. Salvador in Honduras pravita, da imata pravico do zaliva Fonseca. — Sedanja vlada države Nicarague je tako pod uplivom washington-ske vlade, da se je začelo ljudstvo že resno razburjati. Ameriški mornariški vojaki, katere se je baje izkrcalo za varstvo ameriškega poslaništva v Managu-ji, ščitijo obenem tudi vlado predsednika Diaza: ki je orodje v ameriških rokah. 1. oktobra bodo predsedniške vo litve, pri katerih bo Diaz zopet kandidiral. Volitve se bodo vršile pod varstvom topov ameriških bojih ladij, ki so že odplule v t a mošnje vodovje. Javna tajnost je, da bi se Dia-iova vlada ne mogla niti en dan vzdržati, če bi ne bilo teh čudnih ameriških odredb. Nasprotja so postala tako velika, da kaj lahko izbruhne v Ni-e&ragui revolucija,1 ki bi se kmalo razširila tudi po drugih republikah entralne AlWPke. CENTRAL NEWS PHOTO SCRVICE. NEW VOH*. V Washingtonu je vse pripravljeno, da bi se v tem slučaju posredovalo. namreč "da se ohrani mir v Centralni Ameriki*'. Ako bo prišlo do intervencije, ( kapitalisti bodo razen Nicarague tudi druge centralno-ameriške drŽave občutile močno roko Strica Sama. Italijansko časopisje poroča, da je začela te dni v napoljski katedrali vreti kri sv. Januarja. Pravijo. da je to vsled zmajre italijanskih čet na soškem bojišču. — Ali je še kje kak pameten človek, kateremu ne zavre kri, ko čita take neumnosti? • Nam se pa zdi. da je začela kri sv. Januarja od jeze vreti, ker jih dobivajo Italijani po glavah. • Grška je poslala Nemčiji ultimatum, ker so Nemci rešili četrti grški armadtii zbor lakote. • Grška se bo umešala v vojno in bo stopila na stran zaveznikov. — Rusi. Angleži, Francozi. Belgijci. Italjaui, Srbi, Grki, Indijci, Culu-kafri I Iboga Jugoslavija! Preveč jih je. ki se borijo zate! V prihodnji številki bo priobčil slovenski list, ki ima pridige namesto uvodnih člankov, z debelimi črkami vest: — Avstrijci so ob strani svojih lirabrih zaveznikov Turkov premagali Ruse..., cedonski fronti, na drugi so pa m- morili, ker je pomagala angleškim ske in rumunske. j in francoskim vojnim vjetnikom | Bolgari tega ne morejo vzdrža- na begu, se je danes v tukajšnjem j vati. vsled česar bo treba na Bal- Strand gledišču onesvestil, ko je ^kanu nove avstro-nemške armade J gledal kinematografične slike , ki bo tolrko močna, da bo mogla "Vojna in ženske"*. Vzeli so ga v : zadrževati in odbijati zavezniške bolnieo. Njegovo stanje je zadovo-pritiske. j ljivo in je bolnico že zapustil. Ou j Ako se more balkansko bojišče je v Ameriki po gotovih opravkih, dobi. toda sem nikogar ne vabim du. Danes pa izgleda, da so se za- s tako av*tro-iiemsko-turško ar- baje ima tukaj neko kupčijo, ker nočem prevzemati nobene od-j vezni ki združili v eno moč in da mado založiti in tako pomagati' govornosti. Dnigi va/bijo delavce bo-do kot taki-napeli vse moči. ki Bolgarom, je seveda veliko vpra-ozirema -jih iščejo, pri tem pa ne jim jih bo treba napeti, da bodo šanje. na katero pa lahko vsak. ki wnicili tisto delo, ki ga je Maeken- količkaj razmere pozna. Odgovori, sen I»red euhu letom naredil s to- da Avstrija, Nemčija in Turčija Od leve na desno: general Joffre, predsednik Poincare, angleški kralj, general Foch, general Haig. pomislijo, da s tem prevzamejo po kateri tako zelo hrepene naši' nase odgovornost za vse one de- Dopisi. Mcnessen, Pa. — Dne 24. avgusta se je vozil domov ob osmih zvečer naš rojak Ladislav Vrba-uič iz Mouessena v "Wireton. Ko je prišel Vrbanič v "NViretori, je stopil iz akre in krenil proti -svoji lii£i. ravno v istem trenutku je pa pridrvela kara druge proge in mu odtrgala obe nogi ter mu zadala s svojim udarcem tudi druge poškodbe. Poštni voz. ki je prišel mimo. ga je takoj odpeljal v bolnico, kjer so «e zdravniki trudili, da bi na kak način olajšali trpljenje in ohranili življenje, toda bilo je zastonj. Nesrečnik je dve uri poznej izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je bil rojen 1. 1869 v selu Buzive, kotar Vel. Gorica. lavce. ki bi slučajno prišli v oni kraj. Vsak. kdor hoče iti v kak kraj, kamor se ga vabi. naj se prej dobro informira. — Naročnik. Grand Haven, Mich. — Dovolite mi malo prostora, da napišem par vrst iz naše naselbine, kajti iz našega mesta ni nobenega glasu. čemer se pa ne čudim, kajti tukaj je nas zelo malo Slovencev. Redno prebiramo dopise in novice :z drugih mest. Tukaj ne moremo posebno delati za naš duševni napredek. kajti nas je premalo, naj-J v mnerišk IŠČE SE GOZDARJE. Za delati drva; $1.33 od klaftre za rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plača. liko žrtvami. | lle morejo" priti Bolgariji na p"o-jKo Pren^ha sezija, je dovolj dela Ako bodo zavezniki tako uspeli moč s tako armado, da bi jo mo-j0tl ko.Sil ali Pa v kempah. kot je lahko pričakovati, se še ne glH rešiti zavezniške nevarnosti.' Za izdelovanje cedra; največja bo moglo upati, da bodo s tem za- Pomisliti je treba le. kako se »odi kosa za rezati logs*.*. ste- vezniki opravili svoje težko delo Nemcem na somineskem bojSču,!bre- tl!,mf- švelarje itd. Za splošno delo v gozdu; najviš-!a so takoj po pre- ži sovražnika nazaj. Le-L , , - , - J 1 1 se mu je tako razdvojil konfeder dva dela. Zaveznikom zt balkansko železnico. | paujo in da je najbolje, da se za- tfrantova zmaga pri Vkiksbnr-.hodno in gu je odrezala južne države, ki so|in tani drzi sovražnika nazaj bile na zahodni strani reke Missis-( sarju to ni bilo ^o volji in ga je sipl>i. oil konfederacije. Za vezni-: odstavil. ški uspeh na Balkanu bo imel po-| Bolgarska armada najbrže ne sledice. da bodo Turki odrezani(bo mogla drugega storiti kot pood centralnih držav in da bo Bol- staviti na bojišče 300.000. mož, garija strta. morda nekoliko več, toda težko, G rant ova zmaga pri Vicksfcur- kajti pomisliti se mora. koliko* guni končala državljanske vojne, najboljših vojakov so Bolgari iz-' pač j ki je bila ta zmaga nekak od- gubili v dveh prejšnjih vojnah in ločilen korak. koliko zopet v tej vojni. Bol'gar je. Jasno je. da jc glavni cilj zav. z- eden najboljših vojakov, toda prij nikov dobiti v svojo oblast bal-; tem, ko se to pravi, se mora vedno! ka nsko železnico, ker je brezdvo-. tudi misliti na to, s kom se Bolgar' ma tudi prvi korak, da se jim bo-, bori in kakšno orožje ima njegov do odprli "Dardaneli in Bospor. nasprotnik. Ko bo enkrat to. bo veliki pro-| najboljše vojake se prište- blein. s katerim si mora danes Ru- va t,.di Srbe Nek Spb -e 1)isa| Ja ! teku nekaj dni odšli. \nton Miller. 256. Whitehall. Mich. «19-2:i—9 > NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam žalostno vest. da mi je dne t». si-j»-tembra neizprosna smrt odvzela nepozabljeno ženo FRANČIŠKO roj. Češenj, doma iz vasi Uradiščc, fara .Mo- ravče. Pokojna je bila tu v Ameriki kakih pet let in je bila povsod ju-k" priljubljena. Por«>čena sva bila še malo časa in usoda je zahtevala. da seru jo izgubil takoj pri prvem porodil. Zemeljske ostanke ranjke siuti izročili materi zemlji v soboto dne 9. septembra na katoliškem pokopališču sv. Trojice v Brooklvnu, N. Y. Tempotom se zahvaljujem vsetu rojakom in rojakinjam, ki so mi bili v pomoč za časa žalosti in ki so spremili ranjko k večnemu po-čitku. Posebno se pa še zahvalju-jem svoji svakinji Mariji Češenj in gospodičnam Antoniji Michael in Mariji Kerč ter družinam Lovrenc Kožarjevi. Ferdinaml Triiš-nevčevi. Avgust Guardiovi in Ferdinand Petkovi. Bodi vsem v dobrem spominu iu Tebi. draga ranjka, naj bo lahka tuja žemljica! Vilieir. Aleks, žalujoči soprog. New York. N. V. 19-21—9 It<>jaki nari«-jjtc se na "Ulas Nfc-rrxlu", najveOji iloveiuski iluevuik » Zilr. ilržavab. sija beliti glav<» — to je namreč munieija — rešen: potem bo Rusija lahko dobivala municije. kolikor jo bo potrebovala. Na drugi strani bodo pa zopet zavezniki pridobili od Rusije in Rumunije. namreč, da jim bo mogoče dobivati žito in druge produkte, katere morajo zdaj drago plačevati na tujih trgih. Dozdaj so zavezniki vedno pogoreli, kadar soflse spravili na Dardanele; pogoreli so z armado in z mornarico. Vendar pogoreli še niso bili čisto do tedaj, dokler ni Ni'iuee pridrl preko Srbije do Carigrada in potem prinašal Turkom municije. Do takrat so bili Turki vsake kvatre p ar krat v grozni nevarnosti, namreč vsled I morja, od Valone do .Soluna. In pomanjkanja municije. Ako bo ta zavezniške armade gotovo ni veli- bi se s tako silo in s tako ljutost-jo zaletel v sovražnika iu klal, toda ni mogel, ko bi niti vedel, kje se sovražnik nahaja, medtem je pa na njegovo glavo letel ogenj, da je bilo groza. V moderni vojni pride hrabrost sicer v poštev. toda ne toliko kot nekdaj. Toraj; mora na vsak način večji del j bremena — zavezniške ofenzive na Balkanu — priti na Avstrijo in Nemčijo, ki pa sauni potrebujeti pomoči; — to se vidi, da so jim morali ubogi Turki na pomoč. Toda to bi še bilo. ako bi morali Bolgari le macedonsko fronto braniti; zlomek je. da se zdaj zavezniške združene armade raztezajo prav jod Jadranskega do Egejskega Bil je član J. »S. K. Jednotc, h kateri je pristopil 1. 1905, kjer je bil lo da' bodo skupno dne"l4. okto-zavarovan za $1000, kakor tudi bra prire drugem vozu, noge g i uckoli-,o zanaAujo, z glavo kinka jiaprejl hoče, pripravlja in šobi! žvižgali ustne, ali %sak poizkus se mu iz J jalovi. I>al j*- Bog Beli Krajini letos' vitu na mor. Starec* in otrok ga! pijeta, gospod in pastir in bera'"' iu beraeiea, ki vrtita lajno za v-, Tudi Konda in Toue sta ga pi-j la, da imata zdaj misli iz svinca in oei brlave. I iih! -— zakliče gospodar, ua pr\em vozu. ne tla bi se obr-; nil na desno ali levo. — l-ha, To-j ne! Hoja! odkrikne Tone: dvigne glavo, kakor bi mu jo kdo od spodaj gor izpodbil iu se zaleti \ sodov trebuh, da se voz zamaje. Iz stoterih gub postarne-ga ui zaraščenega obraza gledajo skaljene oči in se gube nekam daleč tja v vrh Gorjancev, k s.-pno pred njimi. Gospodar kriči spredaj: - Ali veš. če si dal konjem jesti? — Hoja! — za kriči Tone. — Dal sem! Ali veš prav za gotovo— vpraša Konda. Hoja! — odgovori hlapce. Prisegel pa ne bi! Konda gleda pred sabo daljno «■<■>! o. ki se \ i je v hrib, počasi premišlja in reče: — ('e nisi dal konjem mrve in ovsa. pa bodo opešali, p red no bo mo na vrhu! — Hoja! — kriči zadaj Tone iu se edno malo zaletava po poti — Tisto pa tudi jaz rečem: če niso dobili mrve in ovsa. pa ne bomo prišli z njiiui do vrha! < iospodar spredaj m- zdaj okre-ne na vozu, pogleda z rdečim o-brazom nazaj in se razjezi nad hlapcem. - Glej ga. mre in a nečloveška, boš pa vendar toliko pameten, da boš vedel, če so konji jeli ali niso jeli; — llo-ja! — zakliči Tone. — Strela me ubij. če vas nimam rad, oče. Bog me kaznuj! Tli to sem pa pozabil, kakor bi sapa odnesla. Ali so jeli. ali niso jeil. tega ne vem. pa smo pri kraju ! Konda gleda zopet predse, nekaj časa š.» vozi dalje, pa skoči naenkrat z voza. ustavi konje, podloži zadnja kolesa iu obstane sredi ceste. Tudi drugi voz ustavijo konji sami od sebe. Tone pa podloži in vpraša: — Kaj bo zdaj. oče? T«mle, — kaže gospodar ua tistem kozolcu ša okoli nje. Morda bi nam prodala krme! Baba. stara, grda in sključena prične gledati na cesto in nič ne odgovori. — Baba, baba. prodaj nama krme ! Baba nič ne odgovori. — Baba. grdoba čarovniška! — kriči hlapec. — Prodaj nama krme! — lie. lie. he! — se zasmeje baba. — Kako sta pa vidva lična, mlada in lepa. O ti angelčka. ti! — Starka. — kliče zdaj tudi gospodar. — Daj nama krme, pošteno bova plačala! — He, lie, lie! — si* nasmeje baba od kozolca. — Nič ne boš dobil. mladenič, prav nič! Kar od-peljita ! 11 la pee se naglo razjezi, zavili ti bič, leti proti babi in jo zmerjaj — Metlo imaš pod kiklo. čarovnica grdogleda. zajaši jo. da ti ne bo treba teči! Jaz ti bom dal! Z bičem žvižga po zraku, baba beži v k reber in on za njo. V gošči med grmovjem baba izgine. Tone se vrne h kozoleu, liapuli iz njega mrve. in jo nanosi konjem ua eesto, _ Nikogar ni nikjer, tudi baba >e ne vrne. ki je zbežala v goščavo. Ko so konji siti. poženeta voznika dalje, pa gresta peš ob voze h do vrha Gorjancev. Tam pripeljeta že pozno v noč. Trudna sta. da se jima ne ljubi govoriti. Komaj dočakata, da s,-prične položnejša pot v dolino, sedeta vsak na svoj voz. pa strmita trudna iu zaspana predse. Tone gleda ogromen sod, ki se pomika pred njim dalje po cesti. vidi. kako so zdrknili z njega težki konjski koei. pa že v dre manju neumevno žužnja predse: — Malo se bom še peljal, š malo se bom odpočinil, pa jih poj-dem pobrat! Saj ne bodo ušli! Nimajo nog. da bi hodili, nimajo peruti, da bi letali!... Trdno je zaspaf, kimal z gla vo. in enkrat globoko omahnil. Zabolelo ga je malo v rami. skoro bi s>e bil zbudil, ali bolečina je prenaglo ponehala. Mirno bi mu bilo in prijetno, da bi ue bilo pri čelo nekaj okoli njega šumeti in vršati, »unikati po grmovju iu se šara t i ob drevesnih deblih. Tone je pogledal in ostrmel: — Tristo zelencev, — je zasrnr čal z zaspanim in nejevoljnim glasom. — Prav natanko tista baba je, ki sem ji kradel mrvo! Baba je jahala ua stari zbrušeni brezovi metli, kislo se držala, pa ga obletavala iu se zadevala zdaj v njegov hrbet, zdaj v nje govo glavo s svojimi golimi iu su him i stopali. Tone se je hotel potuhniti in spati, baba pa se je spustila tik njega na tla, pa ga namazala za ušesi z nekakšnim salom. Takoj na to je zajaliala. svojo brezovko in sfrčala visoko v srak. Z njim se je zgodilo tako. ka-j — Kaj bi jaz, revež, napravil'J nad sabo, mežika in se prične za J CSSOplSjC 0 Si kor bi ga nabodel kdo zadaj na Ce ji obljubim večno zvestobo in hrbet z mesarsko kljuko, pa ga 'ji zapišem dušo. ne bom imel ui potegnil z vrvjo v vis. Visel je v j koli več mira preti njo. Ce pa ji dve gubi, roke in noge so nerd-jne dam zdajle povoljnega odgo-no biugljale in otepavale po hlad vora. me bo pa še naprej rnreva-uem nočnem zraku, glava se je rila kakor otrok mačko. Vse je zibala sem iu tja. šlo je pa prav! enak hudir! vedati kraja in položaja. V obcestnem grmovju leži ves zamotan v robidovje. Na desno se vije cesta v dolino proti krajema. ki se jima pravi Luža in Podgrad. zadaj stoji vrh ^Gor-jaueev s cerkvama svetega Mi- tako iu prav tam, kakor in koder je hotela baba. ki je frčala pred — je hiuavsko zacvrčala baba iu! Hlapec vstane iu se odpravi ua ujnn. Enkrat, samkrat ga je popadki ua vrhom starega gat>ra taka je- ga poščegetala z grdimi prsti po pot proti domu podbradku. — Ali bi mi ti ne dala nekaj' Pred prvimi jutraujimi urami za. da je zamahuil nad babo, ki dni premisleka? — je vprašal do-J je pripeljal gospodar Kouda do mu je jezdila takrat ravno predsti modro iu zvito Toue. — Kno, doma in ustavil konje prvega vo- nosom. Udaril je. a namesto da sedmino mi pusti, pa pridi, ka-bi zadel, se je zaletel v deblo red-: dar bo v kraju, da ti povem, kakega bora. pred očmi se mu je ko sem se odločil, zabliščalo iu takoj je zagledal To je povedal, na tihem pa si golw'ko pod sabo v gozdni grapi jt. mjs]ii: neznansko število letajočih in — Zavezal se bom s t^kim spo-( plešočih lučič. vednikom. ki je v veri najhujši Baba ga je posadila ua najviS- m kj ^ ]JO zaklenil dušo proti jo smreko in mu rekla : hudiču iu njegovi baudi s sedmi- — Tja dol skoči, angelček! ini ključavnicami. Naj pride ta- Grdo se je režala, Tone pa se krat ta vražja baba, pa jo bom je držal z vsemi silami vrha in tako izpodrepil, da ji bodo vsi do- trepetal je od straha in groze. jenjski dimniki in zvoniki ua po-kadarkoli se je ozrl v grozni pre-' fU pad. ki je zijal koli in okoli. — Skoči, angelček! — se je režala baba in ker še ni hotel, je zletela nazaj, pa se zakadila vanj. da je odletel kakor žoga. Hitro je smukal po zraku, vrtil se kakor kolo iu se potil v strahu, da zadene vsak hip ob trda tla in se razleti na tisoč kosov. Ali baba je sfrčala pod njega, dvignila! ga s svojim koščenim in upognjenim hrbtom kvišku, pa pričela z njim preobračati kozolce. Tone je začel ves zasopljen obljubljati : — Nikoli več ne bom zaklel, nikoli več se ne bom pridušil. za vraga ne... Prifrčala sta med tako število — lie, lie. lie! — se je zarezala baba in rekla : — Ti si zvit angelček, pa sem jaz še bolj. — Grehov imaš na duši. kakor ti je zrastlo kocin na bradi, zato te — imam pa jaz v rokah, da nikoli za, konji drugega voza pa so se ustavili sauii od sebe. Skočil je z voza. položil bič preko sedeža in tipal za koei. ki bi morali biti na sedežu ali na sodu. vse je preti pal, pa ni ničesar našel. — I-ha! — je zakričal za hlap eem. da bi ga doklieal. Odziva ni bilo. — He. he! — je ponovil. — Tone, zdrami se, doma sva! Nič. — He. koee sem. konji so vroči! Zopet nič. ' Stopil je k drugemu vozit, pogledal spredaj, sedež je bil prazen. ali nikjer ni bilo ne kočo v. ne Toneta. Prestrašil se je; Če je padel v tega. Vrag mi je povedal, da si z voza. je lahko zdrknil med kolesa in gotovo je bilo po uganjal nečistost z deklo svojega gospodarja, da si kradel v Beli Krajini vino iu ga skrivaj pretakal iz bokalov v grlo in na poti proti domu si uzimal mrvo. Ti bi pa rad zdajle časa. da bi se otre-sel grehov, pa se zvezal z božjo močjo zoper mene. Nič ne bo. angelček! Kar hitro povej, če ne, bova. pa še eno zaplesala! Tone je še vedno potuhnjen. - - tuaciji na Balkanu. "Richmond News .Leader": Kakorhitro bodo zavetniki čutili, da jim ne preti nobena nevarnost od zadaj, namreč od strani Grkov, bodo takoj pričeli prodirati od Soluna, nakar se bo piičela Soli j a tresti. * * * *' Evans ville Courier**: — Da so Bolgaro-Nemei navalili v Do-brudžo, ob Ornem morju, ni na Novice. Izdelovalci municije stavkajo. Wheeling, \Y. Va.. 20. sept. — Tristo izdelovalcev municije je danes zjutraj šlo na stavko v tovarni v Manehestru. ki pripada Wheeling Mold and Foundry Co. Možje so bili že več mesecev organizirani kot oddelek štv. 845 International Association of Machinists. Družba jim je. ko so bila iz-doiana naročila za rusko vlado, takoj plače znižala. Možje zdaj zahtevajo, da se jim celi stvari drugega kot to. da so plača od kosa in da se dela osem milili Ruimme prisiliti, u:i*bi od-',«1* lla dan. poklicali del svoje armade iz seve-J ra, da ne bi tako hudo ogrožali Sto let star; pravi, da je celo živ-ogrske Transilvanije. Philadelphia Public Ledger* ljenje kadil. V Passaicu, N. •!.. je bil včeraj : Benjamin Franklin Fell star sto - - ------ ---"C"" | — Izgleda, da bo dolga iu težka I let. Ob tej priliki je izjavil, da je i gleda po strani na babo. ki naen-luči m lueie. da je jemalo ocem .t posko-.K mu sezuje čevlje in vid. Baba je obesila Toneta za lir-J bet na dolgo in golo gabrovo vejo. ki je molela daleč od debel nad gozdno grapo. Luči in lučiee so plesale okoli iu pod vsako lučjo je jezdilo palieo ali metlo žensko telo. ki se je zdaj skrilo v* gozdni temi. zdaj zopet pokazalo očem iti šinilo mimo. Niso bile same stare babe. tu di ženske so bile in celo dekleta. Ena je bila tako zala, da je po ga prične ščegetati po podplatih. Illapee odmika in taka jeza ga spopade, da zagrči. kakor bi se hrast nalouiil. — Na! Figo ti obljubim, baba. pa ne večno zvestobo! — in pokaže z obema rokama naenkrat figo. — Tudi hudir nima gršega kopita kakor je tvoj obraz. Fej te bodi! Tone pljune vanjo, baba pa potegne z brezovko po njegovih zabil Tone ob pogledu nanjo na podplatih, da mu ni moe vec se-vse svoje težave in jo zgrabil za detl- Plane kvišku, pa od ska kuje nogo. Zavriskala je. zajaliala sra kakor bl tlda *)Ck1 ,,iim sama ž,ir okoli vrata, zakadila brezovko javiea. Više in više skače, baba od sebe in šinila z njim o zraku Pa °P,azi z brezovko vselej, kakor blisk božji. Po vratu ga je kadar se P^bliža zemlji, včasih poščegetala s prsti, da sej Ko se Tone okopi je v lastnem je posmejal sam sebi in pozabiij potu. mu potisne baba metlo med bi bil vse nadloge tiste noči. da uoge, sede mu na desno koleno in bi ne bila vršala za njima cela! zdaj prične Tone letati in švigati jata suhih bab. ki jih je podžiga- l»o zraku, da je strah in groza, la uevoščljivost in ženska zavid- Sove in skovirji kričijo okoli, ču-liost. j ki čukajo. Tone pa jaha in frči Baba. ki ga je bila zanesla sem.'nad gozdnimi vrhovi, kakor bi ga ga je potegnila za noge k sebi.I hudoba obsedla, iztrgala ga mlademu dekletu, vr-f Pod dolgem letanju potisne ha gla ga na rame pa odjezdila z ba brezovko uav^ol in oba zleii-lijini. in kričala kakor sova : ta kakor blisk v gozdno grmov — .laz seui ga našla, moj je! je. Tam obtičita drug poleg dru-In kazala je nazaj tovarišieam gega: baba sope kakor meh. To-ostudna zijala. ne žaga, da odmeva daleč v noč. Odnesla ga je visoko v Gorjance v skalnato duplo. posadila ga Ko se baba pomiri, pravi: — Ce me nočeš ti objeti, pa pu tam tik sebe, sedla v mesečini, ki^sti. da te jaz poljubim, angelček! se je kradla skozi špranjo, tik, Tone še vedno žaga. vendar po-njega, pa zahtevala, da joj takoj gleda po strani babo in se jezno objame in poljubi. | otrese njene roke, ki mu leze na — Tega pa ne! — je rekel To--podbradek. ne. že ves spehan iu utrujen. —I — Nak! — zareuči. — Tako si Ce bi bila od vrata dol vsa zlata grda. da bi te še tri dni po smrti in srebrna, pa tudi ne storim te- brenil od sebe. ga! Fej te bodi! | — Ilehehe! — se reži baba. - in odkritosrčno je pljunil po Le pusti, le pusti! njenih nogah. | Pa mu počasi leze za vrat. — He. he. he! — se je zarezala j Toue žaga. pa se še huje otre baba in pokazala svoje brezzobe sne. čeljusti. — Mi boš pa s plesom pokra tkočasil! Vstala je. potegnila po enkrat z brezovko o njegovi desni iu li — Tudi smrdiš kakor gnoj!... Na! Baba odleti v grmovje, pa se prireži uazaj. vtakne v usta dva vi nogi, stisnila med suha kolena' prsta in zažvižga, tla gre zeiu- njem. Pravijo pa. da čuva pijan ea devet angelov varuhov, torej osem več. kakor treznega zeuilj i na. Zbudil je pastirja, pa ga poslal iskat hlapca. Pastir se je vrnil že pozno do poldne, ničesar ni videl iu ničesar ni vedel povedati. Domači so si mislili, da je zašel na kak uačiu sam domov, pa so hodili okoli kozolca in hleva iu ga klieali. In okoli poludne se je ue skednju resnično oglasil.. — Ho-ho. tukaj sem. oče! — Pa si peš prišel domov. — vrag te dal! — se je zanimal gospodar dalje. — Ho-ja ! — je pritrdil Tone. - -Prišel sem, pa sem se zaril v mrvo. Kaj pa bi taval okoli, sem rekel. ko nisem bil za nobeno delo! — Kje so pa koei? — hoče vedeti Konda. — Padli so. zdrknili z vašega soda! — razlaga odznotraj hlap čev glas. — Saj sem jih videl, kako so padli na cesto, kako jih ne bi videl? — Zakaj pa jih nisi pobral? se zadere gospodinja. — Sem mislil, — pojasnujc Tone, — sem mislil, da se bom še malo peljal. Pastir se zagrohoče iu dekla Neža. ki je prišla izza vogala, za-kliče jako glasno: — Tak pridi ven. klada pijanska! — llo-ja! Že grem! — se j odzove Tone in se pokaže v od prtih vratih prostranega sked nja. Kazkuštrau je, raztrgan, zaraščen iu čokat kakor medved. Pj laseh in po obleki se ga drže mr-vinc bilke, ki prav nič ne motijo njegovega očesa. Gospodar je jezen zavoljo ko cov. obrne se in odhaja, a Tom kliče za njim z droliotuim obrazom : — Oče. oče. čarovnica me je zmešala, tista vražja baba. ki sem pot za Nemce in Bolgare iz donavskih trdnjav do Bukarešta. * * * ' " Washington Po>t " : — Ako ne bo Rum unija zmožna s pomočjo Rusov vzdržati, bo treba, da bod«» zavezniki popolnoma spremenili svoje načrte, predlio jim bo mogoče pričeti s kako ofenzivo od Soluna: predlio se more pričakovati. da bi bila strta Bolgarija in da bi biia odprta pot do Cari* grada. * * * ''Rochester Democrat and Chronicle": — Ko bodo rusko-ru-muirsko operacije prišle na pravo pot in v prav tri. bo bolgarska ofenziva vstavljena. Najvažnejše za Rusijo je. da za tre bolgarsko ofenzivo, predlio bo Bolgarom mogoče utrditi donavska pre-d-mostja. -K- * * "Providence Journal": — Cela balkanska igra je zelo strategičua. Izid igre bo gotovo ugoden za zaveznike. k;ijti ti imajo večje število čet. s katerimi se bodo igrali. * * * "Brooklyn Daily Eagle": — Ako je res. da ie Falkcuhavn rekel. da je Bolgarija brez prave moči in da se ne sme n t njo polagati preveč upanja, je dal od sebe edino prav izraz, kakoršnega j;1 pričakovati od vojaškega strokovnjaka. REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE! Haaaaaagiaaiaaai^^ kadil eelo življenje. S tebi misli, namreč, od takrat, ko se more >po-minjati. * * ' Njegovi prijatelji >u mu dali ob tej priliki v dar listnieo. v kateri je bilo za vsako let«» njegove- ga življenja sfci. Največji hleb sira Mt poslali uedavn tega iz Kanade na Angleško. Premer mu je i>il "J metra, obod torej nad šest metr«±y. teža pa kilogramov. Sneg v Maine. Phillips, Me.. *J0. septembra. -Iz Saddleback irorovja. ki >e nahaja blizu Tangelev jezerov. se poroča. da je tam padal sne«/. Baje ga ie padlo nekaj mul eno inčo. Hitrost nekaterih živali. Najhitrejša četverom.žna žival je gazela, napravi na >ekumlo *J7 m. seveda samo za malo časa. konj dirkač 25.:{ m. ruski volčji pe> m. angleški hrti dirkači do ui. napol divji p.si E>kimov 1-"» km na uro. Povprečno predirja konj v minuti 1.2 do 1.3 klin zajec do 1.0* km. žirafa !>00 m. tiger StUI. severni jelen 850. volk samo 570 m, a je zelo vztrajen, napravi v eni >api pota 80 do 10 km. Postovka preleti na uro 4!»0 km. virgiški deževnik 415 km. sokol selivec izučene lastaviee 245, najhitrejši golob pi-smouoša liHJ. noj > pomočjo pero ti km. torej nekako od Ljubljane do Podnarta. Tudi nekatere rib»* so jyk«> hitre: delfin 37 km _u;i_ori«» losos 24. »lanik pa 22 km. laaaiiif^ CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO 82 cortlandt st new york n y ^weimaiBiaiiiiafiii^^ Postrežba bolnikom ji kradel mrvo. tista je tega kri- Sad j ereja v pogovorih POUČNE KNJIG«: Abecednik nemški Ahnov nemskoangleški tolmač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri rmčunar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan va.. obtrgauo in razpraskano kiklo, pa mu pomigala z grdim kazalcem. lji iu drevju skozi ušesa. Tiho je vse tako nekaj časa. In iz besed in iz obraza sije lahkovernost in dobrota njegove preproste iu naivne duše. Novo rusko vojno posojilo. London, Anglija. 19. septembra, i Poročilo iz Petrograda se glasi, da je predlagano novo vojno poso- jilo. kar prične šumeti v grmovju, ve J _ Toue je poskočil, kakor bi ga je se razmikajo in zopet stikajo,! zbodlo tristo šivaiik iu plesal je, bližnji grm zine iu iz ujega se pri-j kakor še nikoli prej v svojem živ kaže pajek, velik kakor oven. — Ijenju. Tudi baba se je vrtela oko-' Zelen je, oči se mu svetijo kakor li in oba sta odplesala iz dupla baklje in so velike kakor buč;-', iu se prisukala do skalatne sote-| vrti jih. da obhaja človeka zona. ske. Tam je uprla baba brezovko s sežeuj dolgimi prednjimi noga ob kamenito steno in velela: j mi. prične tipati po Tonetu, k: je — Preskoči, angelček! J uaenkrat bled kakor mrlič. Ošiuila ga je s šibo. ki jo je Pajek lazi po njem. prede paj izpulila iz brezovke, in takoj na- čevino, leze podenj. pa zopet na-, to se je Tone zaletaval in skakal denj, zaprede ga tako. da se ue preko metle, da mu je kapai pot more ganiti. Nato se ustavi nad od lie in od brade. j glavo, vrti oči kakor buče iu bak- Ko se je baba igre naveličala, lje, pogleda, če je dobro napra-je potisnila brezovko med noge, vil, pa odgomazi in odšumi v gr-prijela hlapca za lase. pa smukni- movje. la z njim preko gozdnih vrhov na; Baba sede k Tonetu, obrne ga prostrano in zeleno jaso. Tam ga tako da položi njegovo glavo v je posadila na tla, sedla sama tik svoje naročje in se pripravlja, da njega in rekla: | bi ga poljubila. Bes se skloni in — Če mi obljubiš večno zvesto- res ga poljubi, * ali ta dotikljaj bo in mi zapišeš svojo dušo. bom njenih ust je tako grozen, da se I od te minute naprej s teboj lepo splaši sama uoe iu pred njim u-ravnala. »ide. ~ Tone se je potuhnil in mislil: Tone re oči, gleda v dan (21-23—9) DAROVI ZA REVEŽE V STARI DOMO-VINT. Jožef CeL\n iz St. Marys. Pa.. *1.00. Frank Petkovšek iz Milburn. W. Va.. 50r. Slov.-angleaki in angl. slov. slovar Slov.-angL in &ngl.-slov. var Trtna us in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleiki tolmač —.25 —.50 —.40 —.70 •-—.40 —.50 $1.00 —.20 —.25 —.50 slo- 1.50 —.40 —.50 <—.50 $2.00 Življenje na avstr. d\oru ali fcjinrt cesarjeviča Kudolfa (Tragedija v Mcyerliugu) —.75 Z slikami mesta New Torka po ^-.25 8PILMAN0VE POVESTI: 1. ev. Ljubite svoje sovražnike —.20 4. rv. Praski jndek —.20 6. zv. Arumugan, sin indij--akega kneza ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli z orožjem 1 Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Dustrovani vodnik po Gorenjskem Leban, 100 beril Iščem svojega brala .JOSIPA Mesija, 1. in 2. zvezek TUKŠIČ in pa prijatelja FltA- Na uličnih potih NA PRIMŠER. oba doma iz q Cirkniee na Notranjskem. P1"0-' Odvetniška tarifa sim eenjene rojake, če kdo ve pregOTorif prilike, reki za iiju naslov, da mi naznani. Titanik ali naj se pa iatiua javita. — Trojka, povest Math. Turšič. Box 273 Vojna aa Balkanu, 18. aves. $L85 *ork- Fa-_( ^Zgodovina e. in k. peipolka Kad bi zvedel z* naslov svojih' H. 17 s slikami >—.50 dveh prijateljev JOSIPA TUR- Zgodba o povišanju »« L . * **--a--*--b1AW «>•■! 25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: —.03 —.25 i—.35 —.50 Združenih držav —.10 —J5 veliki !—.25 Astrijsko-Ital ijansks vojna —.20 mapa —.15 Balkanskih drlav —.15 —^0 Evrope »—.IB Evrope, vesan —.50 —.80 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.29 —J5 Zemljevidi: New York, Co- —.30 —.25 —.30 •—.50 lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali —.25 —.10 aSlafe&fi a S. . - .v - Offist veliki SlC, doma iž vasi Mahneti pri Zgodovina slov. naroda 0. . CeU svet Cirkniei, in JANEZA OTANI- svesek ,—.40 Velika stenska mapa U. S. ČAR. doma iz Podslh-nice. Pro- Zlato jagods, vea. t-J0 na drugI ptmal pa seU sim, če kdo ve. da mi javi, ali Življenja tmjm poft t—JO S ILW naj se pa sama oglasita. - John OPOMBA: Nanfika j« prOafHi vrednost, bodisi v Preveč, Ore HiH. Pa. j tovžol, potol imkiifal, aH petnih Poštnina je pri veli --' - _* -t',' : T' GLAS NARODA, 21. SEPT. 1910 _ podp. društvo svstB Barbari ZA ZEDINJENE DR2AVE SEVERNE AMERIKE. Sedftž: FOREST CITY, PA. m 21. {amija 1MB w drifevi P« GLAVNI DRADNWl PrMMOalk: JOŽEF PETERNEL. Bok 96 Wlllock. Pa. 1 podpredsednik: KARO L ZA L AR, Box 547, Forest OUy. Pi IX podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 885, Rock Springs, Wj«, Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN 080LIN, Box 492, Forest City, Pa. lUagaJalk: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. FwoblniCeoeei JOSIP 7.1 T.AR, 1004 North Chicago St., Jollst; Hit ▼EHOVNI XDBAVNK] D*. MARTIN IYECj 800 Chicago St., JoUafc m, NADZORNI ODBOBt Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 6325 Station St E. E., PltUboigh, Pa. L nadsornlk: JOHN TORNlO, Box 622, Forest City, Pall. nadsornlk: FRANK PAVLOVClO, Box 705, Conemaugh, Pa. ID. udaornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Isaler Ar«, Cleveland, OU% POHOTNI ODBOBt Prs4sednlk: MARTIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, mi L porotnik: MARTIN fiTEFANClČ, Box 78, Franklin, k.b^ EL porotnik: MIHAFJ, KLOPČIČ, 528 Davaon Are- R. F. D. L field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBORI Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. Na 2 Box 11%, Bridgeport. Ob L nprmvnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. EL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. DsdM mi as poiDJaJo L tajnlkn Iran Telban, P. O. Box IfT, DrnStriM glaaOo: "«LAB K1BOD1*, Zapisnik pete redne konvencije društva svete Barbare v Forest Gty, Pa. . ———— POPRAVEK. V zapisniku ~>. seje je bilo pomotoma priobeeiio pismo glavnega tajnika J. IVIhana. Pismo ne spada v zapisnik. Uredništvo. ZAPISNIK XVI. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA., 13. SEPTEMBRA 1916. Brat Tauehar otvori sejo ob pol drugi uri popoldne. Brat glavni tajnik vsled opravila v glavnem uradu ni bi! navzoč vsled česar za pisuikar Zbašnik pr«čita imenik glavnih uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi ih/.uu brata glavnega tajnika in brata Josip Zalarja. < itn si* zapisnik XV. sej«-, katerega se z malimi popravki sprejme. Bral Podvasnik poroča konvenciji, da je prejel iz Chieage neko ponudbo glede bonduv. katere m- priporoča naši organizaciji; omenjeni bond i prinašali organizaciji .V, obresti, kar je več, nego na bankah: ob enem omenja, da bode iste pustil pri odvetniku preiskati: v za t o v naznanja. Preide se na točko 10 sestava pravil in razmotrl-vanje I. njih. < len II. uradovanje glavnega odbora: točka prva ost:i-ne iieizprem«*iiji'tui ; t.«"-ka 2. naj »"rta 11. predsednik in pa upravni odbor: točka -S ostane, ravno tako tudi točki 4 in 5: točka (J se črta : točke 7. H, 9. 1(1. 1_» m 1:{ ostanejo neizpremenjene. Člen III. točka 1 uaj se nadomesti s: ' glavni predsednik vodi seje glavnega odbora, nadzoruje delovanj«* vseh glavnih odbornikov, kakor tudi društveno premoženj*- . Besedilo točke a naj se nadomesti s: "Predsednik mora natančno poročati o svojem delovanju na redni ali izvanreuni konvenciji". Dola naj se točka bi Vknjižiti mora vse natančna po točila katere mu predloži glavni tajnik. Točka ;{. odpade; točka 4 naj se glast: "glavni tajnik vodi vse knjige glavnega urada po sistemu. ki je najbolj pripraven za njegov urad". Točka 4 a), b), e), d) ostanejo: točka e se izpremeni nasledno: "sprejema ves denar in ga mora najmanj enkrat na teden izročiti blagajniku proti pobotnici; krajevni tajniki naj pazijo, da bode vsaka denarna nakaznica, čeki. Money Orders, ali Bank drafte glasili se na ime blagajnika in banke s katero bode blagajnik posloval". Točka 5 naj se glasi: "11. tajnik vodi zapisuik vseh sej glavnega odbora". K točki 6 — c) se doda: " wtka banka mora položiti poroštvo: na čekovnem računi: tle sme biti več nego $2000.(M) : k točki 7 naj se dostavi: "ob enem mora nalagati tudi denar mladoletnih otrok na obresti, iu dvigniti zamore istega le ako je predsednik podpisal". K točki 9 —a) se doda ■ "in sicer tir pozneje kot 10. dne v mesecu". K točki 9 — bi se dola: "prizadeti ima v taketu slučaju pravico apelirati na članstvo*'. ieu III. točka 10 — a se doda: "iu objaviti v društvenem glasilu''. Točka b se črta; točka 11 — a . b). c). d) se črta. Člen IV. točka 1 : tarost se določi od iN. do 45. leta"; "se vstanovi lahko z 8 čiani". ( len N*. Doda se k točki 5 točka a) : "ako je bil kak uradnik najsibode vsed kateregakoli razloga odstavljen se lahko drugega izvoli ua njegovo mesto". Pri točki 2 naj se Črta "zastopi-ik'\ Predsednik Tauchar uvidi potrebo, da zborujemo tudi zvečer. Predlagano in podpirano, da se zboruje zvečer od pol osme do 11, ure: predlagano in podpirano, tla se zboruje od pol osme do 10. ure zvečer; protipredlog. da se zboruje do 10. zvečer sprejet z večino glasov. »Seja zaključena ob 6. uri zvečer. FRANK J. TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. FRANK 3REG0RKA, zapisnikar. ZAPISNIK XVII. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA, 13. SEPTEMBRA 1910. Predsednik Tauehar otvori sejo ob pol osmi uri zvečer. Sledi čitanje imenika glavnih uradnikov in delegatov. Navzoči so vsi. Zbornici se javi, da je tudi brat -Josip Zalar navzoč. Brata Zalarja be vpraša, da pojasni konvenciji zakaj se je brez njenega dovoljenja odstranil pri XV. seji; slednji odgovori, da ga njegove uradne dolžnosti kličejo domov, in, da je vsled tega prosil, da se ga oprosti. Ob enem predloži zbornici tudi račun potnih stroškov, katere zbornica po kratkem debatiranju sprejme in potrdi. Sledijo pravila: Člen VI. točka 1 ostane; točka se črta: "društveni denarni zneski"; točki tf naj se glasi: "Vse denarne pošilja t ve morajo biti v glavnem uradu do zadnjega dne v mesecu, iu dolžnost člauov(nie) je. da imajo svoj asesment plačan pri krajevni postaji najpozneje do 25. v mesec« Točka i ostane. Clen VII. točka I naj se glasi: "Glavna letna seja t»e vrši vselej v mesecu decembru pri kateri se voli ob enem tudi postajni odbor. Za čUne(niee), ki se brez tehtnega vzroka niso vdele-Žili navedene seje, naj krajevna postaja Mama določi kazen." Toeki loda: "in večina navzočih Članov oziroma članic odločuje"? t i« « (ivu vjn. točka 3 — b) naj se glasi: 1 Izdelati mora meseci " poročila, vknjižiti vsak znesek in hraniti | Vse zadeve, ki se ne nanašajo na spremembe, dodatke ali črtanje mora tudi vse društvene listiue: denar naj pošlje potom Postal točk v pravilih, kakor določitev kraja ža redne konvencije, predloge Money Order, Express Money Order, ali na Bank draft glaseče se'za izvanredne konvencije, volitev uradnikov za izpraznjena mesta v s * ' 11 glavnih uradih in odborih, ter sporne zadeve, za katere, se razsodba porotnega odbora ne vjema z razsodbo glavnega odbora, pa se sprejmejo z nadpolovično večino oddanih glasov. Vsak član ali članica ima pri splošnem glasovanju le en glas: suspendirani nimajo pravice do glasovanja. Kdor plača vse zaostale asesmente in doklade. zadobi pravico do splošnega glasovanja. Članice ki niso zavarovane za bolniško podporo, ne morejo glasovati v zadevah, ki se tičejo bolniške podpore. Glasovanje se prične, ko gl. tajnik naznani predlog v druitve nem glasilu in pošlje glasovnice na vse krajevne postaje, ter traja šest (6) tednov; glasovnice, ki se ne vrnejo v urad gl. tajnika v teku na ime glavnega tajnika in banke, v kateri bode imel glavni blagaj nik čekovni račun in katere ime bode objavljeno v društvenem glasilu". Točka 5 — b) "vsota se zniža ira $300.00"; točka 6 se črta; točki 6-a) in 6-b > se stavite pod točko 5-c) ; ostale točke tega člena ostanejo neizpremenjene. I'len IX. ostane neizpremenjen. Člen X. 1 in 2 točka se spojite skupaj, beseda "katoliški" izostane in se na domesti s "vsaki pošten Slovan in poštena Slovenka''. Ostalo se ne spremeni. Člen XI. točki 2 naj se doda: "kar naj tajnik vknjiži v svoje knjige". Pri točki 5 naj se črta "14 dneh", ter se nadomesti "v petih dneh": točki H naj se doda: "omeniti mora v certifikatu koliko naj se porabi za pogrebne stroške, katera svota naj ne prese. ga $125.00". Clen XII. točka 1 naj se preuredi tako. da bode član šestih tednov, so neveljavne ki plača $1.00 pristopnine deležen podpore šele čez 90 dni: ako pf hoče- kateri biti bolniške podpore takoj deležen, mora pa vplačati ob pristopu (ne pozneje^ asesment za tri mesece nazaj in za tekoči mesec. Ostale točke ostanejo. Člen XIII. točka 2 "za bolniški sklaJt naj se plača 70 centov za poškoduinski sklafl 10 centov in upravni sklad 8 centov": ostalo naj ostane pri starem. Točka 3 naj se črta. ravno tako tudi točka 6. Predsednik sejo zaključi ob pol 11. liri zvečer. FRANK TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. FRANK GREGORKA, zapisnikar. ZAPISNIK XVIII. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE, V FOREST CITY/PA., 14. SEPTEMBRA 1916. Predsednik Tauchar otvori sejo ob 8. uri zjutraj. Čita se imenik glavnih uradnikov in delegatov: navzoči so vsi. Sledi čitanje zapisnika XVI. seje. katerega se z malimi popravki sprejme. Nadaljuje se urejevanje pravil, ("len XIV. točka 1 naj se "takoj"' črta in ostalo naj se popravi, da bode v soglasju s členom XII. točka 1. Čleu XIV. točka 7 naj se "v blagoslovljenem" črta in nadomesti s "nosečem"; točka 28 se črta: točka 29 "'dnevnica se zviša od 30 na 50 centov na uro". Ostale točke ostanejo neizpremenjene. Člen XVI. točka 10 s? spremeni v $250.00: meti točki 10 in 11 se doda posebna točka "za zlomljenje hrbtenice $250,00, katero svoto se plača po preteku enega leta": naj se doda posebna točka: "Ako je bil kak član(ica) poškodovan (a) se mora pustiti, potem ko ozdravi zdravniško preiskati in potem se mu izplača odškodnina do katere je deležen (a i." 1)3-stavi naj se tudi točko, ki bode določala "v slučajih, kjer je opera cija neobhodno potrebna, da je od tega odvisno življenje člana ozir. članice naj se plača prizadeti stranki svoto $50.00. Zdravnik naj napravi tozadevno izjavo, kate-o mora član(ica) poslati v glavni urad. Ostale točke tega člena ostanejo neizpremenjene. Člen XVIII. točka 2 "po starosti" se črta: doda se točka 7: "Pasivni člani morajo postati tisti, ki delajo kot streljaiei v nevarnih jamah za višje plače, kot so določene za taka dela od unije ali kom panije. ki stopijo prostovoljno aH prisiljenim potom, ki stopijo v policijske službe ali sploh v kakršnikoli oboroženi sili". Člen XVIII. točka 4 se črta "ustmeno"*: točka 6 uaj se črta "potni ali"; k točki 9 naj se doda: "potni listi se ne izdava jo za v države v katerih vlad? ob času prošnje vojno stanje". Člen XIX. točka 2 naj se črta in nadomesti s "suspendirani član ali članica ni deležen bolniške podpore prvi mesec pač pa smrtnine; po preteku enega meseca preneha član biti deleen bolniške podpore in smrtnine". Točki 8 iu 9 se premestite k členu XIV.: točka 11 se črta: naj se napravi poseben člen za suspendiranje in poseben član za črtanje. Člen XX. ostane neizpreme-njen. Člen XXI. se črta in tozadevno navodilo se stavi v društvene knjižice: doda se naj. da ako je član pri društvu šest ali nad šest let se svota lahko zviša na $100.00. Člen XXI ostane neizpremenjen. Člen XXIII. točka 1 naj se glasi: "redna konvencija naj se vrši vsake 4 leta in sicer drugi ponedeljek meseca septembra. Konvencija uominira tri mesta za glavno zborovanje, katere se da šest mesecev pred konvencijo na splošno glasovanje: v mestu za katero je glasovalo največ članov(ie) se naj vrši potem glavno zborovanje". Točka 2 naj se glasi: vsaka postaja, ki šteje od 25 do 100 članov ima pravico poslati enega delegata; ako postaja šteje več kot 100 članov pošlje lahko dva delegata: nobena postaja pa ne more poslati več nego dva delegata." Napravi se posebna točka, k inaj se glasi: " Vož-lie stroške delegatov in glavnih uradnikov, kakor tudi dnevnico plača glavna blagajna: dnevnico se določi na $5.00: za spalne vozove društvo ne plača stroškov." Predlagano in podpirano, da se prične XIX. s^ja ob eni uri popoldne mesto ob pol dveh: sprejeto. Predsednik sejo zaključi ob 12. uri opoldne. FRANK TAUCHAR, predsednik. A. ZBAŠNIK, zapisnikar. FRANK GREGORKA, zapisnikar. ZAPISNIK XIX. SEJE PETE REDNE KONVENCIJE DRUŠTVA SV. BARBARE V FOREST CITY, PA., 14. SEPTEMBRA 1916. Predsednik otvori sejo ob 1. uri popoldne. Čita se imenik glavnih uradnikov in delegatov: navzoči so vsi. Brat Louis Tauehar prosi zbornico, da bi se ga oprostilo, ker ga važni opravki kličejo domov. Predlagano in podpirano, da se ga oprosti; sprejeto. Brat Frank Demšar prosi isto. da bi se ga oprostilo. Odklonjeno. Sledi eitanjt zapisnika XVII. seje. Predlagano in podpirano, da se zapisnik XVII. seje sprejme; sprejeto. Preide se na urejevanje društvenih pravil, (.'len XXIV. naj se doda še posebna točka: "glavni tajnik mora vse predloge, tikajoče se inieijative. referenduma in odpoklica naznaniti krajevnim postajam, kakor tudi izid glasovanja." Doda naj se tudi sledeča točka: "Člani glavnega pdbora imajo pravico vdeleževat: se vseh sej redne iu izvanredne konvencije, zainorejo posegati v debato. nimajo pa pravico stavi jat i predlogov ali vdeleževati se glasovanja. Člani glavnega odbora lahko kandidirajo za zopetno izvolitev ali za kako drugo mesto v glavnem odboru." Točka 6 naj se glasi: "Ako glavni odbor sklene z dvetretinsko večino, da je izvanredna konvencija potrebna, mora glavni tajnik dati to na splošno glaso vanje iti izid naznaniti v društvenem glasilu". Člen XXV. se popolnoma črta, ter nadomesti s sledečim: ' ČLEN XXV. PRAVO DIREKTNE ZAKONODAJE. Inicijativa. Vsaka postaja društva sv. "Barbare" ima pravieo predlagati med časom od ene do druge konvencije katerekoli spremembe, dodatke ali črtanja točk v društvenih pravilih. Vsak predlog mora biti objavljen v društvenem glasilu, katerega pa mora podpirati 10 postaj iz 4 različnih držav, predno zamore biti predložen v splošno glasovanje. Ko je inicijativa objavljena v društvenem glasilu, se lahko vodi razprava za in proti predlogu. Podpirati ga pa mora število postaj kot je zgoraj omenjeno, iu to v šestih (6) tednih od dneva, ko je predlog prvič objavljen v glasilu društva. Ako ni v tem času zadostno podpiran, se zavrže. Gl. tajnik mora takoj dati ua splošno glasovanje vsak zadostno n pravilno podpiran predlog. Splošno glasovanje se vrši šest (6) tednov; od dneva kot gl. tajnik uradno naznani v glasilu društva, pa do zadnjega dne šestega tedna. Glavni odbor mora priobčiti vse predloge, ki so predloženi od katerikoli postaje, v glasilu društva sv. Barbare; lahko pa objavi poleg svoj koinetar. .T Krf Predlogi, tikajoči se sprememb, dodatkov ali črtanja točk v pravilih se sprejmejo potom splošnega glasovanja z dvetretinsko večin« oddanih glasov, Vsak predlog, ki je zadostno podpiran iu predložen v splošno glasovanje, mora biti dvakrat zaporedno priobčen v glasilu društva, in to v pričetku glasovanja. Glasovanje je induvidualno. Gl. tajnik mora poslati vsem posta jam glasovnice, na katerih mora biti predlog pravilno raztolmačen. Glasovnico mora vsak član(iea) podpisati, da je veljavna. Glasovnice hrani postaja v svojem arhivu, postajni tajnik p-, pošlje natančno poročilo o rezultatu glasovanja v gl. urad. Akr glavni upravni, nadzorni ali porotni odbor sumi kako postajo, da ni poslala v urad gl. tajnika pravilno poročilo o glasovanju, lahko za hteva od dotične postaje, da mora poslati glasovnice v pregled. Rezultat splošnega glasovanja naznani gl. tajnik v društvenem glasilu. * \ i ^ j/ Odpoklic. r Vsakega uradnika te organizacije se zamore odstaviti potom splošnega glasovanja, ako se mu dokaže sledeče: Da je za poslovanje svojega urada nezmožen, ako nemoralno živi. ako voje dolžnosti zanemarja, ako namenoma krši pravila iti ruje proti koristim društva, ako nalašč ali radi malomarnosti ovira splošno glasovanje, in če je radi kriminalnega zločina obsojen v državno ječo. Ako kakšna postaja sprevidi, da je dotičnik zaslužil več kazni kot odpoklic, lahko vzame inicijatho in kazen predlaga; ako dobi zadotno podporo in večino glasov, je sprejeta. Taka kazen postani pravomočna takoj, kakorhitro je rezultat glasovanja naznanjen v glasilu društva. Člen XXVI. točka 1 naj se črta 10 in nadomesti 8. Člen XXVII. ostane neizpremenjen. Člen XXVIII. točka 2 se doda: "da mora tudi objaviti imenik iu dan seje krajevnih postaj". Točka 4 se nadomest" z: "V slučaju, da društveno glasilo po lastni krivdi ne pri obča, koi je navedeno v točkah tega člena se ga potoan splošnega glasovan ja lahko odpokliče in nadomesti z drugim." Člen XXIX. točka 1 ostane točka 3 naj se glasi $20.000.00; točka 4 "glavni nadzorni odbor vsak po 500C.GO; točka 5 ostane, ravno tako tudi točka 6. Člen XXX. točka 1 glavni predsednik ima $100.00 letne plače; točka 2 podpred sednik ima $10.00 letne plače: točka 3 se črta: točka 4 naj se glasi -"glavni tajnik prejema za dobe njegovega uradovanja $125.00 mesečne plače; plača se mu zviša $5.00 več mesečno čim hitreje se je enakopravno članstvo pomnožilo pod njegovim uradom za 500 in za vsakih nadaljuih 500 članov se mu plača za $5.00 poviša mesečno. Ako potrebuje kako pomoč v svojem uradu v dobi njegovega uradovanja mora za isto sam plačati. Ko novi tajnik nastopi mu odbor lahko dovoli pomočnika za ne več ko 30 dni. Glavni tajnik ne pitjema nobenih posebnih dnevnie." Točka 5 ostane; točka 6 ostane: točka 7: Zaupnik prejme $25.00 letne plače; točka 8 ostane; točka 9: "predsednik porotnega odbora prejme $30.00 letne plače in ostala dva porotnika po $15.00"; točka 10 se črta; točka 11 ostane pri sta rem: točka 12 naj se črta $4.00 in nadomesti $5.00; točka 13 ostane. K členu XXX. Se doda posebna točka: "V slučaju, da nastane kako mesto v glavnem odboru izpraznjeno, mora naslednik položiti isto svoto poroštva." K Členu XXVII. se mora dodati nova točka, ki naj se glasi: "Naročila za tiskovine ali kake druge uradne potrebščine, za katere bi svota presegala $50.00. mora glavni tajnik razpi sat iu naročilo prejme tvrdka. ki stavi najbolj ugodne cene." Pri obredniku mesečnih zborovanj naj se stavi posebno točko med 4 iu 5: "Čitanje uradnih naznanil iz glavnega urada, inicijativa in referendum." K točki 15 naj se dostavi se "iu raznoterosti . Obreduik konvencije se nadomesti z novim. Prisego za nove kandidate in primeren govor ob priliki pogreba umrlega brata ali sestre naj sestavi dotičn kateri bode uredil pravila. Preide se na točko 12 poslovnega reda. Volitev glavnih uradni kov. Predlagano in podpirano, da se uominira iu voli tajno; predlog ni bil dan na glasovanje, pač pa predsednik Tauehar pojasni, da uominira javno in glasuje tajno. Sledi nominacija za glavnega predsednika; nomiuirani so: Dolenc. Fatur, Muhič. Oberzan, Peternel, Frank Taucliar in Teropčič; nominacije sprejmeta Peternel in Tauehar. drugi odklonijo. Sledi glasovanje z listki; rezultat: Tauehar 31 glasov iu Peternel 26 glasov. Sledi nominacija za glavnega podpredsednika. Nomiuirani so: Dolenc, Fatur, Oselin, Potnik, Louis Tauehar in Teropčič; nominacijo sprejme Dolenc in Oselin, ostali odklonijo. Sledi glasovanje z listki; rezultat: Dolenc 31 glasov iu Osolin 266 glasov. Sledi nominacija za glavnega tajuika. Nomiuirani so: Aličan. Demšar, Gostiša, Gregorka, Pavlovčič, in Zbašnik; nominacijo sprej me Pavlovčič in Zbašnik. Sledi glasovanje z listki; rezultat: Pavlovčič 31 glasov, Zbašnik 27 glasov. Sledi nominiranje drugega tajuika; nomiuirani so: Anton Demšar, Gostiša, Gregorka, Hočevar in Oselin; nominacijo sprejmejo Gostiša, Gregorka in Anton Demšar, ostali odklonijo. Sledi glasovanje z listki. Rezultat: Gostiša 29 glasov, Gregorka 22 glasov in Demšar 7 glasov. Sledi ožja volitev, pri kateri je sprejel Gostiša 31 in Gregorka 27 glasov. Sledi nominacija glavnega blagajnika. Nomiuirani so: Bobnar. Lekše, Marinčič, Muhič, Peternel, Podvasnik in Karol Zalar. Noini uaeijo sprejme Bognar, Marinčič in Muhič. Sledi glasovanje z listki. Rezultat: Bognar 8 glasov, Marinčič 25 glasov in Muhič 23 glasov. Pri ožji volitvi prejme Marinčič 34 glasov in Muhič 22 glasov. Sledi nominiranje za zaupnika. Nomnirani so: Brajer, Greirorka, Hočevar, Oselin, Peternel, Podvasnik. Nominacije sprejmejo Brajer. Hočevar in Peternel, ostali odklonijo. Sledi glasovanje z listki. Rezultat: Brajer 11 glasov, Hočevar 3 glasov in Peternel 16 glasov. Predsednik sejo zaključi ob. pol sedmi uri zvečer. FRANK TAUCHAR, predsednik. a. ZBAŠNIK, zapisnikar _"ANK GREGORKA, zapisnikar. Avstrijci zapuščajo Trst? Atene, Grška, 19. septembra. — V tukajšnih diplomatienih krogih se govori, da zapuščajo Avstrijci Trst. (ff) Najhitrdjša brzojavka dosedaj je prišla okoli sveta, v 16 minutah iu 30 sekundah. Oddali so milj (geografska milja: 7420 metrov). Dva ameriška parnika potopljena. London, Anglija, 19. septembra. Lloyd naznanja, da so bife potopljene dve angleški ladji, in sieer: "Dewa' 'in "Lord Tredegar". Ma Nemškem jo v Londonu, 17 brzojavnih po- je 48 mest, ki imajo nad 100,005 staj'jo je moralo oddati naprej, prebivalcev, v Avstriji pa sedem prešla je pol 28,613 geografski! in na Ogrskem dve. d NAZNANILO. Društvo "Avstrija" št. 5 S. D. P. Z. v Ralphtonu. Pa., je oklenilo pri zadnji seji dne 17. -ept., da priredimo VESELICO dne 23. septembra v korist društvene blagajne. Veselica se bo vršila pri sobratu Martinu Koroseketz; prične se ob 7. uri zvečer in konča se pa ob polnoči. Vstopnina za mošk.» je $1.00. dame so pa vstopnine proste. Za dobro zabavo. >vi >.» 4»ivt» in iiui prigrizek bo dobro preskrbljeno. Tempotom vabimo vse rojake in rojakinje iz Ralphtoua. Acos-te, Bi.se kerja in Boss well« ter okolice. da se te naše veseliee v obilnem številu vdeleže. t'ianoin omenjenega društva pa naznanjam, da se mora v>.ik 'ne/, izjeme vdeležiti, ker je kori-t vseh članov. Pri seji je W. \ » njeno. da plača vsak tuk^jviji član $1.00 v blagajno, če se veselice vdeleži ali ne in člani do (L-set milj oddaljeni plačajo pa !<• •"»krbna teta Tera pl. Lazzi. 4'Na Bledu, tetka draga!*' *'Ali ti ugaja Bled?" 4"Lep je, krasen! Tje se popelje- imenu, 1110 še!" | dečka ril, da je vse v redu. Potem se je obrnila h gospem in predstavila mladeniča: "To je naš mladi gost, gospod Ante Laoiin-ger. pravnik, strienik goaipoda oskrbnika.'' Lacinger se je dostojno poklonil vsem milostiviin zapored, tet-ki Teri pl. Lnzi, gospe kapitanovi Delnegro, gospe pl. Albeni in go-spici Margiti Ladičevi. ''Koliko časa bodete pri nas o-stali. gospod Ante?" Prednica ga je zvala po krstnem ker ga je poznala se kot ki jc zahajal k stricu na L Vratar Marko, dolg iu koščen, Jkot bi mu na celem životu ne bilo [pol funta ine-sa. z velikimi resastimi zalisei. šilastim nosom, kateri je bil dolg, da mu svetla stre-Išiea Črne čepice, na kateri se je blestela zlata kronk'a, nikakor ni zadostovala za streho, ta vratar Marko je odprl z vso silo in na-glostjo velikanska dvokrilna vrata, ki so zapirala pot na grajščiu-sko dvorišče. Zamolklo so za k milili velikanski tečaji in skozi mo- . ... . , . , „ , . . ... . . . , . ,, , * .. . . nn ne bo nikdar vec dolgčas. Zrak vsaj štirinajst dni. go»-no zrelo ■*> se vsuli prameni ze • ., .. J v . , , - - i »r i 11,1 neizmerno prija; poglejte, ali nizko stoječega solnca. Marko je . „ J ' 1 e J ' . - i nisem rdeča! stopit k vratom, držal z desnico za .. . ... , , . , , . - . , . . ... .i .Margita je približala tetki glad-.dih m učili kljuko ter stal nepremično in inir- , , 1 ■ , . j - , , , . . .. ■ ko lice, katero nt bilo sicer rdeče, no kakor lesen kip. Po cestnem .. . , ' , , „ t l i- i -i ali so se ze poznali na njem sledo- roz ni sala. prahu so zadušeno bobneli udarci; - . , , . | ... , ~ 4 . „ , . • . , . M ostrega gorenjskega zraka in 'Dobro, ato se le polteno od kopit m vmes je .šumelo tiho dr-1 ... j ■ ii X- i i i »t 'poletnega solnca. poeijte! fi ■rilB d ran je koles. Ni dolgo stal Mar-, ..e i * i - i i ' n. . • . ,, , . Nolnce te bo oagalo, ker me ne I*redniea mu je rahlo pokrmala GLAS NAKOPA, 21. SEPT. 1316 jih najdete devet, ki so priprav-!na voda mora biti, da bo medica Ijeui vzeti kako posojilo na svojo'dobra, tako gosta, da na vrhu pla zemljo. Takih se gotovo vedno j va sveže jajce, ki se v čisti vodi lahko dobi, kajti redki so, da ne sicer potopi na dno. Na en del me- hi imeli kake morgage-e za plačati. Vsak tak, ki ima na svoji zemlji ali na svoji hiši morgage, bo vam gotovo takoj prav dal in bo vzel posojilo, kajti gotovo bo raj-še dva ali tri odstotke manj plačeval obresti kot jih mora zdaj. Skoro ni dvoma, da ne bi mogli du se računa šest delov vode. Tako nabrana medena voda se torag kuha v kotlu ali drugi posodi toliko časa, dokler se ne peni. Pena se posnema med vrenjem neprenehoma s penavko. Ako ne izmeta va nobenih pen več, se dene v platneno vrečico ali v mošnjiček dobiti devet farmarjev v vaši oko- stolčenega cimeta. blrnčkovih Pa -si se bala. da se boš dolgo- počitnice. lici. Kakor hitro pa imate skupaj deset mož ali več, lahko takoj sporočite zakladniškemu tajniku v žbic, zrerzanih pomarančnih olupkov. če hočete tudi muškatovega cvetja in oreščka, nekoliko žefra VABILO na PLBSNO VESELICO, katero priredo SLOVENSKI FANTJE AVaukeganu in N. Chicagu, lil., v soboto 23. septembra v dvomili rojaka Math. Slana na 10. cesti. Pričetek točno ob 7. uri zv ečer. Vstopnina za fante $2.00, oženje-ni pa -ti.00; dame so vstopnine proste. Ker je čisti dobiček namenjen I v korist Slovenskega Narodnega , Doma. zato vljudno vabimo "Prav! Le spočijte se tu, pozua se vam na lieu, da ste se dosti tru- , _ vaDimo vse „ ., . „ na. hmbergarja ali popra, kolikor rojake in rojakinje iz Waukegana casila tukaj! ' j 'Precastna gospa prednica, ne Washington, D. C. (Seeretarj- of se vami zdi; vrečica se Obteži s ka-!hi North ChiAn ,.o;0 Da sem le konje dobila, sedaj vein sicer natančno. Ali upam, daj the Treasury), ki vam bo takoj Jmenčkom. da se potopi. vse potrebno preskrbe!. Najprej ~ vas bo od vest il, kake morate formirati vašo družbo, nakar bo sporočil glede vas Farm Loan Boar-du, ki vam bo takoj poslal neke pole za izpolnit, iu vse podrobnosti. kako se je vam ravnati. Ni drugače, prečastna. iti Rigo- Ni dolgo stal Marko. Skozi vrata sta šinila dva bel- .. , .. „ t paziš na obraz! ca. fKmija. v najstrožjem diru. Za- prežena sta bila drug za drugim * "Ba' uaJ me! to ^ zeskom po*nto grajsko dvorišče. Igladko čelo nad obrvmi, malo Uprega se ni ustavila takoj na pomolčala. potem se zopet razve- (Dalje prihodnjič). Zanimivosti za farmarje. Federalno posojilo farmarjem. prega so ni ustavila takoj dvorišču. Njena vodnica, ki je se-!drila in malomarno odg&vorila: dela vzneseno m ponosno v viso- "Tako črna ne bom kot on, če kem košku na voziču. je držiila lue eel° poletje žge solnee." vajeti, napete kot struno. Ponija, "Lotar, ah. pardon, kako je'i>odpisal Federal Farm Loan Act rsi far- si i tja za zabavo, temveč prišli so po opravku, kajti prepričati so se hoteli, ako je to mogoče, da bi Jcak stroj, ki ga goni motor, mogel o-pravljati delo živine. Uspeh te razstave je pokazal v jasni luči. da se ameriški farmarji zanimajo za stroje. I....."mi Chieage, da se naše Vmes se plesne veseliee kolikor ihogoče v dene tudi hmelja, ki napravi me-1 obilnem številu vdeleže, za kar se dico trpežjiejšo. Če se predolgo že vnaprej zahvaljujemo. Za sve kuha medica premočno kipi in že pivo Ln dober prigrizek l>o skr-dobi zoprno sladkobo. | bel za to izvoljeni odbor. Igrala Ko je medtčna vočTa tako zavre- bo slovenska godba in vsakemu la. jo odvedite brez nesnage, ki bo dana prilika, da se zavrti, se je na dnu usedla, v leseno po-] Toraj, rojaki, ne pozabite se sodo in jo pustite, da se shladi. vdeležiti dne 23. septembra 1916. Potem jo napolnite v sodčke ter! Fantovski odbor. jo spravite v klet, da kipi, ali ka- ------- kor navadno pravimo, da dela. KJe Je moia ^ MARIJA ZOR-^Mo^njiček z dišavami visi lahko' še notri. Po tri- do pettedenskem kipenju j C medica igotova in pitna. Brezplačen nasvet in pon? sta nesla široke, t o ve napete in bila stroje. Kmalu bo prišel čas, ko ne k ■ t ko nobeneSH konja več ua far mah ; no. recimo, da bodo redki. - * -u t . A t Eden najvažnejših strojev lo je gotovo najbolj — kot bi fv,.,„ - * . J , . . , * . . farmarje postaja zadnje i Ira.iAn voLrol _ w/i iiAinnu. 1 " j . j j wt vsel1 krajev se vetlno poroča, Nedavno je preOJ i drobnih kora-| se domislita. Margita. pismo si do-' marji slišali oziron a čitali. zato' Vsak ^ zauima za kov z isto silo v kolobaru po dvo- bila okoči!a smehljaje se čiea — nič: brala je pismo mir- sen od onega, ki mu je denar po-' Cim starejši prihaja, tem boljša je. Po končanem kipenju vzamete mošnjiček z dišavami, ko ste ga iztisnili, ven, napolnite sodček do vrha in ga pustite še nekaj dni odprtega. da izmeče vso nesnago do čistega. Končno zabijete sodček z veho in ga pustite ležati. Jagode, maline, črešnje i. dr. ji dajo prijeten okus. Ravno taka medena voda. kakor se pripravi za medico, da tudi dober kis. če se jo zavre, vlije va-j njo nekoliko kisa in pusti na soln-( eu ali v gorkem prostoru pokipe-( ti. Ziijim ravnamo tako, kakor z drugim kisom. Pozor, slovenski farmarji! Odločili samo se. da bomo vsak teden prinašali nekaj člankov, ti-] kajočih se farmarstva. Upamo, da bomo s tem našim naročnikom ini čitateljem-farmarjem vstregli. j Tempotom prosimo tudi naše mH ____ __________^______ ^ sloveoiske kmete v Ameriki, osojila naložiti večjih P°l0V,t;0 ^sa {.a za druga dela. To mah, kajti taki dopisi so zlasti za novejše farmerje zelo pouči j i vi ŽENITNA PONUDBA. Jaz sem fant star 25 let in se želim seznaniti s Slovenko od 17 do 20 let staro. Želim, da je dobrega. značaja in da zna tudi aie-koliko angleški jezik; na denar se pa ne oziram. Jaz imaun hišo in zraven , dva lota. Lepa prilika za pravo dekle. Upošteva se le resne ponudbe. Pišite in priložite svojo sliko. Albert Wokar, 10405 W ay Ave., Cleveland. Ohio. F \ Frank Cvetic, lastnik i 8 5104 RITTI.FR ST.. PTTTSRITRflH. PA. A UNIJSKA BARA. p 5104 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA. p Najboljši*, vi'dno svešic [)ivo, fine unljskc snicxlkc, iuitH>rtiraiio in 9 d«»iuaC« žganje. Čiste jitistelje, dobra domača kuhinja. Vsakovrstni t'-iiso- A pisi vedno na razpolago. d Naše geslo: "Dobra postrežba, nizke cene". p Q Rojakom iz okolice se priporočamo, da nas obiščejo, ko pridejo v S ^Pittsburgh. ^ POPOTNIKI. Konja sta takoj obstala in nepo'-( ki gre z oskrbnikom''" obrne se| trpežljivo hrzala ter se ozirala po Margita sitiuo z glavo proti teti. Margiti. "Kaj ue, Denui. ti me ne prevrneš, in Hasan, ti tudi ne! Ljub-ček moj. na. na — eh, kako sta bila pridna! Kot vihar srno šli!" Tapljala ju je po napetih vratovih. gladila po okrogli bokih in jima dajala kosce sladkorja, katere sta h rust al a z veseljem in zadovoljno pokimavala z majhnima glavama iu strigla z ostrimi uhlji. "Sedaj le pojdita. IjubČka moja. da se ne prehladita!" l\vakrat je moral kočijaž tleskniti 7. jezikom, p redno sta se Den- Vse gospe pogledajo proti dre- obresti kot en odstotek višje kot je vse splošno v o redu. potem se spogledajo med se jih bo dajalo na bonde. Toraj Humphrey pravi, da, ako se seboj, kakor bi se vprašale: Ali bo največ, kar bo moral farmer kravo z roko molze, vzame molze-veš ti, ali veš... ? Nobena ga ni plačati za svoje posojilo, pet od- 1J-je več časa kot pa recimo lira's! o t ko v. , "jeuje in čiščenje. Ako ima far-Postava zdaj določa, da si far- m'dr veliko krav. potem je skoro mer ne more več sposoditi kot Pomotam, da si nabavi molzni ^10,000 in ne manj kot $100. V »troj, kajti brez njega mu skoro obeh slučajih se postopa z dolžni- nl mogoče izhajati. Navadno se koma enako. j porabi, ako se molze r roko. sedemi Naj navedemo primero, da bo'?°.oseni .min.ut- se Pa P°shl" zuje stroja, je lahko gotov z eno kravo v štirih ali petih minutah. poznala. "Nisem ga še videla v graj-ščini." ' Jaz tudi ne." '*Z oskrbnikom hodi." ' Sorodnik bo." ''Morda kak dijak." V tem se od pro vratca dolgega ja^nio, kakšna je ta metoda. pozor, slovenski brivci! V najem se odda pod jako ugod- » nhni pogoji nova modema brivni- f J ca v sredini slovenske naselbine Alexander, Canonstburg. Pa. Izurjenemu brivcu se obeta siga j na bodočnost. Za natančna pojasnila pišite ua: John Podboj, Box 365, Oanonsburg, Pa. (21-22—9) Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, i>osebno ako imate družino, bo potrebno mtbaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. l.Iato o!> tej.priliki prii»oroeam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le i»otrebujcte. Pri meni imafe vedno ik>-Steno in zanesljivo blago. Ako dosi>ete v Cleveland na i»>stajo in se ne veste kam obrniti, tw>-kličite.na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1SS1 in jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljite s St. Clair karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. ie naslov : A- GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. p Pri meni se vedno dobi letni k<»ledar za H0c. postnih znamk. ^ I hodnika, ki majhnega, s v rtiča, odkoder je bil vhod po je ločil dvorišče od Recimo, da imate vi farmo, ka-cvetjem zasajenega tere zemlja je vredna $6.000 in' kravaan popkoma nič ne di iu Hasa« ganila z mesta, a še, glavnih stopnicah v grajščiuo. iu tedaj --ta ue voljno bila ob tla, ker,pri vratih se prikaže kot sneg be- sta se morala ločiti od Margite. Margita se je še enkrat ozrla za uiima, potem pa odšla pod lipo h gospem. Potoma si je ž« suema-la mehke rokavice m jih pod lipo odložila i belo, tanko roko, dolgih. prav aristokratskih prstov na mizo. I/, mehkega klobuka, ki je bil brez uakitja. je potegnila za-1 asu i co in položila ktobuk k rokavicam. Nato oi je otresla nekoliko prahu, ki se je toil nabral ua obleki, in se postavila v krog brblja-jocih gosjiej. Bila je Margiu velika, izredno velika in tanka kakor jelica. Njem obraz tsi bil, da bi rekli: Margita lica. A bil je zanuniv skoz-Uatnice je imela močne. rdeče, a nikakor prevelike. Oči so * « bilo prave pravcate take, kot jih j« ttueLa Homerjeva božiča A te na bvopaa velike, ki so zrle nekako poslopja pa ij>2,500. Postava pravi, škoduje. da tfi morete posoditi le aO odstot-i M i,,„ ^ * i i-i i 1 kako se Kuna medica. kov one svote, kolikor je vredna . _ vaša zemlja; toraj v vašem sluč;:-1 „rKojak J:H- 12 .^heboygana. ju morete dobiti na zemljo $3.000V ***** naprosil, da hi mu dali navodila, kako se kuha me- lo metuljasto pokrivalo in plav-kasto krilo postarue nsmiljenke, prednice Gabrijele. Za njo jej na poslopja morete dohiti pa 20 "aii spoštljivo prišla nekoliko mlajša odstotkov. Toraj v va^em slučaju častita sestra Marija. Prednica je $500. ali skupaj $3.500. I . 1 strezaJe njegovi Želji, mu da- gospe prijazno pozdravila, priki- Nekateri faimarji pravijo, J »aslfdnja navodila: mala z glavo, katera se je od sta-, to ni prav, da se da na poslopja1 Za se porabi vsak med, rosti nekoliko tresla, da so konci samo 20 odstotkov one sv ote koli- .1 tu<3' sieer ni za ratK)- Vse, kar širokega redovniškega pokrivala kor so xTedna poslopja. Po na£em {e z medom namazano, kakor ro-v«xlno trepetali kot krila belega] mnenju je pa za farmarje to rav- e\ orodja, izpraznjeno metulja, ko jadra nad cvetjem. Margita je hitela prednici nasproti ulovila jo za velo roko in skoro poklekn''^ pred njo ter ji poljubila roko. predno ji je mogla prednica ubranili. kajti to pomaga far-! L dr" ^ umiJe in izplakne la nima na hi« vedno \Vado- najbo1^ 2 8™*ko, ki se »• . . I shrani 79 Inihnmp mMh>« IŠČE SE DELAVCE. Delavni čas 6, 8 in 10 ur na dan. Zasluži se od $2.25 do $4.00 na dan. Plača je od dneva ali pa tudi od kosa. 10% (bonus) pri-j boljška pri stalnem eelomesečnem-posilu. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbina. Kohler Co., (21 9—4-10) Sheboygan, Wis. DELO DOBI izurjen brivec, Slovenec ali Hrvat. Primerna plača. Katerega veseli priti v "VVaukegan, 111., naj piše na: Peter Popit, slovenski brivec, 1018 Denox Ave., North Chicago, (21-27—9) 111. no dobro. mar j u, da------------- . mortgage-a. Naprimer, ako vi va-!shrM11 kuhanje medice. Mede ko farmo cenite $6.000 m vaši poslopja $2.500, bi vam bilo svetovati. da ne nakladate mortgage-a na v«š*. poslopja, temveč rajati ua "Ti ljubo dete anoje!" je pogla-dila rahlo Gabrijela mehko iiee( zemljo, fo se pa inore zgoditi, da živahne Margite. Nato jo je pri- na vaša poslopja sploh ne jenrije-jela za roko in »e je tesno oklenila.t© posojila, temveč samo na zero ter £ta proti gospem. | ljo. V vašem slučaja «i morete Oskrbnik iu mladi neznanec sta potemtakem ^»oeoditi le $3,000 prav tedaj doapela mimo lipe. j Ako bi hoteli vi dobiti tako po-v svet. A niso bile «1-;Prednica je ustavila oskrbnika in sojilo. bi morali najprej iti okolij — je bila v vpr«^Ua zaradi nekih stvari, na- vaSih Mie^dov farmarjev, seveda k sit iia 9^gmtr UUm h Mi rt&imv&dh m Im RAZO-T.AR. Vsi oni. ki so bili pri meni v Sheffield, Pa., ter so rabili mojo Box številko 400. prosim, da se mi javijo, ker imam tu nekaj pisem in jih ne vem kam odposlati. Frank Stefančič. Box 25, Ore Hill. Pa. (21-22—9) dobite lfrori štiri GLAS NARODA' bmmm dnevno, uvmuiIi notMj Is postavnih praznikov. "GLAS lilOOA" idttja dnevno na ieetih straneh, teko, da dobite tedcnilro 36 stemni bcrOa* v 156 strani, aH 684 stemni t štirih "GLAS WIBftftl' coč&a s bejitta in ke. Sedaj ga eleherai 4m — Ha itevUka Jasno govori, da Ja Hrt MODERNO UREJENA TISKARNA GLiS NARODA vsakovrstne tiskovine izvršuje po nizkih cenah. w s r«a oo delo okusno. ■a s as ■ izvršuje prevode druge jezike. unusko organiziraj poflebnost so: društvena pravila, okrožnice — pamflete, cenim l t. d. nai dumm%iiiikiv on ovovuiini nmismng ub« . -m'- GLAS NARODA. 21. SEPT. 1916 Afphonse Daude t s SAPPHO (Za "Glas Naroda" priredil X.) 15 (Nadaljevanje). Jean ni odgovoril. — Mahoma se je bil iznebil vseh predsodkov j«i napravil trden sklep. Ko sta odhajala jn je kipar poklical nazaj in jima pokazal fotografijo. — Poglejta. kako ji* lepa lepa.... Človek bi pokleknil prednjo.... Poglejte tc noge, to postavo ! — »Strašna je bila razlika med starim kiparjem in fotografijo sme-joec se mlade deklice. DVANAJSTO POGLAVJE. Ali si ti 1. ... Zakaj si tako zgodaj prišel* Fanny je prišla iz vrta ter prinesla polu predpasnik jabolk. — Začudeno ga je f>ogledala iu vprašala : — Ka j pa je ? Nič. nič. — To je od vremena. . .. To je oil solncu. — Kaj čc bi šla nekoliko na izprehod skozi gozd? Veselo je vzkliknila : — Seveda! Seveda! — iu ga objela. — Napravila se je iu odšla žnjim. On bi se bil najrajše že sredpota vrnil in ji doma vse povedal. — Bal se j.- škandala, ker je vedel, da bo zelo upila. Mimo hiše. kjer sta stanovala Ilettcma. sta šla zelo oprezno, boječ se. da bi se jima kdo ne pridružil. Kil je krajcu večer. — Zadnji žarki zahajajočega solnca so ob-k veti je val i pokrajino. K<-r je bila pot ozka. je šla ona naprej. — -lean je gledal njeno obuošesuo obleko in pošvedtane čevlje. — Prve mesce jo je dobro o-biačil, zadnji čas se je pa zelo zanemarila. — V Pariz ni zahajala več, za doma je pa rekla, da je dobro tako. Neprestano je premišljeval : Ali je to pravi trenutek? — Ali naj začnem, ali naj rečem? Manjkalo mu je pogums. — Vodil jo je še globokeje v gozdt kot vodi ropar svojo žrtev. Sredi gozda je obstala in rekla: — Ali bi ne bilo dobro, če bi se nekoliko odpočila? Sedla sta na posekano deblo. — Kako lepo je iukaj — je rekla — in ga hotela poljubiti ua vrat. —t On se .)•• umaknil in jo prijel za roko. — Kaj je? — Kaj je? — ga je vprašala preplašeno. — Slaba novica, moja ljubica. — Hedouin, saj veš. moj prijatelj, kateremu sem bil prepusti! mesto, je nenadoma obolel. Gledal je v tla in lagal. % — Kdaj boš pq oduotoval? — Se nocoj.... S«- to noč.... Zatem je nadaljeval s pol slišnim tresočim glasom: — Najprej bom šel na svoj dom. — Tam bom o-stal k večjem en dan. — Zatem bom odpotoval v Marseille in odtarn z ladjo naprej. — Dovolj, dovolj! — je zakričala in vstala. — Nikar ne laži... nikar ne misli, da sem tako neumna.... Poročil se boš.... Tvoji ljudje te že dolgo časa silijo k temu in zdaj so te prisilili-... Kaj ne, da se boje. da ti bom jaz branila. — Ne, ne, niti v glavo jim je sine pasti kaj takega. — Izbral si si nevesto po svoji volji in svojem o-kus«:. — In zato. da si šel k njej, sem ti še izlikala kravato.,.. Moj Bog, kako ueuinna! Zasmejala se i«- divje in bolestno. — Pri tem je pa pokazala dve vrsti svojih krasnih zob, na katere je bila tako zelo ponosna. Poslušaj. — je rekel in jo zopet posadil na bruno.... Seveda oženil se bom.... Saj veš. da je to želja mojega očeta.... Toda. ali moreš ti kaj zato. tla moram odpotovati? Iztrgala se mu je iz naročja in začela kričati: In da si mi to povedal, si me peljal v teman gozd?.... Že %saj ne bodo slišali, če bo kričala — si mislil sam pri sebi.... Ne, ne. le poglej: niti vzdihnem ne, nobene solze ni v mojih očeh. — Takih lepih dečkov kot si ti, sem se v resnici že naveličala.... Le pojdi. Je pojdi.... I'verjeii bodi. da ne bom prišla za teboj____Le daleč od potuj, iti se skrij s svojo lepo ženo----Hm, lepo ženo!.... Gotovo je grda kot greh. — Ljudje so ti jo izbrali, najbrže nimajo nobenega okusa. Ni se mo<*la več premagovati. — Ko je uporabila vse. s čemur bi «»a zamogla razžaliti. je začela jecljati: — Strahopctnež!---- Lažnjivec---- Pfttj!____ Sram te bodi! •Jean jo j«- poslušal, ne da bi ji ugovarjal, ne da bi »pregovoril kako besedo. Prav -e mu je zdelo, da ga je zmerjala.... Boljše je, kot da bi jokala in klečala,pred njim. Naenkrat je pa utihnila. — Pokleknila je predenj. položila mu je glavo v naročje. — Celo njeno telo je pretresel pridušen jok. Jean je slišal samo besede: — Oprosti----odpusti---- milost ... tako strašno te ljubim... sauio tebe edinega imam.... Moja ljubezen, moje življenje____nikar ne stori tejra---- Ne hodi od mene----ne hodi____ Moj Bog, kaj se bo zgodilo z nieuoj? Nekaj se mu zganilo v srcu----Da. ravno tega se je bal____ Tudi njemu so se zalesketale solze v očeh. — Toda. če moram odpotovati.... slišiš, da moram. Vstala je iu zakričala, da je odmevalo po temnem gozdu: — Ostani. .. Daj da te ljubim!---- Ali misliš, da te bo mogla kaka druga tako ljubiti kot tc ljubim jaz?____Saj imaš še čas /a poroko, »aj si še mlad—. Jaz bom kmalo umrla.... Hotel je vrtati iu ji povedati, da so vse njene prošnje zastonj. Toda ona je pokleknila v blato in z vso silo objela njegove noge. Klečeča preti njim je hotela upihati iskro oledenele ljubezni. Pripovedovala mu je o prvih dneh njune ljubezni, o krasnih nedeljskih popoldnevih---- Prisegala mu je. da ga zdaj še stokrat bolj ljubi kot ga je ljubila tedaj. In ko mu je to pripovedovala, so ji polzele debele solze, po licih. — Oh. reci. da ni resnica.... Pripozuaj. da se šališ.... Ne, ne, saj to ni mogoče . ni mogoče.... Toda rabelj ni bi veliko močnejši od svoje žrtve. Nič bolj se ni bal njene jeze kot njenega ljubimkanja. Toda kako naj se ubrani pred tem obupom, pred tem jokom, ki napolnjuje ee! gozd in zamira na mirni površini samotnega jezera? Vedel je. da bo trpel, toda niti slutil ni. da bo njegovo trpljenje tako veliko. Vso moč svoje nove ljubezni je moral uporabiti, da je ni dvk gnil kvišku in zašepetal: — Pomiri se.... Saj bom ostal.... Koliko časa sta sedela na posekanem deblu? — Videla sta le če gornji rob zahajajočega ioloca. In v mraku se je zagledal v njeu mrtvaško bledi obraz, v uapolod-prta usta, iz katerih so vreli vzdihi iu prošnje. Ko je legla noč na zemljo, je stokanje nekoliko pojenjalo. — Fanny je samo še jokala. Zapihal je mrzel veter, v vejah je zašumelo. — Idiva — je rekel Jean. — Oas je že. Vstala je in uc naslonila nanj kot slaboten otrok. — Zdelo se POZOR! Podpisani prodam svoje pose-|stvo. to je hišo s tremi stanovanji in kletjo. Hiša je stara šele osem i let iu je pozidana iz cementnih ' bloksov. Vsako stauovanje ima mu je, da se boji moža. kateri se je bil pred par trenutki izkazal ta- i Z^V^^lt^Vv'1 ko močnejra. " * »ooa. niša iezi ouzo Na poti proti domu ju je srečala Hcttema t0™ jfa.tere še v slabih časih - Ali sta slišala, kako je nekaj jokalo v -ozdu? - ju je vpra- ^'T v V™™ -šala. - Jokalo je in utihnilo.. .. kot žival, ki se ji zasadi nož v 1 vrat. ... čudno, da nista ničesar slišala ? ' cc." OV' *>*>varii je Na to vprašanje nista odgovorila. j!?1 * T '"'J bI<*»' Y Na ovinku je Jean obstal. i ' luinut' v krc,m) 1>a *e bl,zc- — Ostani pri večerji — je zašepetala tiho iu proseče, je že odšel.. ..Ob devetih se lahko odpelješ. j (Terbovčcv Tone jc že popisal to * naselbino, kjer se poceni pije —' Po kratkem oboLvUanju je odše, - Sob. je bi.« ^rk... rr*___ • . 0 . _ . ua obronke. Jaz nameravam — Torej ste prišli ? — je rekla služabnica. — Ko jo je pa pogle- 'tovati v iesen . . , dala natančno v obraz, ie vzkliknila - — Mni Ho«* kakšni si<>' r, . — Čudno, da more biti ženska tako Fflni,v - / , , ... , / taksni sU..... na farmo. Za podrobnosti pišite rannv je izgledala kot da bi bila za deset let starejša. — Oči so j!;ua lastnika: na mizi je bila že juha. . , „ T "" ' — nameravam odpo- v državo Missouri j na farmo. starejša. bile podplute s krvjo, njena obleka je bila blatna in umazana. Bila je kot vlačuga, ki beži pred policijo. ! Anton Skrbish, — Zapustil me bo----poročil sc bo____ je zašepetala in ornah-'®^ Barnard Ave., Cudahy, Wis. niia v naslonjač. ' | (lS-2o—!>) Medtem sta prišla tudi Hcttema in njegova žena. Molče so pojedli. — Devet je ura — je rekel Jean in vstal. — Pozdravljena____ 1'isal ti bom. ____(Dalje prihodnjič). tiinmiiinmmmnnumnnnnma^nM^ Frank Petkovček Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET W A ORIGAN, ILL. PHONE 24f Zastopnik GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street New York, N. T. PRODAJA fina vina, izvrstne amotke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne listke vseh prekomor skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zauesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spada joča dela. Raznoterosti. Ludovik KI. in astrolog. V mestu Peroune je moral leta 1468. francoski kralj Ludovik XI. (1463—1483) podpisati zanj precej sramotno pogodbo. Predno se je pa napotil tja., je vprašal za svet svojega astrologa Galeottija. kaj naj naredi. Galeotti pravi: "Veličanstvo. vse bo šlo dobro". — Ko s o. je kralj vrnil iz Peroune. je kar besnel. Poklical je Tristana. prvega francoskega maršala, znanega grozoviteža. Reče mu: '"Prijatelj moj, Galeotti je v moji sobi. Čez par minut g a bom peljal mimo Tebe nazaj v vežo. Dobro me poslušaj, kaj bom govoril, ko se bova poslavljala. Cc mu rečem: Nebesa so nad nama. — tedaj ga daj takoj j* obesiti: če mu pa rečem: Pojdi v miru. — tedaj gl^j. da mu ne skriviš niti lasu". — Kralj gre nazaj v svoj kabinet. Galeotti ga čaka bolj mrtev kot živ. — "Dobro, gospod astrolog", pravi kralj z za-ničljivim posmehom. "Vi. ki tako dobro poznate bodočnost, povejte mi, kdaj bodete umrli?" — Galeot-tiju se zasveti. — "Veličanstvo, natančno Vam ure ne morem označiti, vem samo toliko, da bom umrl tri»ure pred Vami." — Zadostovalo je. — Kralj ga pelje skozi predsobo, mu stisne prijateljski roko in neprestano ponavlja: "Pojdi v mira! Pojdi v miru!!" In vselej pomenljivo pogledat Tristana, da bi sc ta morda ne zmotil. Petroleja so dobili v Združenih državah »Se veroameriških leta 1909 24.28 milijonov ton (tona : 1000 kgi. na Ruskem 8.8."> milijonov, v Galiciji leta 1910 1.71» milijonov, v Kumuniji leta 1^10 1 .•{.» in v iudonizozemskih. kolonija 1914 1.174 milijonov tou. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. i -73 Lahko se pošlje denar sorodni kom, prijateljem in znancem, ka Uri se nahajajo v ujetništva v »ariji ali Italiji Potrebno je, ka dar se nam denar pošlje, da st priloži tudi njetnikora dopisnica aU pismo in se nem tako estofofe pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati deoat o jetniku, pošljite ga takoj, ko sprejmete njegov naslov, ker akr hi odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi ira ne našli ved na iites mestu in mu ne mogli uročiti de narja. TVRDKA FRANK SAKSER. ; i 82 Cortlandt St., New Ycrk, N. Y. HARMONIKE bodla! kakršnekoli vrste izdelujem 1» popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno In zanesljivo. V popravo ( aanesljlvo vsakdo pošlje, ker sem it nad 18 let tukaj v tem posla ln seda. v svojem lastnem domu. V popravek i vzamem kranjske kakor vse drug* harmonike ter računam po delo ka koršno kdo cabteva brea nadaljai* vprašanj. _ JOHN WENZEL. 1119 Kast S 2nd 8L. Cleveland. Ofcte liad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ŽLM CESTA. Pred 2 in pol leti jc bil na Yukon. Pa., in potem je šel v Pittsburgh, Pa., sedaj pa ue vem, kje se nahaja. Prosim, če kdo ve njegov naslov, naj ga mi javi. On je ro-rom Italijan. — Louis Metelko, Homer City, Luzerne Co., Pa. (19-21—9) DbLORENZ, Specialist moških bolezni Ju aem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgh u. Pa DR. LOBENS. Mi Penn Av. II. nafet. na ollee. Uradne are: dnevno od 9. do-poiane do 8. are zvečer. V pet-klb od 9. dopolue do 2. popoldne. Nedeljo od IU. dop. do 2. popol. NAZNANILO IN PRIPOROČILO., Cenjenim rojakom v West Virginia in Pennsylvania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE m POCENI društvene tiskoyine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno "Clevelandska Amerika'' Mi »delujemo m društvene, trgovske .n privatna tiskovine. Naša tiskarn* je nsjbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugem. Pri naz dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA U19 ST. CLAIR AVfc CLEVELAND. O Papež in napad na Renetke. Benetke, Italija. 19. septembra. Beneški patriarh je danes dal v javnost papeževo pismo, v katerem pravi Benedikt, da mu je avstrijski napad na beneško cerkev sv. Janeza zadal "hude rane v srcu"'. Novi vo'jni davki v Švici. Bern, Švica. 19. septembra. — Švicarski zvezni svet je danes odobril načrt za nove davke na vojne dobičke. Nova davčna postava pride v veljavo 1. januarja 1917. Dr. KOLER 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. KoUr ]• naj-starejši slovenski zdravnik. Speci la Ust ▼ Ptttsburzbu ki Ima Dietno prak ao v zdravljenji tajnih moSklb bo- kakor tudi; brka ln brado. Od insill« zrastejo t tUh tednih krami soatl In dolsl huje kakor tudi aMSUm knml brki ta brada (b nobodo odpadali in aaivdi. Bavmatiaem. kaatibol ali trzanje v rokak.; ki je DOOblaŠČen Sprejemati OtTOi- TUlh lo T križu. ▼ oamih dzwfa popolaoma osdra. . vin. rane. opekline, bale, ture. krasto in irrinto- niUO Ka "ulaS Naroda ID izdajati potna nose kurje oteo, oxebliae v par dneh po- , . TT .. . poloomi odstranim. Kdor bt moj« zdravila brez | tOZadeVita pOtrdUO. - Upati je, ^k^^^IraT^t^nfukoj 1,0! da mu bodo ali rojaki v v.eb ozi- JTAOOB WAHOlO, i rih na roko. 6702 Bonna Are., Cleveland. Ohio. Vndatttfa mmmmm MMMfe Ka] pravijo plaatelJI, nteajakl te Ortevnlkl e knJIH "Doli » "f^Amt« z orožjem; Te sifilis sil pljenje krvi sdra\l a sUsovlUm «0«. ki gm Je tzurosl dr. prof. Erlicta- U 1-mste mozolja sH mehurtke po telesi*. . srto. Izpadanje las. bolečine v «osteh, pridite ln izčistll vam bo fcrl. Ne čakajte, ker ta bolezen se nalsas. Izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavse sil trt- In tudi vse druce posledice, ki na* rablji vr * stanejo radi izrabljivanja aaa be. Kskor hitro opazite, da rum po-nehnje modka tmotmst. ne fabjtt, tetive« pridite ln Jaz vam Joboaa zopet povrnil. Buženje cevi. ki vodi Is mehurja osdravlm v kratkem £ssu. Hydrbosw all kilo osdravlm v M urah Is ahem brez opccacljs. Wnliwl mehurja, U ponredjo hois dne v krttu ln hrbtu In vfisslh tudi grij^oHuJa vode. osdravlm Weumatlzsm, trganje, haiaCins, sfes-kline, srh ■ C Icq, Akrons In dnms ksftns bolezni, ki nastanejo vsled nsžlato krvi uadravlm v kfstkaza Času ln al Uradna ure: V V bMrSh. *Cstvr«&h lh ura .ajun-aj do a m scMfik ps do dveh -VrEi, Lew NlfcdUJevU TslzUj Je pfaal: Knjigo sei kom prebral in v njej nadel veliko koristnega, vpliva na Clorekz ln obsega nebroj lepih mlzlL Friderik pL Bodenrtedi; Odkar Je utrla Mlo na sveta tako slsvn« pisateljice kot Jo Sottnorjova Prof. dr. A. Dedei: «DoU i oroKJezf Je pravo ogledalo ga č&sz. Ko Človek predta to knjigo, morm se bližajo fflovežtvu bolJSi fizzL Kratkoaalo: selo dobra knjiga. Dr. Led. Jekebovzid: To knjigo bi človek aejrejfe polj^U. V dno srca ne Je pretreslo, ko sem Jo htaL dtzjerzki plzatelj Peter Bniffir pMe: SodaJ mm v mekam gozda pri Grieglach ln sem bral kaglgo e nazlovoaz "Doli s orofl-lem!" Prebiral zem Jo dva dneva MrtMl"'"f in seda) lahke rečem, da eta ta dva dneva nekaj poesbnegn v mojem Bvijtaja. Ko sem jo prebit«, zem zsieiel, de bi ee prestavilo knjigo v vee kulturne Jezike, da bi Jo imela vssks knjigarna, da bi Jo Ml v Šolah ne smelo manjkati. Na sveta so drafts, kt rssMrJaJo Svete Plamo. Ali bi se ae moglo estenovltl druSbo, Ki bi rasErJalz trn knjigo? Henrik Harts — To Je aajbeij očmrljlvn knjiga, kar mm *h kdaj bral-- C. Niimiii Bofer: »e To Je aajboljfc knjiga, kar ae Jlfe esU ljudje, ki se borijo se svetovni sair. Hene Lend (na zbodn, katerega Je lasi leta UBO v teitea)) Ne bom slavil knjige, sssm» imenoval Jo bose. Tsslssis Jo begi po-eodlL Naj bi tudi ta knjiga zaSm zvojs apostol Jo, ki ki Bi hM krlSemzvet in očUi vee naroda. n v poelsnzki zbornici: flsj Jo bila pred kratkim v posekal taM •pisana na pretresljiv nzčtn vojna. Knjige nI asidzsl aotm vola-•d strokovnjak, nobea driktvaik. pafl pa pripcosta Insba Bsrta Siovenie Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, H. T. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) T GREATER-NEW Y0RKTJ ANTON BURGAR «2 CORTLANDT STREET, NEW TORS, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaike prošnje in daje p t; treba* easvete v vseh vojaških eadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleds datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite ee eaupno na njega, kjer boste tošno in solidno po- streienL ^imm/ruiUfHrr/mmi^^ Velika vojna mapa | vojskujočih se evropskih držav, § Velikost je 21 pri 28 palcih. | CENA 15 CENTOV. | Zadaj jc natančen popis koliko obsega kaka država, ^ koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. ^ V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO OGRSKE Z ITALUO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt St., New York, N. Y. | ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "O L A 8 N A B O D A", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.