Štajerski TEDNIK Podravje Ptuj z Županja Nuška Gajšek: »Naredili smo veliko, želimo si še več!« -40 % COLOR CMYK stran 1 Torek: Tednikov kopalni dan eno dno c na re ne vstopv e n d sle celo a odra nice z troke ali o Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj ýæ‰Â íÓâ  œÓ ýÂÅ¿ò˜ÌÓ ͳͰϟͱͲϟͲͰͲͲϟ ;òßÓÌ Ì  ý Å¿‰ Ë œ ÂâÓË߳⿠ý³Ë³ ³ÌÌÓýÓÅ í̳˳ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì  ýæíÓß̳– Ϛ ³ĉßʼn˜³ÅÓ ý «ÓíÓý³Ì³ ³Ì ̉Âòß œ‰â³Å̳° •ÓÌÓý ̳æí‰ ËÓċ̉ϟ Jæí‰Å³ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ ̳³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ t:ͰͲͷʹ͹ʹ͵ͳͰe:í âˉÅ̳ϟ߉âÂӃí âË Єßíò¿ϟæ³ Â Strani 4 in 5 Ptuj, petek, k 55. avgusta 2022 petek, 5. 8. 2022 TP_Oglas_Štajerski tednik_137x35_0707_22_N.indd 1 21/07/2022 12:50 LLetnik ik LXXV z ššt. 60 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Can Yaman Igralec zdaj ob lepi Francesci 4. AVGUST 2022 št. 31 SPORED Od 5. 8. TV-spored do 11. 8. 2022 Spodnje Podravje z Dražje surovine in energenti višajo ceno prehrane John Malkovich Vsestranski igralec v oddaji Rdeče in črno z Vesno Milek Klemen Bunderla: »Že kot mulec sem si želel imeti supermoči!« Kruh se bo še dražil Aktualno Makole z Župnija v novem cerkvenem zapletu  Stran 2 Podravje Juršinci z Župan Alojz Kaučič: »Po 28 letih je napočil čas za slovo« Gospodarstvo Podravje z Podjetja imajo na mizi scenarije o zmanjševanju proizvodnje Foto: ČG  Stran 8 V vrtinec podražitev so ujete tudi cene najosnovnejših življenjskih potrebščin. Cene kruha rastejo že od prvega vala kovid epidemije (spomladi 2020), po letošnji žetvi, ko je prodaja žit dosegala rekordne cene, pa drugega kot novih podražitev tako ali tako ni pričakovati. Več na strani 3.  Stran 9 petkova izdaja  Stran 11 Kidričevo z Podravje z Gradbišče obvoznice razkriva pokopane grehe Ocenjevalcev suše na terenu še ni, kmetje že žanjejo  Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 2 www.tednik.si Turizem Ormož z Vrata odprl atraktiven resort Vinski raj Glavinič Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 petek z 5. avgusta 2022 Makole z Duhovniško službo prevzema Damjan Tikvič Kidričevo z Gradbišče obvoznice razkriva stare grehe Župnija v novem cerkvenem zapletu Odkrili rudnik odpadkov Župnija Makole se je po odhodu dolgoletnega župnika Marjana Baniča večkrat znašla v medijih. Pred zdaj že skoraj desetletjem zaradi G. Kneza, ki je duhovniški talar zamenjal za poročni prstan, pred nekaj leti je odmevala odstavitev župnika T. Kmeta zaradi (starejših) obtožb spolnih napadov, zadnji v nizu cerkvenih dogodkov, ki je pritegnil pozornost medijev, pa je premestitev duhovnikov. Župnijo v Makolah bi moral prevzeti prevaljski župnik Franc Brglez, a se ni to zgodilo, saj so se Prevaljčani uprli odločitvi mariborske nadškofije. Foto: Mojca Vtič V Makole naj bi s 1. avgustom prišel prevaljski župnik Franc Brglez, a se to ni zgodilo. Makolčani so bili v župnijskem listu obveščeni, da s. 1. avgustom njihovo župnijo prevzema Franc Brglez. Prevaljski župnik naj bi se v župnišču nastanil za eno leto. »Nadškof mu je dodelil tako imenovano sobotno leto. V cerkvenem okolju to pomeni, da takrat nimaš posebnih zadolžitev in funkcij in se lažje posvečaš sebi v smislu oddiha, duhovnega poglabljanja, spoznavanja novih stvari, tudi študijskih,« je pojasnil dosedanji župnik Tomislav Šantak. Že v naslednji številki župnijskega glasila Zvonček pa so bili župljani obveščeni, da si je Franc Brglez premislil in da v Makole s prvim avgustom prihaja Ptujčan Damjan Tikvič, ki bo hkrati duhovni pomočnik v župnijah Slovenska Bistrica, natančneje na Zgornji Ložnici, in v Makolah. Ignoranca in zavajanje Nadškofije Maribor Premestitev in zamenjava niti ne bi dvignili medijskega prahu, če ne bi Brglez javno razkril ozadij zamenjav. Sredi julija je svoje prevaljske župljane, kjer je duhovniško službo opravljal šest let, obvestil, da odhaja. Brglez se je več let trudil, da bi za različne skupine župljanov, ki ohranjajo versko življenje, zagotovil ustrezne prostore. Dosedanji so bili namreč dotrajani, premajhni. V sodelovanju z župljani je pripravil projekt, ga prilagodil tudi zahtevam Nadškofije Maribor, a končne potrditve zanj ni prejel. »Del nadškofijske oblastne garniture se naslaja v popolnem ignoriranju naših potreb in podane vloge. Njihova odločitev kaže na odsotnost preudarnosti, modrosti in poštenosti. To je glavni razlog, da sem g. nadškofu 31. marca poslal odpoved, ker se v takih okoliščinah preprosto ne vidim,« je prevaljskim župljanom v pismu pojasnil Brglez. Razkril je še, da je v odloku za premestitev, ki ga je spisala Nadškofija, navedeno, da ga odstavljajo in premeščajo, ker naj bi zaradi prezaposlenosti izgorel in da mu v prihodnjem pastoralnem letu želijo, naj najprej poskrbi zase, se umiri in si nabere novih moči. »To je zavajanje. Nisem jih prosil za počitek, temveč v imenu župnije obrazložil, kar smo presodili, da moramo postoriti v dobro prihodnosti župnije. Njihova gluhota in slepota pa sta nam za zdaj to onemogočili,« je takrat ostro dejal Brglez. Nadškofijski peskovnik Sklenil je torej, da se bo naselil v župnišču v Makolah in pomagal, kjer ga bodo potrebovali. Zato je na svoje stroške že dal brusiti parket, prebeliti prostore, kupil pa je tudi potrebno pohištvo. »Vse to znaša nekaj tisoč evrov.« Toda prevaljski župljani so se po objavi pisma in po seznanitvi z razlogi za njegov odhod postavili na okope. Zahtevali so pogovor pri nadškofu Alojziju Cviklu in dosegli dogovor, da nadškof izda soglasje za župnijski projekt, Brglez pa ostane župnik na Prevaljah. Da ostane, se je odločil zaradi pritiska župljanov, »predvsem pa me je tisti večer prestrašila in zgrozila izjava g. nadškofa, da če grem jaz s Prevalj, gredo Prevalje pod soupravo druge župnije, torej ostanejo brez lastnega duhovnika. V tako katastrofo pa prevaljske župnije res ne bi mogel zapeljati«. Konec dober, vse dobro, pravijo, a Brglez se z župljani vred sprašuje: »Čemú vse to?« Upa le, da česa podobnega iz nadškofijskega peskovnika, kot se je izrazil, več ne pride.« Mojca Vtič stran 2 Pod površjem Dravskega polja se očitno skriva marsikaj zakopanega in še neodkritega. Na novo žarišče odpadkov so sedaj naleteli na gradbišču kidričevske obvoznice, in sicer v bližini odlagališča pepela iz tovarne Talum, znanega kot pepelišče. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki je investitorka gradnje ceste, ocenjujejo, da je na lokaciji okoli 6.000 m³ gradbenih odpadkov. Po navedbah DRSI je vzorčenje pokazalo, da odpadki niso nevarni, glede na njihovo klasifikacijo gre za kamenje in zemljo. Kam bodo odpadke odvažali, naročniku, torej DRSI, ni znano. „Za odvoz je skladno s pogodbo zadolžen izvajalec del. O lokaciji odlagališča, kamor bi odpadke odvažali, še nismo bili obveščeni,“ so navedli v odgovorih na naša novinarska vprašanja. Dodali so, da z izvajalcem dogovorjeni rok izvedbe (letos jeseni) zaradi najdenih odpadkov ni ogrožen. Najdišče še enega skritega odlagališča na Dravskem polju verjetno za marsikoga sploh ni presenečenje, saj se je v preteklosti v zemljo zakopalo marsikaj, za kar se drugje ni našlo mesta. V okolici Rač so v zemlji skriti industrijski odpadki iz nekdanje Pinusove proizvodnje, v Kidričevem sta sredi polja dve industrijski od- Foto: ČG V zaledju tovarne Talum, na zahodni strani, so na trasi bodoče obvoznice našli 6.000 m³ gradbenih odpadkov. lagališči: rdečega blata in pepela. V bližini slednjega so sedaj pod površjem odkrili skrite gradbene odpadke, gre pa za ogromno količino – 6.000 m³. Da bodo material z lokacije odpeljali, bi z večjo kiper prikolico volumna 24 m³ morali opraviti 250 prevozov. Po drugi strani pa je seveda vprašanje, s čim bodo ogromni krater, ki bo nastal po odvozu odpadkov, zasuli, da bodo teren izravnali. Ob vsem, kar torej Dravsko polje skriva, velja spomniti, da je to območje nahajališče pitne vode, s katero se oskrbuje celotno območje Spodnjega Podravja. Da je zgornja (plitva) podtalnica tako onesnažena, da za distribucijo ni primerna, sploh več ne preseneča – glede na to, koliko je na območju potencialnih oziroma dejanskih virov onesnaženja. MZ Podravje z Kmetijski zavod poziva kmete, naj pridelek pred spravilom fotografirajo Ocenjevalcev na terenu še ni, kmetje že žanjejo Leto 2022 kmetom ne prizanaša. Začelo se je že lani z jesensko močo, nadaljevalo s spomladansko sušo, neurji, poletje pa je poskrbelo za pomanjkanje padavin in izjemno sušo po celotni državi. Na kmetijskem ministrstvu že zbirajo informacije o škodi po suši, ki bodo podlaga za razglasitev naravne nesreče. Glede na to, da uradnih cenilcev še ni na terenu, kmetje pa pridelek že žanjejo, na ptujskem zavodu kmete pozivajo, da osiromašen pridelek fotografirajo. Letošnje posledice suše po oceni predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Romana Žvegliča že presegajo škodo po suši iz leta 2017, ko je bila ta ocenjena na več kot 65 milijonov evrov. KGZS pričakuje, da bosta kmetijsko ministrstvo ter vlada sprožila interventni zakon o odpravi posledic suše, s katerim bi lahko kmetom pomagali. S kmetijskega ministrstva so sporočili, da zbirajo podatke javnih kmetijskih služb o obsegu škode. Podatki bodo podlaga za oceno, ali je izpolnjen prag za razglasitev naravne nesreče. Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tatjana Buzeti ocenjuje, da bi lahko bil sklep vlade o začetku postopkov za zbiranje podatkov o škodi na terenu, ki jih zbira uprava za zaščito in reševanje skupaj z občinskimi komisijami, sprejet do konca avgusta, zbiranje podatkov pa bi nato steklo septembra. Na našem območju so še posebej prizadeti posevki koruze in mnogi kmetje so sklenili, da rešijo, kar se rešiti da in že spravljajo pridelek z njive. Tem kmetom direktor Kmetijskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek predlaga, da pridelek pred spravilom fotografirajo. Polovica posevkov koruze vsaj 50 % uničenih Najbolj razširjena kultura v Podravju je gotovo koruza. V zadnjih letih so povprečni pridelki presegali tudi 11 ton suhega zrnja na hektar, letos pa zaradi izredno močne suše z vročinskim udarom, ki je vplival na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je koruza najbolj Foto: KGZ Ptuj občutljiva na pomanjkanje talne vlage, na KGZS Zavodu Ptuj pričakujejo mnogo nižje pridelke. Na lažjih peščenih tleh pa grozi tudi popoln izpad pridelka koruze, opozarjajo. »Na okrog desetini vseh površin so posevki popolnoma uničeni, petina posevkov koruze je prizadeta do 80 %, na nadaljnjih 20 % površin je izpad pridelka do 50 %, z vsakim dnem brez padavin pa se ta delež še povečuje, prav tako je glede na vremensko napoved pričakovati večjo škodo tudi pri trajnih nasadih,« so ocenili na ptujskem kmetijskem zavodu. Po oceni KGZS bodo zaradi suše in posledično manj krme v zelo velikih težavah živinorejci: »Zelo težko je napovedati, kje se bo krma dobila, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena Koruza zaradi suše spominja na bambus Velik izpad pridelka na ptujskem kmetijskem zavodu pričakujejo tudi pri drugih kulturah, kot so pozni krompir, nenamakane vrtnine, buče. Slednje prideluje tudi Brigita Hergan iz Šikol. »Na srečo imamo letos buče posejane na težjih tleh, tako da bo škoda nekoliko manjša, kljub temu pa bo pridelka manj,« je zaupala Herganova, ki goji buče za predelavo bučnic v toplo in hladno stiskano olje na domači kmetiji. Bodo pa Herganovi ob pridelek koruze. »Še ta teden bomo ocenili, kaj narediti s koruzo, ki pa raste na peščeni zemlji in ima izjemno majhne stroke. Ali jo bomo prodali v bioplinarno, dokler še ima vsaj nekaj vlage, ali jo bomo nato uporabili za gnojilo. Ne vemo. Nadejali smo se dodatnega zaslužka od prodaje zrnja, a očitno letos iz tega ne bo nič.« žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo. Sedanje odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.« Na posledice suše opozarjajo tudi v KGZ Sloga. Martin Bohl pričakuje zmanjšanje staleža v hlevih ali zaključevanje kmetovanja na nekaterih kmetijah. Izplačila odškodnine šele prihodnje leto Na KGZS zato državi predlagajo, da poleg izplačila odškodnin kmetom pomaga tudi s predčasnim izplačilom subvencij, odpisom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter oprostitev plačila najemnin za kmetijska zemljišča v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Na izplačilo odškodnine zaradi suše lahko sicer kmetje računajo prihodnje leto. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 5. avgusta 2022 3 Spodnje Podravje z Dražje surovine in energenti višajo cene prehrani Kruh iz dneva v dan dražji, naftarji z vedno debelejšimi denarnicami Kruh se bo še dražil V vrtinec podražitev so ujete tudi cene najosnovnejših življenjskih potrebščin. Cene kruha rastejo že od prvega vala kovid epidemije (spomladi 2020), po letošnji žetvi, ko je prodaja žit dosegala rekordne cene, pa drugega kot novih podražitev tako ali tako ni pričakovati. Zelo neprijetno je ljudem podajati informacije, da se jim bo danes podražila elektrika, jutri ogrevanje, pojutrišnjem kruh. Cene na vseh področjih so dobesedno poblaznele, čeprav na fikcijskih temeljih. Jasno je, da se s surovinami in izdelki trguje križemkražem po svetu, delo že dolgo ni več tisto, ki bi ustvarjalo denar, kovnice denarja so borze, špekulacije in črni trgi. Spomladi smo razkrivali, da so bile cene surove nafte na borzi relativno umirjene in prav nič izstopajoče, medtem ko so se naftni derivati v maloprodaji rapidno dražili iz dneva v dan. Danes vemo, da so se na račun podražitev debelile denarnice prodajalcev goriv. Ob polletju so prihodke od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojili, dobičke pa štejejo v milijardah evrov. Ker je svet naravnan tako, da brez elektrike in goriv oziroma nafte ne funkcionira, je pač višje cene hočeš nočeš treba sprejeti, ker pohlep po dobičku je očitno nenasiten. Foto: ČG PPS so v letu 2021 ustvarile 4,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 700.000 evrov več kot leto prej. Pekarna zaposluje 74 sodelavcev. Foto: ČG Direktor PPS Igor Ranfl je prepričan, da bodo podražitve spremenile nakupovalne navade potrošnikov. Meni, da se bo treba za kupce še kako potruditi. „V pekarni se močno zavedamo, da se moramo v teh težkih razmerah vsi v celotni prehranski verigi boriti za potrošnika, saj lahko le tako premagamo nastale razmere.“ Foto: PK Nič več svežega kruha za zajtrk V pekarni Hlebček s Pragerskega so prav tako povedali, da se je cena moke za njih v zadnjega pol leta, odkar je vojna v Ukrajini, zvišala za več kot sto odstotkov. Njihove izdelke je mogoče kupiti na policah večjih trgovskih podjetij, imajo pa tudi svojo maloprodajo, v kateri opažajo, da se je zaradi podražitev kruha nekoliko spremenilo vedenje potrošnikov. »Postali so racionalnejši. Prej je bil na njihovi mizi vsako jutro svež kruh, danes pa jedo tudi včerajšnjega. Poleg tega smo opazili, da se s cenami soočajo z zadržki, potrebujejo čas, da jih sprejmejo. Ko pa enkrat razumejo, zakaj plačajo več, da so višje cene posledica burnega dogajanja v svetu in da z njimi ni prizaneseno nikomur, se sprijaznijo,« ugotavljajo v pekarni Hlebček, kjer so še dodali, da se je povečalo povpraševanje po cenejših vrstah kruha, kar govori o tem, da so ljudje postali varčnejši in da zdaj ne posegajo več tako množično po dražjem kruhu. (PK) Cena kruha zrasla za 30 odstotkov Naše denarnice so zaradi podražitev hrane od leta 2017 do danes obremenjene za skoraj 25 odstotkov bolj. Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob, takoj zatem so podražitve izdelkov iz žit. Cene moke in izdelkov iz žit so se v zadnjih petih letih zvišale za kar 36 odstotkov. Sploh cena kruha je močno poskočila v primerjavi z letom 2017. Danes zanj plačamo skoraj 30 odstotkov več kot takrat. Vir: Svet24 ohranitvi kakovosti ne bo vzdržala. „Glede na trenutno situacijo, ko se nam ponovno dražijo vse vhodne surovine, ter ob dejstvu, če bomo želeli še naprej zagotoviti nemoteno proizvodnjo oziroma ohraniti kakovost pekovskih izdelkov, bomo cene primorani povišati. V Pekarni Ptuj so se nam v lanskem letu močno povišale cene vseh surovin, embalaže ter energentov. Drastično povišanje cen vseh vhodnih surovin se je začelo v drugi polovici leta 2021, trend se še kar nadaljuje. Razmere na nabavnem trgu so zelo negotove, saj se nekatere surovine in embalaža dražijo na tedenski ravni. V letu 2021 smo cene izdelkov dvignili junija, in sicer od tri do pet odstotkov, nato pa še decembra od pet do sedem odstotkov. Letošnja februarska podražitev je bila od štiri- do sedemodstotna, spomladanska pa nato okoli osemodstotna.“ Sogovornik je dodal, da je pozitivno, da je lastnik pekarne trgovsko podjetje Jagros, kar prinaša sinergijo pri regulaciji maloprodajnih cen pekovskih izdelkov. menjavi energenta smo pustili kot opcijo obstoječo napeljavo na kurilno olje, ki smo jo letos že tudi zagnali. Zemeljski plin smo uporabljali samo leto dni, od začetka do konca lanskega leta. Z letošnjim letom smo preklopili nazaj na kurilno olje. Za ilustracijo lahko navedem, da so se nam stroški električne energije v lanskem letu povišali za 25 odstotkov, kurilnega olja za 30 in zemeljskega plina za 50 odstotkov. Letos so stroški elektrike zrasli za 300, kurilnega olja za 70 in plina od 300 do 350 odstotkov. Ponudbene cene zakupa električne energije, ki jih imamo na mizi za naslednje leto, so višje za skoraj sto odstotkov,“ je situacijo opisal direktor PPS Igor Ranfl in napovedal, da se bodo kruh in krušni izdelki v prihodnje še dražili, za koliko, pa v tem trenutku še ne vedo, saj so kalkulacije dviga cen še v izdelavi. Mojca Zemljarič Foto: Pexels.com Komentiramo letos. A že dve letošnji podražitvi zagotovo nista bili zadnji. Direktor družbe Igor Ranfl je pojasnil, da obstoječa cena ob rasti proizvodnih stroškov ter hkratni Zemeljski plin so kurili le leto dni V Pekarni Ptuj so s posodobitvijo proizvodnje v lanskem letu prešli na koriščenje zemeljskega plina, a so peči zaradi enormnih podražitev energenta v tem letu začeli ponovno ogrevati s kurilnim oljem. „Pekarna Ptuj je vsa leta kot glavni energent za peči koristila kurilno olje, za hladilnice pa elektriko. Ob nastopu novega lastnika, podjetja Jagros, smo začeli investirati v posodobitev in obnovo proizvodne opreme ter same zgradbe – pekarne. V lanskem letu smo investirali v nov sistem za spremembo energenta, zemeljskega plina. Ob za- Komentiramo Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS), ki s pekovskimi izdelki zalagajo številne prodajalce v regiji in javne zavode, so cene v lanskem letu dvignile dvakrat, enako tudi Sloveniji do samooskrbe z električno energijo ne manjka veliko. Podjetja in gospodinjstva bi jo lahko kupovala po bistveno nižjih cenah, če bi pridelana elektrika ostala doma. Ker smo del evropskega trga in zahodne veje gospodarstva, se slovenska elektrika prodaja na borzi (kam točno jo prodajamo, proizvajalci ne povedo, saj da gre za poslovno skrivnost). Medtem naši slovenski distributerji elektriko na borzi kupujejo (po absolutno pregretih cenah) in jo po visokih cenah prodajajo naprej končnim potrošnikom, podjetjem in gospodinjstvom. Če bi se doma prodajala slovenska elektrika, bi verjetno bilo moč cene bistveno lažje držati za rep, saj proizvodni stroški niso posebej naraščali. Borze z napihovanjem cen pač meljejo po svoje, vse surovine in materiali pa so več ali manj odvisni izključno od špekulativnega borznega (in ne dejanskega realnega) trga. Izredne razmere, kot sta kovid in vojna, pa so več kot odličen poligon za manipulacijo z ljudmi, preusmerjanje pozornosti in višanje cen. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Mestna občina Ptuj 4 stran 4 petek z 5. avgusta 2022 Ptuj z Praznik mestne občine Ptuj Županja: »Naredili smo veliko, želimo si še več!« »Nekaj, kar se je nabiralo skozi desetletja, pač vzame več časa, zadev ne gre rešiti čez noč. Še posebej, ker nismo odvisni zgolj sami od sebe, temveč od številnih dejavnikov. A doslej nam je uspelo narediti velike in pomembne premike na bolje,« v poslanici ob občinskem prazniku, ki ga bomo obeležili 5. avgusta, pravi županja mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Gajškova, ki je vajeti mesta prevzela pred skoraj štirimi leti, je z dosežki tako v tem mandatu kot zadnjem letu zadovoljna, a se zaveda, da je pred njo in njeno ekipo še veliko izzivov. Napredek je opazen na mnogih področjih. S sredstvi, ki so na razpolago, so skušali narediti, kolikor se je dalo. Proračun je letos težak 44 milijonov evrov, več kot tretjino tega zneska so namenili za investicije. Zajeten delež sredstev za naložbe so si zagotovili tudi iz evropskih in državnih virov. Na Ptuju se letos na veliko gradi V teku je deset milijonov evrov vreden projekt izgradnje kanalizacije, v sklopu katerega bo urejeno 32 kilometrov novega kanalizacij- Foto: ČG Nuška Gajšek, županja MO Ptuj Županja: »Vse ne gre čez noč!« Foto: ČG Na novo je urejenih že 24 kilometrov kanalizacijskega omrežja. »Vedno se najde prostor za izboljšave, a menim, da se skupaj z zaposlenimi na občinski upravi trudimo reševati tako problematiko preteklih let kot tudi iskati rešitve za razvoj našega mesta, izvajati nove projekte in investicije, ki bodo doprinesle k večji kakovosti bivanja vseh nas. Nekaj, kar se je nabiralo skozi desetletja, pač vzame več časa, zadev ne gre rešiti čez noč. Še posebej, ker nismo odvisni zgolj sami od sebe, temveč od številnih dejavnikov. Veseli me, da smo naredili premike pri zagotavljanju prepotrebnih stanovanj z načrtovano gradnjo na Potrčevi in za avtobusno postajo, gradimo kanalizacijsko omrežje, zaključenega je že preko 75,13 % oz. kar 24,1 km, urejamo dolgo zapostavljeno cestno infrastrukturo, gradimo kolesarske povezave za varno udeležbo kolesarjev, OŠ Mladika je po desetletjih čakanja bogatejša za novo jedilnico, kuhinjo in ostale prenovljene prostore, Olgica ima novo streho, preselili smo upravo Vrtca Ptuj, gradimo nov poslovilni objekt na rogozniškem pokopališču, vlagamo v šport, realizirali smo participativni proračun za leto 2022, občani pa so že izglasovali projekte za leto 2023. Veliko je majhnih, drobnih reči, ki si jih občani želijo in je treba najti voljo in posluh, da jih realiziramo, v okviru zmožnosti seveda. Zagotovo si želimo še veliko več, a nas pri željah omejuje višina proračuna,« je ob občinskem prazniku dejala županja Nuška Gajšek. Štajerski TEDNIK stran 5 Mestna občina Ptuj petek z 5. avgusta 2022 skega omrežja, okrog 700 novih priključkov in 16 prečrpališč. Letos bo dokončana tudi gradnja Stare steklarske in obnova sosednjih ulic ter Vrazovega trga. Skoraj pet milijonov evrov vredna naložba bo prispevala k revitalizaciji tega dela mesta. Približno polovico potrebnega denarja si je občina zagotovila iz evropskih virov. Več milijonov evrov so si spodnjepodravske občine – med njimi tudi Ptuj – iz Evrope zagotovile tudi za gradnjo kolesarskih povezav. Mesto dobiva tri nove regionalne kolesarke. Samo na območju ptujske občine je vrednost del 3,7 milijona evrov. S pomočjo evropskega denarja občina gradi še eno kolesarsko povezavo, in sicer na Rogozniški cesti. COLOR CMYK petek, 5. 8. 2022 Pomembna vlaganja v izboljšanje cestne infrastrukture Dolgo pričakovana ureditev Slovenskogoriške ceste je v teku. Denar za to naložbo sta zagotovili država in občina, skupaj 1,37 milijona evrov. Po dokončanju del se bo na tej trasi pomembno izboljšala prometna varnost tako voznikov kot pešcev. Po zaključeni prvi etapi prenove Ulice 5. prekomorske so letos nadaljevali z drugo, vredno skoraj 831.000 evrov. Cesta skozi blokovsko naselje tako dobiva popolnoma novo podobo, promet postaja varnejši, vožnja pa bolj lagodna. Stara luknjasta cesta nikomur ni bila v ponos. Takih je sicer v mes- 5 tu še veliko, prav zato na občini pravijo, da v tem mandatu skrbno s predsedniki četrtnih skupnosti pripravljajo sezname prioritetnih vlaganj. Potreb je namreč več kot razpoložljivih sredstev. Vlaganja na vseh segmentih: šolstvo, šport … Izjemno pomembna, letos zaključena investicija je prenova in dozidava Osnovne šole Mladika. Več desetletij so si prizadevali za urejene in primerne šolske prostore, ki so jih končno tudi dobili. Prva faza je zajemala prizidavo z rekonstrukcijo in energetsko sanacijo, skupna vrednost vseh del je znašala skoraj milijon evrov. Uredili Foto: ČG Predvidoma septembra bo namenu predana vežica na rogozniškem pokopališču. Foto: ČG OŠ Mladika ima novo jedilnico, kuhinjo in bistveno boljše pogoje za delovanje. so nov sistem ogrevanja, vključno z rekonstrukcijo kotlovnice v Čučkovi ulici 7, prezračevanje mansarde, izvedli toplotno izolacijo, zamenjali okna, sanirali vodovod, kanalizacijo in sanitarije. V drugi fazi je šola dobila prizidek, v katerem sta jedilnica in kuhinja. V klet so umestili novo avlo s centralnimi garderobami. Skupna vrednost celotne prenove znaša 2,6 milijona evrov. Osnovna šola Olge Meglič je končno dobila novo streho, kar je občino stalo okrog 400 tisočakov. Poskrbeli so za selitev uprave Vrtca, v ta namen so prenovili enoto Narcisa, kar je stalo 275.000 evrov. Vlaganja se bodo povrnila v nekaj letih, saj odslej ne bodo več plačevali najema prostorov. Nadaljujejo z investicijami, ki po- menijo izboljšanje pogojev v športni infrastrukturi. NK Podvinci dobiva prizidek, vreden 370.000 evrov, dve tretjini denarja bo prispevala občina. Tudi športno društvo Rogoznica (320.000 evrov) je prišlo na svoj račun, zanje urejajo stari objekt in gradijo prizidek. Vežico naj bi odprli letos Izjemno pomembna pridobitev, ki naj bi bila namenu predana letos, je izgradnja nove vežice na novem rogozniškem pokopališču. Investicija je vredna milijon evrov. Po več letih je bila ptujska občina uspešna pri iskanju kupcev za dva strateška objekta. Prodana je stavba na Raičevi 2, kjer bo novi lastnik urejal stanovanja, novo (predvidoma zdravstveno) dejavnost pa bodo izvajali v nekdanjem hostlu Kurent. Pomembni premiki na bolje se obetajo na področju stanovanjske politike. Skupaj s Stanovanjskim skladom RS občina načrtuje gradnjo 43 neprofitnih stanovanj za avtobusno postajo. Letos so stekla dela, ki bodo prispevala k izboljšanju poplavne varnosti na območju ptujske občine. Pravkar so v teku na Vičavi in v Ljudskem vrtu, kjer gradijo zadrževalnik in urejajo ribnik. »Zadovoljni smo s tem, kar nam je uspelo narediti v tem letu. Seveda si želimo še več, a nas omejuje višina proračuna. Vsekakor se trudimo vsa sredstva porabiti optimalno, za reševanje najnujnejših in najbolj perečih zadev,« je zagotovila ptujska županja. Dženana Kmetec IZDELUJEMO NAČRTE ZA: - stanovanjske in kmetijske objekte - poslovne in industrijske objekte - stanovanjska in poslovna naselja - nadzor del - MFHBMJ[BDJKB objektov Klepova ul. 13, 2250 Ptuj gradbiro@siol.net gsm: 051 206 913 ,   ! Klepova tel Spoštovani! Praznični dnevi nas vsaj za trenutek iztrgajo iz vsakodnevnih skrbi. Za praznik naše Mestne občine Ptuj pa lahko ob brezskrbnosti dodamo še nekaj drobnih radosti in ponosa ob tem, kar smo v letu, ki je za nami, ustvarili za naše skupno dobro. Ob tem smo lahko še posebej ponosni na tiste posameznike in organizacije, ki bodo ob letošnjem praznovanju prejeli občinska priznanja za svojo dobrodelnost in socialni čut, ker so se trudili za boljše odnose med ljudmi, za ohranjanje kulturne dediščine ali pa so s svojo ustvarjalnostjo pripomogli k pospeševanju razvoja in s tem pripomogli k dvigu kakovosti življenja in dela občank in občanov naše občine. Spoštovani, v imenu naše liste in osebnem imenu vam izrekam iskrene čestitke ob občinskem prazniku, ki ga s ponosom praznujmo. Svetniška skupina Lista dr. Štefana Čelana Doc. dr. Štefan Čelan Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 6 Mestna občina Ptuj 6 petek z 5. avgusta 2022 Ptuj z V nakup dveh novih gasilskih vozil Vrednost obeh je 830.000 evrov Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ptuj namerava naslednje leto v mesto pripeljati dve novi gasilski vozili v skupni vrednosti 830.000 evrov. Dobavilo ju bo podjetje Rosenbauer. Glavnino denarja bo zagotovila mestna občina (MO) Ptuj, preostali delež pa društvo in država. Foto: MZ Utrinek s podpisa pogodbe za novi gasilski vozili PGD Ptuj; z leve: županja MO Ptuj Nuška Gajšek, predsednik PGD Ptuj Edvard Pušnik, predstavnik podjetja Rosenbauer Aleš Podlesnik in poveljnik PGD Ptuj Tadej Korošak. Prvo vozilo bo operativno, z gasilsko cisterno za vodo volumna 5.000 m³ ter vso ostalo opremo v skladu s tipizacijo. „Gre za vozilo GVC II, dejansko bo to najsodobnejše vozilo v naši garaži. Drugo vozilo bo služilo logistiki oziroma prevozu opreme na kraj intervencije,“ je bodoči novi pridobitvi opisal poveljnik PGD Ptuj Tadej Korošak. Predsednik PGD Ptuj Edvard Pušnik je dodal, da bo vozilo GVC II stalo nekaj čez 550.000 evrov, vozilo za logistiko pa blizu 270.000 evrov. Z novo gasilsko avtocisterno bo PGD Ptuj nadomestilo 22 let staro vozilo. Ptujski gasilci so pred dvema letoma za nekaj manj kot pol milijona evrov nabavili vozilo GVC 16/25, za letos imajo v načrtu tudi nakup gasilskega reševalnega čolna v vrednosti 45.000 evrov. V mandatu aktualnega vodstva PGD Ptuj bodo tako nabavili tri nova gasilska vozila in čoln. Zadovoljni so tudi, da je imelo okolje pred leti posluh za nakup gasilske avtolestve, ki so jo pri reševanju že tudi večkrat uporabili. Podpisu pogodbe z dobaviteljem dveh novih gasilskih vozil je prisostvovala županja Nuška Gajšek. Dejala je, da sploh ni vprašanje, ali nakup gasilske tehnike podpreti, saj je delo prostovoljcev in gasilcev neprecenljivo, kar se je znova dokazalo pri gašenju požara na Krasu. Spomnila je, da tudi območje MO Ptuj ni imuno na narav- ne in druge nesreče. „Gasilci ste nepogrešljivi. Da lahko opravljate svoje poslanstvo, potrebujete primerno opremo. Obe vozili sta absolutno potrebni,“ je povedala ptujska županja. PGD Ptuj z okoli 120 člani, polovica jih je operativcev, je gasilska enota širšega pomena. Uvrščeni so v peto kategorijo in bi lahko bili organizirani kot polpoklicna brigada. Enota povprečno letno posreduje na od 180 do 240 intervencijah; letos do konca julija so jih našteli 112. Za uspešno in strokovno posredovanje na toliko intervencijah je treba biti tudi primerno dobro opremljen, so prepričani v vodstvu društva. MZ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Na kaj moramo misliti, ko izbiramo klimo Kakšne lastnosti mora imeti glede na naš bivalni prostor? Pri nakupu klimatskih naprav se moramo zavedati, da je zelo pomembno, kje klimo kupimo. Ponudnikov je ogromno, modeli so podobni, seveda pa so razlike v kakovosti in blagovnih znamkah; velike razlike, ki jih ljudje zaradi cene radi spregledajo, pa so tudi v strokovnosti monterjev. V podjetju IBLO skrbimo za strokovni kader z rednimi izobraževanji. Razmisliti je treba ne le o tem, kje in v kakšni vrednosti boste klimo kupili, pač pa tudi o tem, kdo vam bo klimo vzdrževal in servisiral, ko bo le-ta v okvari. Največ težav se namreč pojavlja ravno z vzdrževanjem naprav. Pri samih klimatskih napravah je ob kakovosti, ki jo ponavadi dobimo s prepoznavno blagovno znamko, npr. LG, treba izbrati primerno moč klimatske naprave. Prav tako naj bo eden izmed pomembnejših faktorjev pri izbiri tudi vrsta modela, torej lastnosti, ki jih klimatska naprava ponuja. Vsaka klimatska naprava bo namreč hladila ali grela, je pa pomembno, koliko energije bo pri tem porabila, kako vam bo očistila zrak (novi modeli LG vam nudijo namreč tudi svež in čist zrak, uničujejo bakterije, viruse in podobno), kakšno udobje vam bo nudila, ali ima možnost upravljanja preko wi-fija, ali ima možnost nastavljanja loput z daljincem v vseh štirih smereh in podobno. Pri nas imamo v programu veliko različnih modelov klimatskih naprav LG, od osnovnih do tistih, ki vam omogočajo veliko različnih funkcij, pa tudi takšne, ki so tudi oblikovno izjemno lepe. Izbirate lahko med samostojnimi modeli ali multimodeli, kjer na eno zunanjo enoto vežemo več notranjih enot. Za kakšne prostore je klima primerna tudi kot vir ogrevanja? V katerih primerih je lahko edini vir ogrevanja in kdaj jo uporabljamo za dogrevanje? Klimatska naprava je v osnovi naprava za hlajenje. To pomeni, da ni namenjena za uporabo kot edini vir ogrevanja. Seveda se lahko uporablja, vendar je treba razumeti, da to ni enako ogrevanje kot npr. z radiatorji. Težava, ki se pojavlja, je v tem, da klimatska naprava ponavadi ni montirana v vsakem prostoru, tako kot so npr. radiatorji. Prav tako ogreva prostor z izpihovanjem toplega zraka, ponavadi z višine, torej je ogrevanje pri tleh slabše. Novejša tehnologija omogoča, da učinkovito delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah, zato se lahko v posameznih prostorih uporablja kot edini vir ogrevanja, predvsem v poslovnih prostorih ali kakšnih manjših sobah. Izjemno praktična pa je v prehodnih obdobjih, ko še ni kurilne sezone, ali morda v začetku kurilne sezone. Ker je majhen porabnik električne energije, je primerna tudi za dogrevanje v zimskem času, saj se tako lahko privarčuje pri porabi dražjih energentov. Kakšni so trendi na področju toplotnih črpalk, kaj odlikuje izdelke, ki jih prodajate, in kaj iščejo stranke? Toplotne črpalke so v zadnjih desetih letih postale zelo popularne. Tehnologije se vsako leto spreminjajo in izboljšujejo. Največja težava, ki jo opažamo pri ljudeh, je dezinformiranost, saj ‚vsak o vsem vse ve‘, vsak sosed, znanec ima svoje laično mnenje in ljudje so zmedeni. Zaradi velike količine ponudnikov, pri čemer je veliko tudi nestrokovnih, ljudje ne vedo, komu bi verjeli. Priporočamo, da se obrnejo na strokovnjake s tradicijo, ki jo v podjetju IBLO s 27-letnim delom vsekakor imamo. Podobno kot pri klimatskih napravah tudi za toplotne črpalke dobivamo ogromno klicev, saj so monterji kar izginili, ko se je pojavila težava, ali pa težave preprosto niso znali odpraviti. Teh težav je na trgu največ. Pri izbiri toplotnih črpalk je najpomembnejša pravilna izbira moči naprave. Naprava mora biti primerno velika, da bo imela ob majhni porabi kar največji izkoristek in dovolj moči za ogrevanje prostora do temperature, ki jo želite, zato je posvet s strokovnjakom nujen. Naprave LG nudijo izjemno delovanje in učinkovitost pri zelo nizkih temperaturah, kar pomeni, da bodo efektivno delale tudi takrat, ko bo zunaj hud mraz. Izbirate lahko modele do 16 kw moči v klasičnih izvedbah, ukvarjamo pa se tudi z VRF-sistemi, kjer najdemo rešitve tudi za prostore, kjer klasični modeli po moči ne zadoščajo več. Kako je z vzdrževanjem klim in toplotnih črpalk? Klimatske naprave lahko ljudje vzdržujejo sami. Čiščenje filtrov po navodilih proizvajalca naj bi se opravljalo redno, ne le enkrat letno. Svojim strankam nudimo vzdrževanje klimatskih naprav. Če si stranke same čistijo filtre, ni potrebno pogosto vzdrževanje, če pa ne, je treba predvsem zaradi čistejšega zraka in učinkovitosti delovanja očistiti klimo vsaj enkrat letno. Je pa vse odvisno od tega, v kakšnem prostoru je naprava in koliko se uporablja. Zavedati se moramo, da ta zrak dihamo, zato je priporočljivo, da si ljudje redno čistijo filtre, saj za to ne potrebujejo posebnega znanja, slediti morajo le navodilom proizvajalca. Za toplotne črpalke posebna vzdrževanja niso potrebna in se odpravljajo le napake ali okvare naprav. V izogib težavam med kurilno sezono bi bilo pred kurilno sezono priporočljivo opraviti preverjanje in posnetek delovanja sistema z LG-programsko opremo ter preveriti nastavitve parametrov. IBLO d.o.o., VINARSKI TRG 3, 2250 Ptuj www.iblo.si 02/78 06 430 Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 7 Mestna občina Ptuj petek z 5. avgusta 2022 7 Grajena z Slavnostna razglasitev kmetije leta 2022 Kmetije – nadvse pomemben člen družbe V MO Ptuj so v okviru praznovanja občinskega praznika že 22. zapored razglasili kmetijo leta. Kmetija leta 2022 je postala družinska kmetija Dominika Lenarta (Mestni Vrh), za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa je priznanje prejela kmetija Fuks iz Krčevine pri Vurbergu. Slavnostna razglasitev je že tradicionalno potekala v Domu krajanov Grajena. Z izborom kmetije leta MO Ptuj povečuje zavedanje pomena kmetijstva kot dejavnosti za prehransko varnost in oskrbo ter razvoja mesta in regije. Ta edinstveni izbor so v MO Ptuj začeli leta 2000 na pobudo takratnega mestnega svetnika Slavka Brgleza. Na slavnostni razglasitvi sta se izbrani kmetiji tudi predstavili. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek, ki je skupaj s predsednikom ocenjevalne komisije Andrejem Reberniškom izbranima kmetijama podelila priznanji, je poudarila, da sta pomemben del naše skupnosti in da opravljata zelo pomembno delo. Ekološko in varčno kmetovanje, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje tradicije življenje na vasi, arhitektura in urbanizem ter zunanja ureditev kmetije pa so glavni kriteriji izbora kmetije leta, ki jih izbrane kmetije izpolnjujejo. Mestna občina Ptuj je tudi kmetijska občina Andrej Rebernišek je na letošnjem izboru kmetije leta v MO Ptuj predstavil nekatere pomembne podatke o kmetijstvu na tem prostoru, ki potrjujejo, da je MO Ptuj tudi kmetijska občina s 301 kmetijo. Vseh kmetijskih površin ima 6.660 ha. Njivskih površin je 2017 ha, pšenica je rasla na 450 ha ali na 23 odstotkih vseh kmetijskih površin, koruza dozoreva na 876 ha. Travinje raste na 512 ha, vinogradniških površin je 122 ha, intenzivnih sadovnjakov 47 ha. Levji delež bruto dohodka v kmetijstvu tako v MO Ptuj kot v Sloveniji predstavlja živinoreja. Šest kmetij je vključenih v A-kontrolo, imajo 320 krav molznic, skupaj pa 812 govedi. Vseh kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, je 52, skupaj vzrejajo 2.200 govedi. S plemenskimi svinjami se ukvarja 21 kmetij, skupaj ima prašiče še 91 kmetij. „Kmetijstvo je pomembna dejavnost v MO Ptuj. Ponosni smo lahko, da lahko vsako leto tudi izberemo kmetijo, ki je dosegla svoje cilje. Veliko govorimo o kmetijstvu, kakšna naj bo evropska kmetija. Kmetijstvo se srečuje s številnimi problemi, številni so tudi izzivi. Z neko vnemo, s skupnim nastopom in skupnim pristopom pa se da marsikaj narediti. Ponosni smo na naše kmetije, MO Ptuj se lahko pohvali z resnično vzornimi kmetijami, na to moramo biti vsi Foto: Črtomir Goznik S slavnostne razglasitve kmetije leta 2022, na kateri sta izbranima kmetijama nagradi podelila županja MO Ptuj Nuška Gajšek in predsednik ocenjevalne komisije Andrej Rebernišek. skupaj ponosni. Mnogokrat na to pozabimo, kot pozabljamo tudi na to, da imajo tudi številne probleme. Vedno poudarim, da Slovenija ne bi bila tako lepa, če ne bi bilo kmetov, če ne bi obdelovali prelepe slovenske zemlje. Velikokrat se kmetje srečujejo tudi z omejitvami. Tako včasih vidimo tudi zapis, da je prepovedno voziti s traktorji. Ob tem se moramo vprašati, kam smo prišli kot družba. Kdo bo ljudem, ki se priselijo na podeželje, plužil pozimi, če pa plužijo traktorji, mi pa postavimo znak o prepovedi vožnje s traktorji. Eno govorimo, drugo delamo. Pritiski na podeželje, na tiste, ki kmetujejo, ki skrbijo ne samo za prehransko varnost, temveč tudi za videz okolja, so vedno večji. Kmetje so tudi največji zaščitniki narave. Naš zavod sodeluje v številnih projektih skupaj z zavodom za varstvo narave. Če ni kmeta, kaj bo, bo zarast, bo nekaj opuščenega, ne bo ničesar več. Vse sloni na kmetijstvu, kar zadeva podeželje. Ko praznujemo, je to treba tudi povedati na glas, da smo kmetje pomemben člen družbe, da bi morali biti med petimi najpomembnejšimi členi vsake vlade. Razvite države tako razmišljajo, pri nas pogosto ni tako,“ je izpostavil predsednik ocenjevalne komisije za izbor kmetije leta MO Ptuj Andrej Rebernišek. Čestital je izbranima kmetijama kot tudi vsem, ki sodelujejo v izboru kmetije leta, in MO Ptuj, ki s tem slavnostnim dogodkom vsako leto obogati praznično dogajanje, hkrati pa s tem opozarja na pomen kmetijstva v tem in širšem slovenskem prostoru. Izbranima kmetijama je čestital tudi poslanec državnega zbora Jožef Lenart, Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, predsednik ocenjevalne komisije, tudi direktor KGZ Ptuj, pomembne strokovne institucije v Podravju in v slovenskem prostoru: „Ponosni smo lahko, da vsako leto tudi izberemo kmetijo leta, ki je dosegla svoje cilje.“ ki je odraščal na družinski kmetiji Lenart. Vesel je, da se družinska tradicija nadaljuje, da je kmetija uspešna in da ima še veliko ciljev. Njen današnji gospodar Dominik Lenart je ob tej priložnosti še posebej izpostavil, da želijo nekoč postati kmetija, ki bo vse mleko nekoč predelala doma. Z ubranim petjem je razveselil MoPZ Jezero pod taktirko Marije Šteger. Za kulinarične dobrote so poskrbele članice društva gospodinj Jezero in društva kmetic MO Ptuj, za vinsko kapljico pa člani društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje slovenske gorice. MG 9VHPREþDQNDPLQ REþDQRP0HVWQH REþLQH3WXMiskreno þHVWLWDPRRE REþLQVNHPSUD]QLNX Vabimo vas v poslovno enoto Ptuj, NMHUYDVSULþDNXMHQDãH SULMD]QRRVHEMHLQ XJRGQDSRQXGED 3(3WXM8OKHURMD/DFNDZZZGKVL7SWXM#GKVL   ,VNUHQHÕHVWLWNH REREÕLQVNHPSUD]QLNX 0HVWQHREÕLQH3WXM DOMINKO PTUJ Ime s tradicijo! Gospodarska vozila CENTER RABLJENIH VOZIL 7(+1,Î1,35(*/(', www.dominko.si 2EĀDQNDPLQREĀDQRP0HVWQHREĀLQH3WXMĀHVWLWDPRREREĀLQVNHPSUD]QLNX Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 petek z 5. avgusta 2022 Juršinci z Z županom Alojzom Kaučičem ob občinskem prazniku »Po 28 letih je napočil čas za slovo« Kot najzahtevnejši projekt v zgodovini občine juršinski župan ocenjuje gradnjo kolesarskih povezav. »Ogromno truda je bilo vloženega v to, od idejnih zasnov, izvedbenih projektov, urejanja zemljišč. Dela na štirikilometrski trasi proti Ptuju so zdaj v polnem teku, zaključiti je treba še pet postopkov razlastitev, kar je naloga upravne enote. Na srečo smo se z Direkcijo za infrastrukturo dogovorili, da bo država financirala skoraj milijon evrov vredno kolesarsko brv čez Pesnico, naš strošek pa je bil zgolj projektiranje v višini 48.000 evrov. Poleg tega projektiramo tudi traso proti Svetemu Juriju ob Ščavnici,« razlaga Alojz Kaučič. Kot je znano, se gradnja kolesarskega omrežja financira iz odhajajoče finančne perspektive EU, v prihodnji pa smo namenili približno 800.000 evrov. Do konca prihodnjega leta naj bi bila tako s hitrim internetom pokrita vsa občina. Upam, da bo res tako.« Pozabili niso niti na dodatne površine za rekreacijo, saj so 50.000 evrov rezervirali za ureditev igrišča za odbojko na mivki in tekaške steze v športnem parku. Nizka zadolženost in pripravljeni projekti bo na vrsti obnova vodovoda. Da bodo na občini pravočasno pripravljeni, so zato že naročili projektno dokumentacijo za zamenjavo cevovodov v dolžini 22 kilometrov. Veseli ga, da se je slednjič pre- maknilo tudi na področju telekomunikacij. »Rune so začele polagati optične kable s Ptuja proti nam. Zagotovili so, da jih bodo najprej položili na vseh šestih cestnih odsekih, ki jih bomo letos obnavljali, za kar Ker so zime v zadnjih letih zelo muhaste in nepredvidljive, je težko napovedati, koliko dela bodo imeli delavci z opravljanjem zimske službe. Zato so se s koncesionarjem, Cestnim podjetjem Ptuj, dogovorili Starše z Žetev pšenice s srpi je ponovno uspela V občini Starše je aktivnih veliko društev, njihovi člani pa med drugim skrbijo tudi za turistično promocijo. V ta namen organizirajo najrazličnejše prireditve, ki pritegnejo obiskovalce ob blizu in daleč. Ena izmed njih je že tradicionalna predstavitev žetve na stari način, ki so jo letos članice društva Ajda v sodelovanju s Turističnim društvom in občino izvedle že tretje leto zapored. Mladi več ne znajo kositi na roke Na dan žetve so se članice društva lepo oblekle, v roke pa za plačevanje po dvanajstinah. »To pomeni, da nikdar ne plačamo ne preveč ne premalo. Letošnja zima, denimo, je bila mila, zato smo predvidena sredstva, ki niso bila porabljena, preprosto prenesli za naprej.« V zadnjih mesecih se na veliko ugiba, ali se bo župan z enim najdaljših stažev v Sloveniji znova podal na lokalne volitve, ki bodo jeseni. O svoji odločitvi je Kaučič prvič javno spregovoril. »Ne bom več kandidiral, saj se mi zdi to pošteno tako do mene kot do občanov. Po 28 letih županovanja, pred tem pa še treh letih predsedovanja krajevni skupnosti je napočil čas za slovo, čas, da gre vodenje občine v nove roke. Verjamem, da se bodo volivci pravilno odločili in da bo razvoj občine tudi naprej tekel vsaj tako dobro kot doslej, če ne celo bolje. Za to so ustvarjeni vsi pogoji, občina je nizko zadolžena, projekti so pripravljeni in čakajo, občinska uprava z novim direktorjem na čelu dela odlično in lahko zagotovi vse, kar je potrebno za nadaljnje investicije in razvoj.« Letošnje slovesnosti ob občinskem prazniku bodo potekale od 5. do 7. avgusta v sodelovanju z domačimi društvi: v petek bo svečana seja občinskega sveta, v soboto osrednja prireditev, v nedeljo pa tradicionalno žegnanje. Senka Dreu Cirkulane z Občina na tekmovanje Moja dežela Starške gospodinje pridelale 1,6 tone pšenice »Eden izmed naših ciljev v društvu je ohranjanje starih običajev, zato smo kljub selitvi na novo lokacijo poiskale drugo, večjo njivo v neposredni bližini rondoja v Zlatoličju in poskrbele za setev pšenice. To je eno najpomembnejših žit in kulturna rastlina nasploh na našem območju, in sicer tako po zasejani površini kot tudi glede pomena, ki ga ima v naši prehrani,« je izpostavila Janja Golob, dolgoletna predsednica društva Ajda in dodala, da so letos pridelale okoli 1.600 kilogramov pšenice. Pridelek je zaradi suše nekoliko manjši kot pretekla leta, vendar so kljub temu z njim zelo zadovoljne. Tega namreč ne počnejo zaradi zaslužka, ampak predvsem zaradi prikaza žetve ter posledično druženja ob tako veselem dogodku, ki je včasih veljal celo za praznik tako kot trgatev ali koline. Foto: SD Alojz Kaučič: »Izgradnji kolesarskih povezav sledita obnova vodovoda in optika.« Zbiranje glasov za Park dediščine Občina Cirkulane se je že tretje leto zapored prijavila na tekmovanje Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022, tokrat v kategoriji NAJ lepše – NAJ gostoljubnejše mestno/trško/vaško jedro. Letos stavijo na novo vaško pridobitev Park dediščine, ki je vsekakor obogatil omenjeno haloško občino, nad njim pa je bila navdušena tudi strokovna komisija. Foto: EK Park dediščine v Cirkulanah Foto: Anica Furek Ko je delo opravljeno, je čas za skupno fotografiranje. vzele srpe in se odpravile na njivo. Vreme je bilo v primerjavi z lanskim letom, ko jih je precej namočilo, idealno za tako opravilo. Moški so iz hlevov in kleti prinesli kose, poskrbeli pa so tudi za prevoz do njive s starodobnim traktorjem. Kot je povedal Franca Kiseljak, eden izmed koscev, si je že dan prej nabrusil koso, kar je dokaj zahtevno opravilo, ki ga ne obvlada vsak. Poskrbel pa je tudi za primerna oblačila: bela srajca, moder pred- pasnik in klobuk. »Žetev pšenice na roke me vedno ponese skoraj petdeset let nazaj, v čas moje mladosti, ko me je oče učil prvih zamahov s koso.« Franc je eden izmed tistih, ki še zna kositi na roke, večina mladih tega opravila več ne pozna. Starejši moški so zato prevzeli košnjo žita, ženske pa so vezale in postavljale snope. Člani ostalih društev so prepevali pesmi, igrali ljudske viže in prikazali še druge običaje. Za dobro voljo so poskrbeli godci ljudskih viž iz Rošnje in ljudske pevke Šentjanževke, zaplesali so plesalci folklorne skupine KUD Franca Ilca Rošnja-Loka. Prijetno druženje se je nadaljevalo v senci pod šotorom ob novi brunarici. V sodelovanju s kmetijo Golob iz Zlatoličja so vse sodelujoče pogostili z malico. Dogodka so se udeležili tudi prijatelji iz pobratene občine Mala Subotica (Društvo žena in PGD Palovec). Estera Korošec Na seznamu krajev, ki se potegujejo za najlepše vaško jedro, je 21 slovenskih krajev, in sicer Kog (Ormož), Križevci, Park dežela štorkelj (Velika Polana), Slovenske Konjice, Vojnik itd. Vsak teden organizatorji preštejejo število glasov, v tem trenutku je na prvem mestu Slovenj Gradec s 617 glasovi. Prav zato Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, poziva vse domačine, pa tudi obiskovalce, da glasujejo za njihovo vaško jedro preko portala Turistične zveze Slovenije. Glasovanje bo potekalo do 9. septembra 2022. Na natečaju, ki letos poteka že 31. po vrsti, tokrat pod naslovom Kje je zdravje doma, sodeluje 43 izletniških točk, 25 izletniških krajev, 33 mest ter 21 jeder, šest turističnih krajev, devet zdraviliških krajev, sedem mladinskih prenočišč, 20 kampov in glampingov ter 31 tematskih poti. Zmagovalce bodo razglasili na Dnevih slovenskega turizma, ki bodo v Laškem potekali med 15. in 17. novembrom. Estera Korošec Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo petek z 5. avgusta 2022 stran 9 9 Podravje z Veliko podjetij življenjsko odvisnih od zemeljskega plina Na mizi tudi scenariji o zmanjševanju proizvodnje Skorajda ni gospodarske panoge, ki je ne bi pretresale visoke cene energentov. Te pomembno vplivajo na poslovanje velikih podjetij, kjer že oblikujejo rezervne scenarije, če bi bila dobavljivost plina resno postavljena na kocko. V enem največjih živilskih podjetij v Sloveniji s sedežem na Ptuju, Perutnini Ptuj, pripravljajo plan B za prehod na druge alternativne vire energije, če plina na trgu ne bi bilo moč kupiti. Sprememba energenta bi za podjetje pomenila tudi gradnjo novih instalacij, so pojasnili. Plin za pripravo pare v mesni industriji Perutnina Ptuj največ zemeljskega plina potroši v segmentu mesne industrije – za pripravo pare. Ker je plin veljal za cenovno ugoden energent, so njegovo po- Foto: ČG Zaprtje pipice z zemeljskim plinom po oceni predsednika uprave Taluma Marka Drobniča vodi v omejevanje oziroma zmanjševanje proizvodnje. „Če pride do omejitev dobav plina, je to edina kratkoročna možnost.“ Poziv državi, naj urgentno ukrepa Gospodarstveniki se za reševanje izzivov na področju dobave zemeljskega plina nadejajo pomoči države. Šef Taluma Marko Drobnič jo poziva k hitremu odzivu, saj se industrija srečuje z ekstremnimi razmerami. „Brez takojšnjih, protekcionističnih in sorazmernih ukrepov države na vseh segmentih potrošnikov/ porabnikov se bo plaz zaustavitev po oskrbovalni verigi samo nadaljeval. Na to opozarja celotno gospodarstvo, še posebej pa vsa predelovalna industrija, ki je ključni generator izvoza in poganjalec rasti dodane vrednosti ter razvoja v Sloveniji. Industrija v teh ekstremnih razmerah kratkoročno ni več odvisna sama od sebe, ampak v veliki meri od zaščitniške reakcije države. Mnoge industrijsko močne države članice EU, kjer je naša konkurenca, so se postavile zase in so zato že odreagirale.“ rabo skozi leta celo povečevali. V lanskem letu so ga na ravni skupine porabili blizu 82.000 MWh. V vodstvu podjetja so povedali, da imajo za proizvodnjo potrebne količine plina v celoti pogodbeno dogovorjene do konca leta 2024. Na osnovi zagotovil dobaviteljev in že zakupljenih količin ne pričakujejo večjih težav z dobavo, kljub temu pa v podjetju pišejo rezervne scenarije za primere težav z dobavo. „Pripravljamo rezervne scenarije, pridobivamo ponudbe za alternativne vire ter investicijo v nove instalacije, če bi bilo to potrebno. To pa seveda pomeni tudi dodatne stroške.“ V ptujskem živilskem gigantu so dodali, da so cene na trgu zemeljskega plina v prvi polovici letošnjega leta za 4,7-krat višje kot v enakem obdobju lani in skoraj 12-krat višje v primerjavi s prvo polovico leta 2020. V Impolu ne izključujejo redukcije Na več možnih scenarijev v zvezi z dogajanjem na energetskem (oz. plinskem) trgu se pripravljajo tudi v slovenjebistriškem Impolu. Preračunavajo stroške in vzdržnost poslovanja v zvezi z različnimi cenami, ne izključujejo tudi možnosti redukcije. V podjetju so povedali, da jim zemeljski plin služi pri proizvodnih procesih litja, stiskanja in valjanja, na letni ravni ga potrošijo dobrih 224.000 MWh. Zamenjava z drugim energentom pri navedenih proizvodnih procesih po pojasnilu podjetja ni možna. Foto: ČG V Perutnini Ptuj so povedali, da bi bil prehod na koriščenje drugih virov energije v njihovi proizvodnji možen, a bi to zaradi rekonstrukcije instalacij in opreme pomenilo dodatne stroške. Talum o zmanjšanju proizvodnje V Talumu so odkrito povedali, da bi bili v primeru omejitev dobave zemeljskega plina primorani zmanjšati proizvodnjo. „To je edina kratkoročna možnost,“ so poudarili. Rezerv za optimizacijo procesov po navedbah predsednika uprave družbe Marka Drobniča več ni, saj so vse ukrepe v zvezi z optimizacijo procesov in energetsko učinkovitostjo že izvedli. V Talumu so porabo zemeljskega plina v minulem obdobju celo povečali. Koristijo ga za pretaljevanje aluminija, ki nadomešča proizvodnjo v elektrolizi. „Zemeljski plin v Talumu uporabljamo za pretaljevanje oziroma reciklažo aluminija. Z zmanjševanjem proizvodnje v elektrolizi in posledično zmanjševanjem porabe električne energije smo povečali porabo plina, saj iz elektrolize dobimo manj aluminija za naše izdelke. V Talumu imamo sicer zakupljenih 70 odstotkov potrebnih količin zemeljskega plina do leta 2025. Zaradi narave proizvodnega procesa ne moremo zakupiti celotne količine – kvartalno zakupujemo dodatne količine zaradi trapeznega odjema. Te cene so tudi do petkrat višje.“ Večina industrije brez možnosti alternativnih virov Predsednik Talumove uprave Drobnič je izpostavil, da je industrija, ne samo aluminijska, temveč tudi v drugih dejavnostih, v veliki meri odvisna od zemeljskega plina. Zaradi robustnosti proi- zvodnje so kratkoročne možnosti glede koriščenja drugih alternativnih virov praktično nemogoče. „Kratkoročno izvedljivih tehnično tehnoloških možnosti v naših proizvodnih procesih, kot tudi v večini industrije proizvodnje in predelave materialov, za prehod na druge vire ni. Pri oskrbi z drugimi energenti je omejitev tudi logistika – pri morebitni nadomestni oskrbi z utekočinjenim naftnim plinom je logistično to v praksi neizvedljiva možnost, saj bi kratkoročno prešlo več porabnikov z večjimi količinami na nadomestni energent. Če bi potencialno možnost obstajala, pa imamo v Sloveniji še naslednji izziv s pridobivanjem dovoljenj – v praksi in iz preteklih izkušenj pomeni sprememba od dve do tri leta časa.“ Mojca Zemljarič Spodnje Podravje z Nihče ne zna povedati, kam je poniknil gostinski kader So res vsi v Avstriji ali delajo na črno? Zadnje mesece poslušamo o krizi v sektorju gostinstva, ki mu kronično primanjkuje delavcev, saj so si v času epidemije, ko gostinstvo zaradi ukrepov za zaščito pred okužbo ni moglo normalno funkcionirati, našli zaposlitev v drugih panogah in se zdaj po koncu krize več kot očitno nimajo namena vrniti. To je posledično prenekaterega gostinca spravilo v velike težave, če ne že na rob preživetja. Po informacijah Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije naj bi primanjkovalo kar 10.000 delavcev, delodajalcem primanjkuje kuharjev, natakarjev in vsega drugega pomožnega osebja, postkoronsko kadrovsko krizo pa občutijo še bolj v poletnem času, ko potrebujejo dodatno delovno silo, tako imenovane sezonce. Težave že pred epidemijo Po besedah Majde Korže iz Bara Breg v Majšperku je zanesljivega človeka, ki bi bil pripravljen delati v gostinstvu, tako rekoč nemogoče najti, niti jih ne pritegne delo za nedoločen čas niti strežba ni več zanimiva študentom. Sama mora zato brez dodatne pomoči delati veliko več, v bistvu od jutra do večera, in samo vprašanje časa je, kdaj ne bo zmogla več. »V gostinstvu očitno nihče več noče delati, kako naj drugače razumem situacijo? Je pa tudi res, da smo morali med epidemijo svoje ljudi dati na borzo, kjer so sicer dobivali nadomestilo, a le 80 odstotkov brez vseh dodatkov, s čimer marsikdo ni zmogel življenjskih stroškov in si je našel zaposlitev izven branže.« Za težave v gostinstvu pa ni mogoče kriviti le epidemije, saj so se te začele že veliko pred izbruhom novega koronavirusa, kar potrjuje tudi predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Blaž Cvar. Prepričan je, da v Sloveniji skupaj s sezonsko študentsko pomočjo primanjkuje med 12.000 in 13.000 gostinskih delavcev, kar glede na to, da je bilo v panogi gostinstva in turizma pred krizo redno zaposlenih 38.000 ljudi, pomeni, da zdaj kader išče že vsak drugi gostinec. Zahteven delovni čas in nizke plače A tudi v drugih panogah tarnajo o pomanjkanju delavcev in se vse bolj neuspešno ozirajo za tujo delovno silo. Kadra lačna Evropa je že povsem izpraznila balkanski bazen delavcev, tisti iz bolj eksotičnih azijskih držav, kot so Filipini, pa tudi niso primerni za vsako delo, zlasti ne za strežbo. Zato se poraja vprašanje za milijon evrov, kje so vsi ti nekdanji gostinci, kam neki so poniknili? Je mogoče, da so si tako množično našli delo v sosednji Avstriji ali pa so se umaknili v delo na črno? »Kot rečeno, je v gostinstvu že pred epidemijo primanjkovalo delavcev, kar se je po njej samo še poglobilo. Razlogi za to so gotovo delno nakazani že v omenjenem vprašanju, torej si jih nekaj služi kruh pri naših severnih sosedih, Foto: pexels.com kakšen najbrž dela tudi na črno. A osnovne razloge za krizo moramo vendarle iskati v pogojih dela, torej v zahtevnem delovnem času, nizkih plačah, tudi slabih odnosih …,« meni Miran Murko, vodja urada za delo na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Toda Cvar in mnogi gostinci trdijo, da so se plače v zadnjih letih izboljšale, slabo luč na celo panogo in delodajalce v gostinstvu pa da mečejo le posamezniki, ki svoje zaposlene izkoriščajo z dolgimi urniki in mizernimi plačami, zaradi česar seveda trpi ugled poklica. Za izboljšanje ugleda poklicev nata- kar, kuhar, sobarica in receptor v družbi in večje zanimanje mladih zanje je Slovenska turistična organizacija, kot je znano, tudi začela nacionalno kampanjo, s pomočjo katere naj bi poklici, kot so natakar, kuhar, sobarica in receptor, dobili večji ugled v družbi. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 Kultura 10 COLOR CMYK stran 10 petek z 5. avgusta 2022 Ptuj z 14. festival Arsana Knjigarnica O možaku, ki je gradil hišo Pokalo je od glasbenih in vokalnih vrhuncev Hiša je pojem, ki zaobjema premnoga hotenja, življenja, časovna obdobja na domači strani Alp – vsaj po občutkih spodaj podpisane knjižničarke. Festivalski Ptuj se je poslovil še od drugega svojega tradicionalnega festivala, glasbenih in pevskih vrhuncev, vrhunskih glasbenikov in vokalistov z domačih in svetovnih odrov. Manjkalo pa ni niti drugih nastopov, ki so uspešno dopolnjevali nastope na osrednjem odru na minoritskem dvorišču ter drugih mestnih odrih: hotel Mitra, Kavarna Bodi, Muzikafe, grajsko dvorišče, oder mladih na Slovenskem trgu, mestna tržnica, kjer je zadnji festivalski dan nastopila Siddharta z Neisho, in letos prvič v Murkovi ulici. To vseobsežno navdušenje nad grajenjem lastnih hiš je opaziti na vsakem koraku v deželici: koliko odličnih kmetijskih površin, gozdnatih pobočij, primestnih poljan, vabljivih vrtov, njiv in logov je postalo »gradbena parcela«! In to še ni vse: koliko maloštevilnih družin je večino svojih življenj posvetila gradnji, opremi in slej ko prej še posodobitvi in renoviranju mnogo preprostornih hiš! Če samo pomislim, da je bil tam, na robu našega mesta, krasen hrib, kjer so se otroci sankali, igrali, odrasli pa sprehajali sebe in svoje pse, lepo zelen in z gozdičkom obdan, potlej se je tam leta in leta prijetno šopirila zanimiva, velika, a vseeno ljubka stanovanjska hiša, tako tik pod vrhom hriba. Seveda je čez čas postajala gneča na hribu vse večja. Že dolgo ni več zelen. Že dolgo so drevesa v manjšini. In nenavadno je, da se zdi hrib vedno manjši, hiše na njem pa postajajo vse večje in večje in toliko jih je – povsem različnih, kakor bi jih umestila slepa roka tja gor. Tiste, sprva edine in dolgo dominantne hiše zdaj sploh ni opaziti! Tudi ta druga, ki je dolgo veljala za nenavadno veliko hišo, je postala neopazna med množico novogradenj. Le kako vse to ta hrib zdrži? Kajti zadnje velikanske gradnje na njem, z neizmernimi opornimi betonskimi zidovi, velikanskimi arhitekturami, z vsemi mogočimi oblikami ostrešij in kritin, so zaključile vtis, da je načrtovanje tako mestnih in primestnih četrti, stanovanjskih objektov in urejanje prijaznega, varčnega in estetskega okolja naselbin ena velika španska vas v najstarejšem slovenskem mestu. Ta neizmerna želja po gradnji lastne hiše je odlično upovedana v avtorski noviteti založbe Pivec z naslovom O možaku, ki je gradil hišo (Anna Höglund. In švedščine prevedla Iva Klemenčič. Maribor, 2022). O možaku, ki je gradil hišo je ilustrirana knjiga, na prvi pogled je primerna za mlajše bralce. A samo na prvi pogled, saj je Anna Höglund izredno večplastna ilustratorka in pisateljica hkrati. Kakor v njeni prvi knjigi prevedeni v slovenščino (Biti jaz, 2018) je tudi v tej povezan širok spekter različnih bivanjskih vprašanj. Samo besedilo ni obsežno, a z natančnim opazovanjem ilustracij in povezovanjem prebranega z videnimi podobami v knjigi zaokrožuje obsežno, temeljno življenjsko zgodbo, ki še kako vpliva na živost tostranstva. Kajti v onostranstvu hiše niso potrebne! Avtoričino, mestoma humorno, a gradbeno strokovno in likovno zelo nazorno pripovedovanje popelje bralca k mladeniču, takemu, sodobnemu, strmečemu v ekran prenosnika. Mladi mož živi v majhni idilični hiši ob cesti in na robu gozda. Nekega jutra je možaka preblisnila misel, da ta njegova hiša ni prava. In še preden je pojedel zajtrk, je našel novo, precej večjo hišo, in to prav blizu njegovega domovanja. Ker je bil varčne narave, je imel dovolj za nakup velike nove hiše. Bila je res ogromna. Ampak možak je kmalu ugotovil, da so na stropu vidne razpoke. Iz pipe v kuhinji je kapljala voda, kar ga je močno spravljalo ob živce. Poleg tega se ni mogel znebiti občutka, da živi v hiši nekoga drugega. Ponoči ni mogel spati, zato je samo ležal in razmišljal o vsem, kar je bilo narobe. Proti jutru ga je prešinila ideja: »Hišo bom podrl in dal zgraditi novo«. Začetek gradnje vpeljuje obojestranska ilustracija gradbišča, kjer so na delu bagri, hiše ni več, od dreves so ostali le štori. V ospredju ilustracije moža z rumenimi čeladami na glavah se ubadata s pregledovanjem načrtov, zadaj je videti majhni podobi gozdarja z motorko, geodeta z merilno napravo in čisto v kotu drobnega otročiča, ki se žalostno sklanja nad veliki štor. Ta in naslednje ilustracije dogajanja bi lahko bile iz poučne knjige o gradbeništvu, ali v taki, ki opisuje poklice. Tako lepo, natančno in s kančkom zafrkljivosti Höglundova izrisuje prizore z gradbišča. v mešani likovni tehniki in s kompozicijo ilustracij ter z njihovo razporeditvijo tudi tako, da je treba liste v knjigi razgrniti, kakor bi razgrinjali načrte za novogradnjo. Možak težko spi, saj si zamišlja in zapisuje in kar sam načrtuje nove in nove zamisli: Za prvi vtis je izjemno pomemben vhod. Marmor je zelo sofisticiran, najbolj od vseh kamnin. Stene, tla, stopnišče – vse v carrerskem marmorju! Tik nad kraljevsko posteljo bo na strehi kupola z naslikanimi zvezdami ali z izvrtanimi luknjami za LED-luči. Ko bom ležal v postelji, bom lahko opazoval zvezdnato nebo. Prebiranje možakovih opazk in narisov v zvezi z velikansko novogradnjo je tako bridko smešno, a je hkrati pronicljiva podoba današnjega časa. To je vse, kajti tako besedno in likovno kompleksno knjigo je težko kratko opisovati. Vam pa povem, cenjeni bralci, jo pa je lahko in fino brati! Knjiga O možaku, ki je gradil hišo je lahko odlična darilna knjiga za mnoge priložnosti in starosti. Liljana Klemenčič Foto: Črtomir Goznik Vokalni vrhunec festivala je bil nastop gramijevih nagrajencev, skupine New York Voices, ki se jim je na njihovem priljubljenem odru pridružila vokalna skupina Vox Arsana. Skupaj so predstavili nove priredbe, napisane prav za 14. glasbeni festival Arsana. Z dogodki otroškega festivala in spremljevalnega programa pa so v času od 21. do 30. julija živeli tudi drugi mestni prostori. Že 1. julija pa je 5.000-glava množica uživala na opernem večeru na Panorami. 14. festival Arsana bo svoj letošnji program uradno zaključil 3. septembra Z glasbo v parku. Svetovna glasbena eksplozija je v najstarejše mesto v Sloveniji privabila tudi številne obiskovalce od drugod. Oder na minoritskem dvorišču vsako leto znova očara tudi nastopajoče. Eden najbolj priljubljenih odrov je tudi za vokalno skupino New York Voices, ki se ponaša že z dvema gramijema za vokalno glasbo, ki slovi po svoji odličnosti v jazzu in umetnosti večglasnega petja. Praznovali so že 30 let delovanja. Ob tej priložnosti so izdali album Reminiscing In Tempo. Na Ptuju so prvič nastopili že leta 2014. Vedno se radi vračajo na Ptuj, ki jim je postalo ljubo mesto, prav tako oder na minoritskem dvorišču. Redno sodelujejo s ptujsko vokalno skupino Vox Arsana, s katero so se v skupnem nastopu predstavili z nekaterimi najnovejšimi priredbami, ki so nastale pav za letošnji festival Arsana. Kim Nazarian, Lauren Kinhan, Darmon Meader in Peter Eldridge so že od svojega prvega nastopa na Ptuju najboljši ambasadorji festivala Arsana. Zapisali so ga na svetovni glasbeni zemljevid. Bogato dogajanje s festivalskimi in drugimi nastopi bo v mesto ob Dravi vabilo še do konca septembra. MG Foto: Črtomir Goznik Na dvorišču ptujskega gradu je letos zabaval stand up komik Tadej Toš, tudi ambasador festivala Arsana, predvsem pa dobre volje, ki je občinstvo znova navdušil tako, kot zna le on. Foto: Črtomir Goznik Na minoritskem dvorišču so navdušili Prifarski muzikanti z gostjo Nuško Drašček in najboljšo slovensko violinistko Anjo Bukovec (na fotografiji). Foto: Črtomir Goznik Na odru mladih, ki je tokrat izjemoma stal v Murkovi ulici, so se z interpretacijo znanih skladb in lastno avtorsko glasbo odmevno predstavile štiri mlade talentirane pevke, združene v vokalnem kvartetu HGS: Teja Ovčar, Pia Krajnc, Neža Angel in Zaja Postružnik. Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 11 Turizem petek z 5. avgusta 2022 11 Ormož z Vrata odprl atraktiven resort Vinski raj Glavinič Goste razvajajo v lesenih hiškah in z bio bazenom Destinacija Jeruzalem Slovenija je bogatejša za še en atraktiven turistični resort s petimi lesenimi hiškami oz. kajžami, kot so jih poimenovali, ter komfortnim apartmajem ob naravnem bio bazenu in 100-letni lipi. Gre za pred kratkim odprt Vinski raj Glavinič, ki leži na ekološki kmetiji na Vinskem Vrhu v Miklavžu pri Ormožu. Marko Glavinič se je na domačem posestvu, v objemu narave in miru, vinograda in sadovnjakov, pred dvema letoma lotil vznemirljivega projekta: izgradnje turističnega resorta. Začel je z urejanjem potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in evropskega denarja, kasneje poiskal gradbinca in leto dni zatem začel gradbena dela, ki so bila končana maja letos. Čeprav je Glavinič polovični lastnik gradbenega podjetja MarkoMark Nival, je gradnjo resorta zaupal drugemu podjetju. Na temeljih stare hiše so postavili komforten, prostoren apartma za osem oseb s tremi kopalnicami in spalnicami. Na prazno kmečko dvorišču so umestili naravni bazen, okrog njega pa pet ličnih lesenih hišk z lastnimi kopalnicami ali celo dvema, manjšim skupnim prostorom s kuhinjo ter zunanjo pokrito teraso. Hiške merijo 35 kvadratnih metrov in lahko sprejmejo od štiri do največ šest oseb. »Zadovoljen sem z zasedenostjo. Čeprav smo kompleks odprli šele v začetku julija, imamo sedaj že drugi teden zapored vse namestitve polno zasedene. Počasi pa se je začel polniti tudi september,« po niti mesecu dni od odprtja ugotavlja Glavinič in dodaja, da gostje prihajajo od vsepovsod. Počitniške nastanitve ponujajo na lastni spletni strani ter preko portalov Booking in Airbnb. Cene so različne, v glavni sezoni stane nočitev v kajžah od 200 evrov naprej, medtem ko je cena večjega apartmaja 350 evrov za noč. Ta gre še posebej dobro v promet. »Zaradi velikosti je zanimiv za dve družini ali manjše družbe.« 700.000 evrov vredna investicija Tudi med našim obiskom je bil resort polno zaseden. Na parkirišču so bila vozila različnih registrskih tablic in označb. V sončnem Foto: MH Gostje uživajo ob povsem naravnem bazenu. popoldnevu se je kaki ducat gostov, med njimi otroci, razvajalo na tamkajšnji plaži, poležavalo in se zabavalo v bazenu. To je bila tudi ena večjih investicij, težka več kot 100.000 evrov, pojasni Glavinič in nadaljuje: »Gre za bio bazen. Voda v bazenu je popolnoma naravna, brez dodanih kemikalij. Filtracija vode poteka preko sistema Hydro balance. Odstranjevanje nečistoč v bazenu izvajamo zgolj mehansko z bazenskim robotom in sesalcem.« Gostom je v starih kmečkih pro- Foto: glavinic.si Lične hiške oz. kajže imajo pokrito zunanjo teraso, kopalnico ali celo dve in manjši prostor s kuhinjo. kruh ter po drugi strani v želji, da kmetijo vendarle nekako nadgradijo in oplemenitijo, se je Marko odločil za opisano investicijo. Stala ga je okoli 700.000 evrov, od tega je približno 230.000 evrov pridobil evropskega denarja. Načrtov ni konec: podeželski hotel, večnamenski objekt Foto: MH Stavijo na osebni pristop Čeprav kompleks ne obratuje še niti cel mesec, je že skorajda polno zaseden do konca avgusta. Med gosti je približno četrtina Slovencev, sicer pa prevladujejo tujci iz Poljske, Nizozemske, Belgije, Švice, celo iz ZDA in Kanade. Po besedah Marka Glaviniča jim veliko pomeni osebni pristop, na kar že v samem startu opominjajo imena hišk. Poimenovane so namreč po njegovih otrocih in nečakih, otroci pa so imena na tablice, ki označujejo hiške, tudi sami napisali. Gostje tako lahko prespijo v kajžah Ota in Manca, Izak, Val in Jaka, medtem pa apartma nosi ime Vila pri babici Mariji. Sicer pa svoje goste radi brezplačno počastijo tudi s kakšno buteljko vina. storih na prostem na voljo skupen družabni prostor, kjer si lahko postrežejo s kavo, pijačo in prigrizki ali pripravijo hrano na žaru. »Odločili smo se, da hrane ne bomo ponujali. Raje smo se povezali s tukajšnjimi ponudniki, ki imajo dobro kulinariko, in našim gostom omogočili kupončke s popusti v njihovih restavracijah, na primer v Taverni. Goste napotujemo tudi k drugim tukajšnjim ponudnikom, saj smo se dogovorili, da bomo drug drugemu pomagali.« Na voljo so tudi otroška igrala in manjše igrišče. Sicer pa si lahko gostje na njihovi kmetiji naberejo ekološko pridelano sadje ali druge pridelke ter degustirajo vinsko kapljico v vinoteki, kjer ponujajo izključno lastna vina. Glaviniči obdelujejo približno dva hektarja vinogradov, polovico grozdja prodajo, drugo polovico pa predelajo. Ravno iz razloga, ker gre pri pridelavi grozdja za težko prigaran Načrtov je še veliko. V prihodnjem desetletju želi na lokaciji, kjer je skupni prostor, zgraditi popolnoma nov večnamenski objekt z večjo dvorano za poroke in podobna slavja ter vinsko klet z degustacijskim prostorom. Domačo hišo pa želijo preurediti v manjši podeželski hotel z desetimi sobami. »Res je, vidim potencial v teh krajih in v turističnem razvoju. Imamo mir, lepo naravo, dobro kulinariko, a nam še kar nekaj stvari manjka. Še vedno je naša destinacija premalo prepoznavna glede na to, kaj lahko ponudi, prav tako pa pogrešam več vzporednih vsebin za turiste. Neki začetki so, kot so na primer ormoške lagune, a to je premalo. Manjkajo nam urejene kolesarske steze in pešpoti, motorični parki za otroke, nekakšne bolj prepoznavne turistične točke, kot sta na primer razgledni stolp in zipline v Lendavi. Če želimo, da bo destinacija še bolj prepoznavna, bo občina morala vlagati več v turizem,« je jasen sogovornik. Monika Horvat Ptuj z Offline, novi ptujski poletni festival Dvodnevni spektakel, kot ga v Sloveniji še ni bilo Danes in jutri bo na edinstvenem prizorišču na desnem bregu Drave, s pogledom na najstarejše slovensko mesto in veličasten ptujski grad, potekal dvodnevni spektakel, kot ga še na tem prostoru ni bilo, in tudi v Sloveniji ne. Gostil bo mega popularnega hip-hop zvezdnika Lil Pumpa, ki je najbolj vroče ime novega (t)rapa, ter druga svetovno znana imena s svetovnih odrov, kot sta Ultra in Tomorrowland, ki privabita nekaj sto tisoč ljudi. Zanimanje za novi ptujski poletni festival je izjemno, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Obiskalo naj bi ga okrog 10.000 tisoč obiskovalcev. Prihajajo številna znana imena, med njimi Morten ter desna roka Davida Guette, ki bosta na Ptuj prispela z glavnega odra razvpitega festivala Tomorrowland. Gre za enega ključnih pionirjev future rava, trenutno enega najbolj vročih žanrov elektronske plesne glasbe. Organizator novega ptujskega poletnega festivala Offline je Tim Lubaj s svojim podjetjem in ekipo sodelavcev. Z glasbo je povezan že od nekdaj, prav tako pa že ima bogate izkušnje pri organizaciji dogodkov, tudi v okviru Ptujske poletne noči. „Od tod tudi želja, da Ptuju ponudimo nekaj večjega po spremembi koncepta največje ptujske zabave na ulicah in trgih. Ne samo Ptuju, temveč tudi Sloveniji, kar se na tem območju tudi redko dogaja. To je v bistvu festival Offline. Gre za zelo obsežen in zahteven festival. Pričakujemo dva izjemna večera, kakršnih Ptuj še ni doživel,“ je povedal Tim Lubaj o novem ptujskem poletnem festivalu evropskih razsežnosti, ki bo potekal na izjemni lokaciji s kapaciteto 10.000 obiskovalcev. Poskrbeli so tudi za organizirane prevoze. Festival bo potekal na dveh odrih. Glavni oder bo v znamenju komercialne glasbe, komercialne elektronske glasbe, rap glasbe, ki jo predvajajo radiji. Na drugem odru bo prevladovala tehno glasba za občinstvo, ki prisega na tehno in Foto: arhiv Lil Pump elektronsko glasbo. Ob glasbenem programu bo novi festival ponudil tudi vrhunsko glasbeno produkcijo na odru, dolgem skoraj 30 metrov, ki se lahko primerja s svetovnimi odri. Tudi tisti, ki niso oboževalci hip-hop ali elektronske glasbe, bodo uživali ob pogledu nanj in samem doživetju vsega, kar prinaša. Bogato glasbeno dogajanje bo potekalo od 20. ure do pete ure zjutraj. Uradno pa se bo festival začel danes že ob 18. uri z nagradnimi igrami partnerjev Heinekena in Coca Cole, tudi adrenalinskih aktivnosti ne bo manjkalo. Bogata bo tudi ponudba hrane in pijače. MG Foto: Črtomir Goznik Tim Lubaj: „Na Ptuj prihaja mega popularni hip hop zvezdnik Lil Pump, najbolj vroče ime novega (t) rap vala, uživali pa bodo tudi ljubitelji elektronske glasbe, saj prihaja več kot 30 tehno, EDM in house didžejev.“ Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Črna kronika 12 stran 12 petek z 5. avgusta 2022 Ptuj z Grafitarji ponovno aktivni Ormož z Ormoški gasilci imajo veliko dela Nevarno risanje ponoči na višini »Ne mine dan, ko nas pozivnik ne vrže na noge« Na ptujskih ulicah in trgih, ponekod tudi na stenah in na tleh, so se v zadnjih dneh pojavili novi okraski. Zanje so zaslužni za zdaj neznani grafitarji. Prvič pa so s svojo „umetnostjo“ okrasili tudi osrednjo stavbo Šolskega centra ob Volkmerjevi. Za to so morali premagati precej višine. Njihovo početje ni samo sporno, je lahko tudi nevarno, saj gre za vzpone v nočnem času. Bližnji stanovalci so jih zaznali že pred časom. Foto: Črtomir Goznik Neznani grafitarji so „ozaljšali“ tudi osrednjo stavbo Šolskega centra Ptuj. Za urejeno podobo okolja so vse takšne oblike sproščanja vse prej kot dobrodošle. Mladi se morajo izražati, tudi grafitarji, vendar na znanih površinah in ne vsevprek. Grafitarsko je sicer pobarvanih že nekaj površin pri objektih na območju Šolskega centra oz. Gimnazije Ptuj. Kot kažejo zadnji risarski podvigi, jih nekateri še vedno potrebujejo. Na Ptuju je še veliko sivih lis, ki bi lahko dobile več življenja, mladostne pisanosti in živahnosti. Le odločiti se je treba in mlade povabiti k temu. Imamo tudi ljudi, ki bi jih lahko strokovno vodili in njihovo izražanje nadgradili v kakovostnem pogledu. Že pred časom je nekdanji dolgoletni ptujski mestni svetnik Peter Pribožič predlagal, da bi mesto grafitarjem zagotovilo površine za tovrstno izražanje. Žal pravega odziva ni bilo. To je bilo v času, ko se je na Ptuju precej packalo in je mesto moralo tudi s svojih stavb odstranjevati najrazličnejše risbe in napise. Tudi sedaj bo treba seči v mestno oz. proračunsko denarnico ter nekatere druge denarnice, da zidov ne bodo kazile neljube upodobitve. MG Podravje z Ogromen porast prebežnikov Prihajajo v večjih skupinah Ne mine dan, da policisti za območje Spodnjega Podravja, večinoma Haloz in ormoškega območja, ne bi poročali o prijetju ilegalnih prebežnikov. Običajno gre za večje skupine, tujci v glavnem prihajajo s severa Afrike, Bližnjega vzhoda in južnega dela Azije. Ormoški gasilci imajo v tem letu precej dela. Praktično v dobri polovici leta so opravili že toliko intervencij kakor v celotnem lanskem letu. V zadnjem času skorajda ne mine dan, ko se ne bi oglasil pozivnik. Njihovi nesebičnost in požrtvovalnost sta se še kako izkazali pri gašenju požara na prazničen junijski dan na Ptujski cesti 13, ki je sicer bila tudi največja in najzahtevnejša intervencija, kar se tiče večstanovanjskih stavb ne samo letos, temveč v zgodovini. Zagorelo je v kletnih prostorih, dim pa se je širil v višja nadstropja. Gašenje je bilo zahtevno zaradi vročine, samega dostopa do požarišča, poleg tega pa so reševali človeška življenja, kajti več ljudi je bilo ujetih v goreči stavbi. Požar se je na srečo zaključil srečno, brez poškodb, je pa nastala večja materialna škoda, tako da so stanovalci začasno morali poiskati zatočišče pri prijateljih, sorodnikih, nastanitev v hostlu jim je kasneje ponudila tudi občina. Od reševanja mačk, do rezanja zvite pločevina in odpiranja vrat Toda gasilci se sicer s požari na splošno ukvarjajo vse manj. Tudi letos prevladujejo zlasti tehnične intervencije in druga pomoč, njihovo število pa se je še povečalo, je povedal poveljnik PGD Ormož Renato Juršič. Nudili so pomoč pri številnih neurjih ter črpanju meteorne vode iz kletnih prostorov, onesnaženju z nevarnimi snovmi, odpirali vrata stanovanj in podobno. Opravljajo praktično vsa opravila, med katera recimo sodi tudi reševanje hišnih ljubljenčkov in drugih živali. »Letos smo reševali mačjega mladiča, ki je bil ujet v jašku za meteorno vodo pri trgovini Lidl. Mačka smo rešili,« je dodal in nadaljeval, da tovrstnih primerov ni veliko. Najbolj travmatični trenutki Sicer pa se tudi v poletnem času ukvarjajo s prometnimi nesrečami in rezanjem zvite pločevine. Teh je navadno več v spomladanskih in jesenskih mesecih. »Hvala bogu je nesreč z najbolj tragičnim koncem – smrtnimi žrtvami – na splošno malo. So pa to najtežji trenutki za nas gasilce. Tudi mi smo samo ljudje in se nas tovrstni dogodki seveda dotaknejo. Uteho najdemo v lastnih vrstah. Prav tako pa imamo v takšnih primerih na voljo brezplačno psihološko pomoč oz. razbremenitveni pogovor s psihologom Gasilske zveze Slovenije. Predvsem v primerih smrti otrok in mladih oseb ter ko gre za nesreče s prizori neprepoznavnih človeških trupel smo to pomoč že koristili. K sreči na nobenem izmed gasilcev ti dogodki niso pustili nekih posledic. Kot gasilec žal moraš biti pripravljen na vse,« je jasen. Letos so imeli poleg intervencij zaradi neurij še nekoliko več dela z gašenjem požarov v naravi, zlasti v gozdovih. Po besedah poveljnika se še vedno, predvsem izven mesta, najdejo posamezniki, ki ne upoštevajo prepovedi kurjenja v Foto: arhiv PGD Ormož Gasilci imajo tudi letos največ dela zaradi tehničnega reševanja in drugih pomoči, zlasti ob močnih neurjih. Ena najzahtevnejših intervencij je bilo gašenje požara v večstanovanjski stavbi v Ormožu (na fotografiji). sušnem obdobju. K sreči se sicer pri nas ne razvijejo tako obsežni požari, kakor smo mu bili priča te dni, ko je praktično vsa Slovenija spremljala največji požar v državi, na Krasu. Tudi pri gašenju tega požara je več ormoških gasilcev kar trikrat odšlo na pomoč. Kljub temu da so letos zabeležili že več kot 40 intervencij in da se dogaja, da v enem dnevu gredo v akcijo tudi dvakrat ali celo trikrat, nimajo težav glede zadostnega števila gasilcev. »Tako ob dopoldnevih kakor tudi popoldnevih nas v primeru intervencije vedno pridrvi v gasilski dom približno deset, če gre za reševanje v nočnem času pa še več, kajti takrat niso v službah. Sicer pa imamo dve oz. tri osebe zaposlene na servisu gasilnih aparatov, prav tako imamo v svojih vrstah tudi precej dijakov in študentov, ki so sedaj doma …,« še zaključi sogovornik. Monika Horvat Spodnje Podravje z Pet policistov na meji del mednarodne kriminalne združbe Najprej odpuščeni, zdaj obtoženi jemanja podkupnin Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je vložilo obtožnico zoper pet policistov, ki so leta 2020 izgubili službo zaradi očitka, da so tujcem nezakonito omogočili bivanje v schengenskem območju. Gre za policiste, ki so bili zaposleni na območju Zavrča in Gruškovja. Foto: arhiv Policisti so letos do začetka avgusta na delu ujeli 130 tihotapcev ljudi, med njimi 115 tujih in 15 slovenskih državljanov. Med tihotapci prevladujejo državljani Srbije. Podlehniški policisti so nedavno v Halozah v enem samem dnevu izsledili 46 ilegalcev, vsi so zaprosili za mednarodno zaščito. Zjutraj so imeli v postopku pet državljanov Indije, dva Iračana in državljana Bangladeša. Nekaj ur kasneje so obravnavali 15 državljanov Indije. Popoldne so zaradi suma, da v vozilu prevažajo ilegalne prebežnike, ustavili kombi italijanskih registrskih označb. Pri pregledu vozila so našli 11 tujcev. Voznika (Italijana) so pridržali in kazensko ovadili. Možje v modrem so nato v bližini prijetja izsledili še 12 tujcev. V primerjavi z lani 80-odstotni porast Čeprav se je število ilegalnih prehodov meje v prvi polovici leta, še zlasti pa v poletnem času povečalo, na Policiji zatrjujejo, da to naj ne bi vplivalo na varnostne razmere v državi. „Policija za varnost državne meje dobro skrbi, kar dokazuje število prijetih tujcev in tihotapcev ljudi. Letos, do konca julija, smo obravnavali 8.212 nezakonitih prehodov državne meje, kar je 80 % več kot v enakem obdobju lani. 88 % obravnavanih tujcev (7.196), ki so nezakonito prestopili državno mejo, je podalo prošnjo za mednarodno zaščito (azil).“ Na Policiji ocenjujejo, da se bo povečan obseg nedovoljenih migracij nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, zato aktivnosti na območjih, kjer prihaja do povečanja, krepijo. „Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti, zato ni razloga za skrb. Prav tako lahko dodamo, da občine na meji s Hrvaško z varnostnega vidika ne izstopajo.“ MZ Tožilstvo jim očita storitev kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje, pomoči pri tem dejanju in jemanja podkupnine v sostorilstvu. Preiskovalci posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva so sicer prijeli pet policistov, zaposlenih na mariborski policijski upravi, že pred dobrima dvema letoma. Sumili so, da so v zameno za podkupnine državljanom tretjih držav žigosali potne liste in jim s tem nezakonito omogočili bivanje v schengenskem območju. Štirje so februarja 2020 pristali v priporu, mesec po aretaciji pa so že smeli na prostost, saj je sodišče presodilo, da pri osumljenih ni več nevarnosti, da bi dejanje ponovili, ker so v službi kmalu po prijetju dobili odpoved. Če Lovrenc bo (10.) jasen, bo grozd strden in vincar glasen. Kmalu po aretaciji je tožilstvo zoper peterico policistov vložilo zahtevo za uvedbo sodne preiskave, okrožno sodišče pa je temu ugodilo, vendar se je preiskava zaradi omejitvenih protikoronskih ukrepov zavlekla do februarja letos. Mesec kasneje je tožilstvo vložilo obtožnico zoper vse odpuščene policiste. Ker pa so obtoženi zoper obtožbo ugovarjali, ta še ni pravnomočna. Odpuščenim policistom očitajo, da so bili del mednarodne kriminalne združbe, ki je državljanom Bosne in Hercegovine, Makedonije in Srbije, ki so v državi EU najverjetneje delali na črno, v potnih listinah lažno potrjevala prehod zunanje schengenske meje. Sta Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 32 do 36 °C. OBETI V soboto se bo oblačnost od severa postopno povečala. Predvsem popoldne in zvečer bodo nastajale plohe in nevihte. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem večinoma šibka burja. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Rokomet Vse pripravljalne tekme bodo mednarodne Stran 14 Rokomet Jubilejna, 20., bo prva po igralski upokojitvi Čudiča Stran 14 stran 13 Tenis Osma izvedba kampa v popolnosti uspela Stran 16 Nogomet Štiri ekipi izstopajo, ostale za drobtinice Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 2. SNL »Če bi nam uspelo povezati nekaj zmag zapored …« Nogometaši Aluminija so z odliko opravili prvo nalogo v novi sezoni, ki jo bodo po izpadu iz prvoligaške druščine oddelali v 2. ligi. Vsi bivši prvoligaši so že po tradiciji uvrščeni v krog favoritov za vrnitev med elito, zato so tudi tekmeci temu primerno nastrojeni proti njim. Krčanom v 1. krogu to ni pomagalo … »Izjemno pomembno je bilo, da smo hitro dosegli zadetek. To je v našo igro vneslo stabilnost in mirnost, ki smo ju z majhno prekinitvijo – ob prejetem zadetku nas je za trenutek zajela manjša panika – zadržali vse do konca tekme. Tudi v omenjenih težkih minutah pa smo znali z borbenostjo in tistimi prvoligaškimi izkušnjami, ki jih premoremo, zdržati pritisk tekmeca. V vseh ostalih delih tekme smo delovali tako, kot smo vadili na treningih in kot so lahko le želimo v nadaljevanju sezone. Nedvomno pa je še veliko možnosti za napredek,« je tekmo 1. kroga podo- 2. SNL, 2. krog: Aluminij – Ilirija, v petek ob 20.00 v Kidričevem; Kety Emmi & Impol Bistrica – Roltek Dob, v soboto ob 17.30 v Slovenski Bistrici. živel strelec uvodnega zadetka za šumarje v novi sezoni Marko Brest. Krilni igralec, ki je pred kratkim dopolnil 20 let, se je nato obrnil k naslednji preizkušnji, tekmi z Ilirijo. »Vsaka tekma je pomembna in lahko prinese tri točke, a petkova z Ilirijo ima za nas še poseben pomen. Na njej želimo namreč potrditi zmago iz uvodnega gostovanja in s tem sebi ter tekmecem dokazati, da smo sposobni boja za vrh. Ilirija po napovedih verjetno ne bo posegla v boj za najvišja mesta v sezoni, prav takšne tekme pa so za favorizirane ekipe najpomembnejše. Če bi nam uspelo na začetku sezone povezati nekaj zmag zapored, potem bi bilo v nadaljevanju vse lažje, o tem sem prepričan,« je zanimivo razmišljanje podal Brest. Ljubljanska zasedba je v uvodnem krogu remizirala z Rogaško, razšla se je brez zadetkov. Ekipa trenerja Gorana Stankovića pa ima svoje močne adute, v prvi vrsti nekaj izkušenih mož, vratarja Elvisa Džafića (nekdaj Olimpija, Triglav), kapetana Dejana Djermanovića (Rudar, Olimpija, Celje, Koper) ter hrvaškega nogometaša Stefana Stevanovića (Tabor, Koper). Prvoligaške izkušnje imajo še Marko Klemenčič (Celje, Bravo), Tilen Mlakar (Triglav) in Matteo Tomiček (Gorica). Omeniti velja še zadnja novinca v ekipi, to sta Tibor Gorenc Stanković (Domžale, Dob) in Marko Brkić (tri sezone v dresu Mure). Če k temu dodamo še nekaj mladih moči, ima Ilirija spoštovanja vredno zasedbo … V pretekli sezoni je Ilirija končala na 10. mestu 2. lige. Praznik nogometa v Slovenski Bistrici Na najboljši možni način so sezono začeli tudi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija bodo poskušali v petek na tekmi z Ilirijo potrditi dober štart v novo sezono. Bistričani, z zmago proti Jadranu iz Dekanov. Novinci v drugoligaški konkurenci so takoj pokazali zobe in nakazali, da bodo v vsakem dvoboju posebej pustili na igrišču zadnje atome moči. »Po tihem smo si seveda želeli takšen razplet, čeprav nismo natančno vedeli, kaj lahko v Dekanih pričakujemo. Na koncu se je izkazalo, da smo bili dovolj čvrsti in razigrani, konec koncev smo tudi dosegli zadetek in zasluženo zmagali,« je dejal trener Bistričanov Franci Fridl in se obrnil proti sobotni tekmi z Roltekom: »Zmaga v uvodu je seveda najboljše mogoče povabilo za naše navijače, da nas podprejo tudi na prvi domači tekmi in da v soboto v Slovenski Bistrici vsi skupaj doživimo pravi praznik nogometa. Kot trener se zavedam, da nas čaka težka tekma, saj ima Roltek ogromno izkušenj igranja na tem nivoju in obenem dovolj igralske kakovosti. To pa mora biti na naše igralce le še dodatna vzpodbuda, da pokažejo največ, kar so v Nogomet z 1. SNL Završki znanec izjemno uspešno začel v novi vlogi Nogometaši v 1. ligi bodo konec tedna odigrali tekme 4. kroga, osrednjo pozornost pa bo nedvomno požel večni derbi, obračun Maribora in Olimpije. Ta se bo zgodil v nedeljo ob 20.15 v Ljudskem vrtu. Pred težjo nalogo bodo zagotovo vijoličasti, ki so imeli kot zadnji slovenski predstavnik v kvalifikacijah za evropske lige v četrtek še tekmo s finskim moštvom HJK Helsinki. Ob tem je moštvo izpod Kalvarije doživelo v teh mesecih toliko igralskih sprememb kot v poletnih prestopnih rokih že dolgo ne. Odhodoma Antoina Makoumboua (italijanski Cagliari) in Nina Žuglja (norveški Bodo/Glimt) sta botrovala »nebleščeča« finančna situacija, ponudbama bogatejših klubov se tako ni dalo odreči. Ker so se ob tem zgodile še nekatere poškodbe, med drugim je izven pogona kapetan Martin Milec, pa tudi Aleks Pihler, je moral športni direktor Marko Šuler ukrepati v smeri krpanja vrzeli. Te bodo poskušali zapolniti bočni branilec Andraž Žinič (23 let, Domžale) ter vezista Vladan Vidaković (23 let, doslej Spartak, Srbija) vezist Marin Laušić (21 let, Slaven Belupo, Hrvaška), zapletlo pa se je pri napovedanem prihodu mladega nigerijskega napadalca. Olimpija je na drugi strani sezono v 1. ligi začela veliko bolje od napovedi. Turbulentno dogajanje sredi priprav ob odhodu trenerja Roberta Prosinečkega in ustoličenju Alberta Riere se je nekoliko pomirilo kljub izpadu iz kvalifikacij za konferenčno ligo – navijači Olimpije po vseh evropskih razočaranjih pač od svojih igralcev ne pričakujejo prav veliko – je Olimpijina barka mirno zaplula v prvenstvo. Tri zmage v treh krogih (Mura, Tabor, Bravo) brez prejetega zadetka (gol razlika 4:0) so kapital, na katerem lahko Riera mirno razmišlja o naslednjih korakih. »Vem, da me ne morete imeti radi takoj, o meni in mojem delu pa naj v prihodnosti govorijo rezultati,« je španski strateg dejal ob prihodu v Ljubljano. V Slovenijo je sicer prvič prišel leta 2015, ko ga je v Zavrč zvabil takratni predsednik haloškega prvoligaša Miran Vuk. V zeleno-rumenem dresu je odigral 14 tekem, a je že s svojo prisotnostjo v Sloveniji kot nekdanji član slavnih klubov – Nekdanji šumar v Domžalah Foto: Aleš Fevžer / m24.si Alberta Riera smo v Sloveniji spoznali leta 2015, ko se je kot igralec predstavil v dresu Zavrča. Pred mesecem je pri Olimpiji debitiral kot glavni trener. Med tednom je moštvo Domžal okrepil 19-letni Domen Zajšek. Ime je ljubiteljem nogometa na Štajerskem poznano, saj gre za nekdanjega mladega igralca Aluminija in Maribora. Nogometno pot je Domen začel pri Aluminiju, ob prehodu med kadete pa je prestopil v Maribor. Še pred zaključkom mladinskega staleža se je preselil v Romo, kjer je za selekciji U-18 in U-19 nastopal zadnji leti. »V Italiji sem nabral ogromno izkušenj, ki mi bodo med kariero prišle še kako prav. Za to življenjsko priložnost sem zelo hvaležen, sedaj pa je prišel čas, da stopim na članski nivo in se tudi tukaj poskušam prebiti čim dlje. Najbolje se znajdem v osrčju obrambe, po potrebi tudi na boku. S prilagajanjem na novo okolje menim, da ne bom imel težav,« je za spletno stran NK Domžale povedal Zajšek, ki je za mlajše slovenske reprezentance zbral 35 nastopov. tem trenutku sposobni. Če bodo to storili, potem verjamem v pozitiven razplet.« Ekipa trenerja Jerneja Javornika je v 1. krogu na svojem igrišču ugnala Fužinar z rezultatom 3:1 (gole so dosegli Žiga Avbelj, Nejc Levc in Kristijan Šipek). O igralskih izkušnjah Doba in Bistrice pa je zelo poveden podatek, da ima kapetan Doba Klemen Kunstelj z odigranimi 251 tekmami veliko več nastopov v 2. ligi kot celotna ekipa Bistrice skupaj … Jože Mohorič med drugim Mallorce, Bordeauxa, Manchester Cityja, Espanyola, Liverpoola, Olympiakosa in Galatasaraya – požel veliko zanimanja. Tokrat se predstavlja v novi vlogi, sploh prvič stopa po spolzkem trenerskem terenu kot glavni trener. Uvod mu je lepo uspel kot le redko kateremu trenerju Olimpije pred njim, a še posebej pri Olimpiji velja, da trenerji pri upravi nimajo veliko kredita. Že morebiten poraz z vijoličastimi bi lahko sliko močno spremenil … Izmed preostalih tekem 4. kroga velja izpostaviti primorski derbi med Gorico in Koprom, ki bo zagotovo buril duhove. Napeto bo tudi v Domžalah, kjer bodo drugouvrščeni Radomljani gostili četrtouvrščeno Muro, svoje prve zmage pa bosta v gosteh lovila Celje (v Sežani) in Domžale (v Ljubljani proti Bravu). JM Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 14 Šport 14 petek z 5. avgusta 2022 Rokomet z ŽRK Ptuj Vse pripravljalne tekme bodo mednarodne Igralke Ženskega rokometnega kluba Ptuj so v tem tednu začele priprave na novo sezono 2022/23, ki jo bodo znova odigrale v najmočnejši državni ligi. Lansko sezono so ptujske rokometašice po rednem delu zasedle 7. mesto, v končnici pa so splezale še za eno stopničko in prvenstvo zaključile na odličnem 6. mestu. Podobne ali celo višje cilje bodo imele tudi v novi sezoni, ki se bo začela 10. septembra, v modri skupini elitne ženske lige pa bo nastopalo le osem ekip (v prejšnji sezoni deset, izpadli sta Zagorje in Zelene doline Žalec). Že v uvodu čaka ptujsko zasedbo najtežja mogoča ovira, ekipa Krima. Podroben načrt priprav je podal trener Matej Bračič: „Prve tri tedne bomo opravili pri OŠ Hajdina, kjer imamo v lepem okolju gozdička na voljo fitnes na prostem, prijetno okolje pa bomo izkoristili tudi za nabiranje kondicije. Ta del bo z nami kondicijski trener Franci Zupanič. V naslednji fazi bomo kombinirali med vadbo na prostem in v dvorani, dogovorjenih imamo že kar nekaj pripravljalnih tekem. Zanimivo je, da bodo vse mednarodne, dogovorjeni smo namreč s po dvema avstrijskima, hrvaškima in srbskima kluboma. Začeli bomo s turnirjem v Gradcu (13. 8.), v Srbiji pa bomo igrali na tamkajšnjem turnirju v okviru kratkih priprav v Aranđelovcu (pobratenim mestom s Ptujem, op. a.), za kar se nam je ponudila možnost. V prvem tednu se nam bodo dekleta priključevala glede na prihode z dopustov, nato pa se bo delo stopnjevalo do samega začetka sezone. V prvi vrsti upam, da bodo priprave uspešne v smislu tega, da bi imeli čim manj poškodb in drugih nevšečnosti.“ Kakšna bo sestava ekipe? „Veseli dejstvo, da se nam je med poletjem pridružilo kar nekaj igralk iz drugih sredin, tako članske kot mladinske vrste. Glede na to, da smo se v prejšnji sezoni na kar nekaj tekmah soo- Nogomet z Prijateljske tekme Mladi dravaši učinkoviti Drava Ptuj – Bosch Bračič Videm 4:1 (1:1) DRAVA PTUJ: Petrovič, Kokič, Rodić, Pivko, Janežič, Erhatič, N. Jadrić, Čeh, Sedej, M. Jadrić, Blaj. Igrali so še: Šabeder, Marot, Ivančič, N. Letnik. Trener: Aleš Čeh. BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Kelc, A. Plajnšek, Mesarič, Zdovc, S. Rogina, A. Rogina, Krajnc, D. Letnik, Šegula, Vidovič. Igrali so še: Ž. Rogina, Simonič, Ovčar, Nahberger, Kurež. Trener: Luka Gajšek. Med tednom sta se na Mestnem stadionu na Ptuju v pripravljalni tekmi pomerila tretjeligaška tekmeca, domača Drava in gostje iz Vidma. Zmage so se z boljšim dru- gim polčasom veselili varovanci trenerja Aleša Čeha. Bolje so tekmo odprli domačini, ki so povedli z golom aktivnega Vida Sedeja. Gostje so v drugem delu prvega polčasa prevzeli pobudo, plod tega je bilo izenačenje v sami končnici, zadel je Simon Rogina. V drugem polčasu so imeli veliko več žogo v posesti dravaši, plod tega pa so bili trije zadetki. Pod prvega se je podpisal Leo Čeh, ki je zadel iz penala, drugega je znova zabil Sedej, v samem zaključku tekme pa je končni izid postavil Filip Janežič. Domači trener je bil zadovoljen s tekaškim odzivom igralcev, tudi z učinkovitostjo, manj pa z uspešnostjo v dvobojih. Gostje so imeli 1. ženska liga, modra skupina PARI 1. KROGA (10. 9.): Krim Mercator – ŽRK Ptuj Litija – Mlinotest Ajdovščina Krka Novo mesto – Velenje Trgo ABC Izola – Z'dežele čali z majhnim številom igralk, je to izjemno vzpodbudno. Povsem nekaj drugega je, če imaš na treningu 14 igralk in lahko simuliraš realne situacije na tekmah v dvoboju ekipa proti ekipi, kot pa če je število manjše in moraš glede tega improvizirati, kar se nam je lani redno dogajalo. Z večjim številom igralk zagotovo raste tudi kakovost treningov, dekleta se med seboj že sama popravljajo glede napak, motivacija je večja … Cilj je, da se igralke med sabo čim bolj povežejo in uigrajo, nato pa v rotaciji na tekmi pokažejo to, k čemur bomo težili na treningih – hitro in dinamično igro. Upam, da se nam bo to izšlo v čim večji meri,“ je dodal Bračič. Foto: Črtomir Goznik Dekleta ŽRK Ptuj so v tem tednu začela priprave na sezono 2022/23, uvodni del bodo opravila pri OŠ Hajdina. Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Jubilejna, 20., bo prva po igralski upokojitvi Čudiča V tem tednu so priprave na JM novo sezono 2022/23 začeli tudi rokometaši Jeruzalema Ormoža. Premor je igralcem nekaj težav s sestavo ekipe, saj so se nekateri igralci vrnili z do- nedvomno vrnil svežino, zato pustov tik pred tekmo. Obe ekipi se lahko z novim zagonom imata do začetka prvenstva še podajo v jubilejno, 20. dober teden časa za odpravo posezono med prvoligaši. manjkljivosti. Ljutomerčani zmagali trikrat zapored Novinci v 3. SNL – vzhod, nogometaši Avto Rajh Ljutomera, so tudi zadnje pripravljalne tekme odigrali zelo dobro in trikrat zmagali. Najprej so na domačem igrišču ugnali člana Pomurske lige, vrsto Polane, s 3:2 (dvakrat je zadel Feguš Makovec, enkrat pa L. Nemec), potem v gosteh medžimurskega ligaša, ekipo Štrigove, s 6:2 (Feguš Makovec 3, Ketiš, Šalamun in Markovič po 1), za konec pa so z rezultatom 2:1 (Ketiš, Zadravec) ugnali ekipo Gančani (Pomurska liga). Največja sprememba v ekipi je nedvomno ta, da ni več zraven legendarnega kapetana Bojana Čudića, ki je zaključil igralsko kariero. So pa zato na Hardek prišli nekateri novinci: Gal Cirar se v Ormož vrača po štirih sezonah igranja za Trimo Trebnje, povratnik je tudi Aljoša Munda (iz Velike Nedelje), Sebastian Vincek pa prihaja iz Varaždina. Pomembna je tudi vrnitev Aleša Zemljiča na igrišča po sanirani poškodbi. Prvo pripravljalno tekmo bodo Ormožani odigrali naslednjo sredo, 10. avgusta, ko bodo gostili sosede iz Velike Nedelje, dva dni zatem (12. 8.) pa jih čaka dvoboj z avstrijskim Brückom. Sašo Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Fantje so se na priprave vrnili motivirani in dobro razpoloženi, sedaj pa je naša skupna naloga, da jih oddelamo po najboljših močeh. Celotne priprave bomo opravili na domačem Hardeku in okolici, kjer imamo na razpolago vse, kar potrebujemo.“ JM JM, NŠ NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija SAŠA EINSIEDLER SE VESELI NOVE TERASE kȒȅƏǴƮƏǸƏًƳƏȵȸǣƳƺǴȒɄƺɮȇɖǸǣ nhÈ 0ñ0z³kXàn#0k NUŠE DERENDA ³IȸƺȇǸȒȅɮƮƏɀǣǝɎɖƳǣȵȒ ȸƏɿƫɖȸǸƏȇƺȅȅȒȸǴɖ Foto: Črtomir Goznik PEKEL NA KRASU IN ZNANI SLOVENCI ñƳȒƫȸȒƳƺǼȇȒɀɎǴȒǕƏɀǣǴȒɀɎǣɀǸȒ Nogometaši Drave in Vidma so se med tednom merili v prijateljskem obračunu na Mestnem stadionu. («hñJ z!zXñx Jnà0# ñƏȸƏƳǣƫȒǼƺƮǣȇɀƺǴƺ ɀƏȅȒɄƺɀƺɀƺƳǼƏ vsako sredo Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR i v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. in www.salomongroup.si Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 5. avgusta 2022 15 Nogomet z Ženska liga Štiri ekipe izstopajo, ostale se bodo potegovale za drobtinice V zadnjem času je bilo precejšnje pozornosti deležno žensko evropsko prvenstvo v nogometu, ki se je s spektakularno zmago Anglije nad Nemčijo (2:1 v podaljških) končalo na slovitem stadionu Wembley v Londonu (ogledalo si ga je rekordno število gledalcev vseh evropskih prvenstev doslej, tako moških kot ženskih – več kot 87.000). Ženski nogomet v Evropi zagotovo gre v pravo smer, UEFA bo tudi v prihodnjih letih nadaljnjemu razvoju namenila velike denarne vložke. Slovenska nogometna zveza pri tem zagotovo ne želi zaostajati. Rezultati naše izbrane vrste so solidni in primerljivi s srednje rangiranimi evropskimi reprezentancami, zato so povišani vložki več kot upravičeni. Eden od korakov v pravo smer je zagotovo nov sponzor ženske lige, zaradi katerega se bo imenovala Ženska nogometna liga Triglav Zdravje. Ta se približuje s hitrimi koraki, tudi letos bo del te druščine ptujsko moštvo ŽNK Doxakey. V ligi bo tudi letos nastopalo osem ekip, naslov prvakinj pa bo branilo moštvo Nona Pomurje Beltinci, ki ga vodi trener Zlatko Gabor (pred leti je vodil tudi Zavrč). Prekmurke bodo glavne favoritinje za naslov tudi letos, najresnejšo konkurenco pa jim bo predstavljala zasedba Olimpije, katere novi trener je postal Matej Bajde, zamenjal je Mikija Kondiča. V pretekli sezoni je o naslovu odločala zadnja medsebojna tekma omenjenih tekmic, z izidom 0:0 pa so bile bolj zadovoljne Pomurke, ki so ob istem številu osvojenih točk (58) dosegle gol več v treh medsebojnih tekmah (0:2, 1:0, 0:0) … Pomurke in Ljubljančanke se bodo po določilih žreba med seboj srečale že v uvodnem krogu, tako da bodo hitro začrtale medsebojna razmerja moči. V drugi rang ekip bosta po napovedih spadali vrsti ŽNK Ljubljana in ŽNK Radomlje Medex, preostala če- SŽNL, pari 1. kroga (13. 8.): ŽNK Olimpija Ljubljana – ŽNK Nona Pomurje Beltinci ŽNK Cerklje – Krim Primorje Gaia Naturelle – ŽNK Ljubljana ŽNK Doxakey – ŽNK Radomlje Medex (tekma je bila prestavljena na 20. 8.) ŽNK Doxakey – ŽNK Nona Pomurje Beltinci Primorje Gaia Naturelle – ŽNK Radomlje Medex ŽNK Ljubljana – ŽNK Cerklje ŽNK Olimpija Ljubljana – prosta ekipa Večja medijska pokritost ženske lige Foto: Črtomir Goznik Ženski klubski nogomet bo po novem bolj prisoten na televizijah. Že v prejšnji sezoni je nekaj tekem prenašal Sportklub, ki bo tokrat poskrbel za deset prenosov, po eno tekmo na teden pa bo po novem prenašal tudi Planet TV, boje pa si bo moč ogledati tudi na Youtube kanalu NZS. »Redni tedenski prenosi pomenijo večjo izpostavljenost ženskih klubov, ki bodo postali bolj zanimivi za pokrovitelje, gledalce, posledično pa tudi večje, tuje klube. Ob tem pa seveda nogometne navdušence pozivam, da spremljajo tekmovanje in se tako prepričajo o kakovosti ženskega nogometa,« je povedal generalni sekretar NZS Martin Koželj. tverica pa se bo med seboj borila za razvrstitev od 5. do 8. mesta. »Če bomo uvrstitev izboljšali, bomo zelo zadovoljni« Ptujsko moštvo je v sezoni 2021/22 osvojilo 15 točk (21 tekem, 5 zmag, 16 porazov) in končalo sezono na 7. mestu. Podobne cilje si zastavljajo tudi v novi sezoni. Nekaj podrobnosti o dogajanju v poletnem premoru je podal trener ŽNK Doxakey Uroš Šmigoc. »S treningi smo začeli 15. julija, pri čemer smo v kondicijske priprave vključili atletskega trenerja Gorazda Rajherja. Najprej smo delali trikrat na teden, sedaj smo to številko povečali na štiri. Do prvenstva imamo še nekaj časa, saj smo tekmo 1. kroga prestavili za en teden,« je uvodno dogajanje povzel Šmigoc. Nato se je v nadaljevanju dotaknil igralskega kadra. »Izgubili smo dve pomembni igralki, to sta Neža Forštnerič in Nuša Štumberger, obe letnici 2004, ki bosta karieri nadaljevali v Avstriji, pri ekipi LUV Gradec. Konjeniški šport z Dirke v Ljutomeru Znani so vsi udeleženci kasaškega derbija KK Ljutomer je v okviru 66. praznika občine Ljutomer pripravil kasaške dirke, na katerih je bila osrednja pozornost namenjena kvalifikacijam za kasaški derbi, ki bo 21. avgusta v Ljutomeru. V dveh skupinah se je za 12 Ženski pokal NZS, pari 1. kroga (24. 8.): prostih mest na 2600 metrov dolgi stezi pomerilo 22 štiriletnih kasačev. Pravico nastopa na najpomembnejšem tekmovanju vsakega kasača so si zagotovili po štirje najhitrejši iz vsake skupine: Foto: NŠ Lana Zrinjanin – najhitrejša v sulkiju – prejema pokal županje občine Ljutomer Olge Karba. Njun prestop je seveda za nas določen udarec, a obenem potrditev, da delamo dobro, da vzgajamo igralke, ki so zanimive tudi boljšim klubom. V vseh teh letih se je nabralo že dosti podobnih prestopov, naše igralke so članice najboljših slovenskih ekip, od Pomurja (Noelle Vilčnik, Neli Hofman), Olimpije (Urška Bratuša) in drugih. Če bi nam jih uspelo zadržati na Ptuju, potem bi imeli zelo solidno ekipo, sposobno visoke uvrstitve, a ni tako. Glede prihodov lahko za zdaj navedem Laro Knuplež, ki je prišla iz ŽNK Ljubljana, pogovarjamo se z našo nekdanjo članico, vratarko Vaneso Furjan, kakor še z nekaterimi igralkami, a za zdaj brez potrditve. Glede vratarke bomo imeli po odhodu Neže težave, a to je že stalnica vseh klubov – morali se bomo znajti,« je realen Šmigoc. Za konec se je dotaknil pričakovanj pred novo sezono: »Glede na vse povedano je težko pričakovati kakšen konkreten korak naprej, zelo bi bil zadovoljen že s 6. mestom. To je mogoče doseči, borili pa se bomo z ekipami Krima, Cerkelj in Ajdovščine. Vse omenjene smo v prejšnji sezoni že premagali, to bomo čim večkrat poskušali tudi v prihajajoči.« Neža Forštnerič … Foto: Črtomir Goznik … in Nuša Štumberger (desno) sta v poletnem prestopnem roku zapustili Ptuj in bosta karieri nadaljevali pri naših severnih sosedih. Kikboks z Kickboks kamp Izola 2022 V Izoli se je potilo 125 borcev V zadnjem julijskem tednu je v Izoli potekal tradicionalni, tokrat jubilejni deseti kamp Kickboxing zveze Slovenije, ki je namenjen predvsem pripravam Jože Mohorič članov reprezentance ter tudi drugih tekmovalcev. - prva skupina: 1. Maya Viva (Jože Na kampu je bilo tokrat Sagaj ml., Ljutomer) 1:19,8; 2. Premal prisotnih 125 sodelujočih. MS (Mitja Slavič, Ljutomer) 1:20,0; 3. Luxury Ice (Milan Žan, Komenda) 1:20,0; 4. Anabella (Marko Slavič, Ljutomer) 1:20,3; - druga skupina: 1. Night Dancer (Milan Žan, Komenda) 1:20,0; 2. Under Presure (Marko Slavič, Stožice Ljubljana) 1:20,0; 3. Denit (Uroš Bratkovič, Šentjernej) 1:21,2; 4. Merlot B Tomažič (Vito Šadl, Stožice Ljubljana) 1:21,3. Osmerico derbistov dopolnjujejo še štirje kasači po ustvarjenem zaslužku, to pa so Ciara iz KD Krim, Indi (KK Komenda) ter Victory Soul Man in Ramzes (oba KK Ljutomer). V dirki županje občine Ljutomer – najhitrejša v sulkiju, se je na 600 metrov dolgi stezi pomerilo osem voznic, ki so tekmovale v sulkiju, za katerega so bili vpreženi 3- do 14-letni kasači. Slavila je Lana Zrinjanin (KK Ljutomer) z 11-letnim konjem Tarsom Starsom, druga je bila Darja Trontelj Dolinšek (KK Posavje Krško), tretja pa Vesna Šuštaršič (KK Ljutomer). Nedeljska kasaška prireditev na ljutomerskem hipodromu je minila tudi v znamenju desete obletnice delovanja muzeja Ljutomerski kasač, ki je umeščen v sklop KK Ljutomer, hlevov in tekmovalne steze. NŠ Organizacijski odbor sta sestavljala predsednik Kickboxing zveze Slovenije Vladimir Sitar in selektor reprezentanc Bojan Korošec. Iz Kluba borilnih veščin Ptuj so na kampu sodelovali tekmovalci Tilen Repina, Doris Šulek, Larisa Vidovič in Taja Šibila, trenerji Edvard Štegar, Timi Sitar in Filip Janžekovič ter sodnika Matej Šibila in Milan Breg. Vladimir Sitar: „Že po tradiciji je bilo vzdušje na kampu res fantastično, vsi so se trudili in trenirali po svojih najboljših močeh. Treningi so bili odlično in kakovostno izvedeni, saj so jih vodili naši vrhunski trenerji Tilen Zajc, Andrej Sande, Sanel Ljutič, Denis Chorchip, Uroš Bernard, Peter Landeker, Iztok Keše, Alen Štritof in Srečko Rozman. Člani reprezentance, ki se pripravljajo na nastop na svetovnem prvenstvu v začetku oktobra v Italiji, so se še posebej trudili, saj je bil kamp v Izoli zanje kar močan test. Naj povem, da sta se v reprezentanco Slovenije uvrstila naša Doris Šulek in Tilen Repina. Na začetku kampa je tehnična komisija pod vodstvom Andreja Vindiša izvedla testiranje sposobnosti 22 članov. Iz KBV Ptuj smo na kampu sodelovali z devetimi člani, med njimi so bili tekmovalci, sodniki in trenerji. Sem zelo zadovoljen tudi z njihovim trudom in resnimi treningi, tako da že vsi skupaj komaj čakamo na začetek rednih treningov za vse skupine, ki se začnejo 1. septembra po stalnem urniku.“ Franc Slodnjak Foto: Franc Slodnjak Člani KBV Ptuj v Izoli Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Šport mladih, rekreacija 16 stran 16 petek z 5. avgusta 2022 Tenis z Teniški kamp Luka & Blaž Osma izvedba kampa v popolnosti uspela JM Foto: Črtomir Goznik Fotografiji desno: - udeleženci kampa s trenerji - v Termah Ptuj so udeleženci kampa našli odlične pogoje za delo Plavanje z Državno prvenstvo Fotozapis Ob prazniku občine številne rekreativne aktivnosti Eva Hvalec do petih finalnih nastopov Od petka do nedelje (22. do 24. 7.) je na Ravnah na Koroškem potekalo Moštveno prvenstvo Slovenije v plavanju za letnike 2008/2009/2010. Plavalna akademija Kurent je nastopila s štirmi članicami akademije, ki so izpolnile državne norme. Zaradi norm je letošnje prvenstvo minilo le z udeležbo najboljših, saj veliko plavalcev norm ni doseglo. Na prvenstvu je sicer nastopilo 171 plavalk in plavalcev iz 23 slovenskih klubov. Na tekmovanju je vse tri dni nastopila le Eva Hvalec (2009), v soboto pa so nastopile tudi Mia Jovanovič, Nuša Planinšec in Sofija Peteršič. Eva je plavala nad pričakovanji in je popravila skoraj vse osebne rekorde. Nastopila je v šestih disciplinah: 50 m, 100 m in 200 m prosto, 50 m in 100 m delfin ter 50 m hrbtno. Skupaj z ekipo je nastopila tudi v štafeti 4-krat 100 m prosto. Priplavala si je pet finalnih nastopov, kjer je bila s časom 1.20,85 s najboljša na 100 m delfin – osvojila je 6. mesto. Ostala dekleta se niso uvrstila v finalne nastope, so si pa priplavala osebne rekorde in nove izkušnje. Trener PA Kurent na tekmovanju je bil Boštjan Maračić. UR V sklopu 66. praznika Občine Ljutomer so se v Prlekiji zvrstile številne rekreativne dejavnosti. Športna zveza Ljutomer je v sodelovanju z društvi in organizacijami minulo nedeljo pripravila dva zanimiva dogodka, ki sta pritegnila lepo število sodelujočih. V dopoldanskem času je bil izveden »Tour de Lotmerk«, na katerega se je v treh različnih dolžinah stez po ljutomerski občini (cestno kolesarjenje 80 km, MTB 40 km, družinsko kolesarjenje 15 km) podalo 90 kolesarjev. V popoldanskem času so se dogodki preselili na ljutomersko letno kopališče. Po prikazu reševanja iz vode so se odvile zabavne igre »Lotmerk na vodi«. V dveh starostnih kategorijah se je merilo kar 18 ekip. V atraktivnih igrah so se najbolje znašle ekipe Kita (Erazem in Sara Vicorni), Flamingo (Lucija Kosalec, Sara Kovačič) in Kul ekipa (Olivija Kovačič, Iza Zemljič) v kategoriji do 5. razreda osnovne šole ter ekipe VV (Vid in Val Lončarič), Ikone (Matija Puh, Eva Wenzel) in Zvezdi (Neža Frumen, Lana Ščavničar) v kategoriji do 9. razreda osnovne šole. ŠRD Kostanjevica je v športnem parku na Stari cesti organiziralo 9. nočni turnir v odbojki na mivki. V konkurenci desetih ekip je slavila zasedba Jaz (Teo Založnik, Žan Bedrač, Ana Šterman), drugo mesto je osvojila ekipa Bravo dečki (Nik Marič, Timi Prelog, Nina Rakar), tretja pa je bila ekipa Boomefekt (Alen Repija, Anja Lebarič, Boris Grut). Nogomet z 1. SNL RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 17.30: CB24 Tabor Sežana – Celje; V SOBOTO OB 17.30: Bravo – Domžale; V NEDELJO OB 17.30: Kalcer Radomlje – Mura; OB 20.15: Maribor – Olimpija, Gorica – Koper. 2. SNL RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: Aluminij – Ilirija 1911, Nafta 1903 – Krka, Triglav Kranj – Primor- Zvrhan koš ugank in nagrad! Posebna izdaja Kajveš na 80 straneh: t,3*Ç"/,&t;"/*.*70#3"/+&t#0 NŠ Zasedba Kurent na državnem prvenstvu na Koroškem Športni napovednik Foto: NŠ „Teniški kamp sva letos organizirala že osmo leto zapored, tako da ima že kar lepo tradicijo. Doslej smo ga izvajali na lokaciji Teniškega centra Luka v Žabjaku, letos pa smo se odločili za prestavitev v Terme Ptuj. Razlog tiči v tem, ker je tukaj na voljo več igrišč, na katerih smo lahko udeležencem ponudili več strokovnega znanja;“ je v uvodu povedal Luka Merc. Kakšni pa so bili začetki kampa? „Pred osmimi leti sva imela z Blažem na prvem kampu sedem otrok, naslednje leto jih je bilo 12 in nato vsako leto nekaj več … Veliko nama je pri teh začetkih pomagal Blažev oče Bojan. Vesela sva, da se je sedaj zadeva razvila do te mere, da smo imeli letos v kampu 30 otrok. Z njimi smo štiri dni delali med 9. in 12. uro, temu pa je na koncu vsakega dne sledila pogostitev, za katero so poskrbeli iz gostilne Rozika,“ je dodal Merc. V nadaljevanju je podal še nekaj podrobnosti dela. „Z mladimi je letos delalo šest trenerjev, kar pomeni, da je imel vsak trener na voljo za delo skupino petih otrok. Skupine so se rotirale, tako da smo na igrišču številka ena izpopolnjevali forehand udarec, na naslednjih pa backhand, servis, volej in udarce pri mreži, na zadnjem pa je kondicijski trener Primož Zemljič delal na izboljšanju koordinacije in kondicije. Približno polovica udeležencev kampa je bila takšnih, ki so že bili na kateri od prejšnjih izvedb, polovica pa je bila novincev. Starostni razpon mladih nadebudnežev je bil med 6. in 14. let. Zraven so bili tudi trije, ki se s tenisom že ukvarjajo nekoliko bolj resno, tako da so lahko mlajši neposredno videli, kaj je moč doseči s treningom – gre za zanimiv motivacijski faktor med samimi udeleženci, ki je precej pomagal trenerjem,“ je zaključil Merc. ("5&/"(3"%& je; V SOBOTO OB 17.30: Kety Emmi&Impol Bistrica – Roltek Dob, Fužinar Vzajemci – Vitanest Bilje, Ridar Velenje – Rogaška; V NEDELJO OB 17.30: Beltinci Klima Tratnjek – Jadran Dekani, Brinje Grosuplje – Krško. 1. mladinska liga 1. KROG: Nafta – Nova KBM Aluminij (v soboto ob 13.30 v Lendavi). 1. kadetska liga 1. KROG: Nafta – Nova KBM Aluminij (v soboto ob 11.00 v Lendavi). JM www.s www ww salom ww alo lom mong mo ng grrro gro ou o up p.si p. p.s .ssii V ptujskih Termah je v teh dneh potekal teniški kamp, ki sta ga organizirala Luka Merc in Blaž Kocjan. Z osnovami teniške igre, pa tudi z nekaterimi zahtevnejšimi elementi tega čudovitega športa se je spoznavalo 30 udeležencev. ,"+7&À 10-&5+& "7(645 od 1. julija 2022 ,"+7&À 10-&5+& +6-*+ še v prodaji 3&7*+";"13"7* +" ;" 13"7 .0Ç("/4,*13&1*) Štajerski TEDNIK petek z 5. avgusta 2022 petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Nedavna odločitev bo obrodila sadove in se bo izkazala za pravilno. Morda si boste želeli nekoliko več svobode, toda vajeti v roke bo prevzel partner. Harmoničen teden se obeta samskim Ovnom, še posebej tistim, ki uživajo na počitnicah. V denarnih zadevah nekaj previdnosti. BIK (21. 4. – 20. 5.) Nekdaj mali lovski terier za lov na roparice je naposled 'napravil kariero' kot eleganten spremljevalec. Pri njegovem nastajanju so sodelovali zahodnovišavski beli terier ter gomilski in skyeski terier. V 30-ih letih prejšnjega stoletja je bil poleg foksterierja v vodi tudi škotski terier. Najprej so ga imenovali aberdeenski terier. Ko je vodilni položaj na tržišču prevzel koder, je utonil v skoraj popolno pozabo. Njegova trda, gosta in resasta dlaka z mehko podlanko je črna, pšenična in progasta ter potrebuje redno trimanje. Psi obeh spolov zrastejo od 25 do 28 cm in tehtajo od 8,6 do 10,4 kg. Njihova življenjska doba je 12-15 let ali več. Daje zlovoljen, siten vtis, ki je še močnejši, ker se ogiba tujcev. Je pogumen, neodvisen in samovoljen terier z močno osebnostjo. Zahteva dosledno vzgojo in ravnanje. Popolne poslušnosti pri njem ni nemogoče doseči. Ne potrebuje veliko gibanja. ALLENDE, Isabel - čilska pisateljica in novinarka, HOLYFIELD, Evander - nekdanji ameriški boksar, MALEK, Rami Said ameriški igralec Poglobite se v raziskovanje lastne osebnosti in na križišču spoznanja odkrijete, kaj morate še spremeniti, da dosežete notranji mir. Morda boste zdravstveno nekoliko bolj občutljivi, toda čas je, da zavrtite kolo usode v lastno korist. Odpravite se v gozd po sprostitev in nabiranje gozdnih plodov. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Komunikacija ostaja vaša dobra vrlina in dogodilo se bo, da boste stvari na pravilen način postavili na tisto mesto, kamor sodijo. Besede bodo razpete med prijetne in tiste, ki to niso, ampak izzivi so vendarle sestavni del življenja. Notranji nemir premagate s kreativnim pisanjem. RAK (21. 6. – 22. 7.) Italija z Stoletniki za volanom, župniki v kopalkah Pri 102 letih podaljšal vozniško dovoljenje Italijan Mario Bonetti lahko kljub zavidljivi starosti 102 leti še vedno vozi svoj avto Fiat Panda, saj je zdrav ter dobro vidi in sliši. Bonetti, rojen leta 1920 v toskanskem obmorskem letovišču Viareggio, je vozniško dovoljenje prvič dobil pred več kot 80 leti, ko je bila Italija še monarhija. »Moj stric je zelo močan, dobro vidi, je radoveden, inteligenten in tudi sliši dobro,« je v pogovoru za italijanski časnik o Bonettiju povedala njegova nečakinja Adriana Bonetti. »Na letnem izpitu za podaljšanje vozniškega dovoljenja je bil povsem miren. Izpraševalec mu je le svetoval, naj bo vedno zelo previden. Mario, upokojeni inženir, s svojo pando vsak dan prevozi pot, ki jo natančno pozna. Na izlete pa hodi le na krajše razdalje v zelo majhnem radiju,« je dodala Bonettijeva. Junija letos je izpit za podaljšanje vozniškega dovoljenja uspešno opravila tudi stoletna Candida Uderzo iz Breganze v Benečiji. Tako lahko še naprej vozi svojega fiata punto, ki ga uporablja za manjše nakupe v mestu, medtem ko se na obisk k 95-letni sestri Riti odpravi s kolesom. Italija je sicer ena od držav z največ starostniki na svetu. Vas Perdasdefogu na Sardiniji, kjer je Intenziven čas izkoristite sebi v prid in zdelo se bo, da boste pridobili upanje in zaupanje tako vase kot v namen učenja. Izkušnje preteklosti vas bodo naredile modrejše in boste kos tistim spoznanjem, ki vas čakajo. Ptice pojejo svojo pesem o sreči in tudi sami morate stopiti korak naprej! LEV (23. 7. – 22. 8.) Moč dinamične energije so bo širila na vse strani in tako bo resnica ta, da boste zadevam prišli do dna in na pravilen način znali reči bobu bob. Ne bodite preveč trmasti, ampak se poglobite v skriti svet duhovnosti. Na delovnem mestu bo zelo delavno in v ljubezni prijetno! TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Če gre verjeti zvezdam, vas čaka prijeten teden, v katerem bo veliko pustolovskega pridiha. Možno je, da se odpravite na spust po deroči reki ali poskusite smučanje na vodi. Vedite pa, da je previdnost mati modrosti. Če boste v službi, pa obujate spomin na nedavne počitnice! ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Odnosi z ljudmi bodo pestri in od vsakega se lahko nekaj naučite. Na drugi strani bo spodbudno, da si lahko postavite zase in ste odločni. Ljubezen bo vseeno nekaj prijetnega in poetičnega. Skozi razne preizkušnje, ki jih ustvarjate na paleti življenja, pa se učite! STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Kovali boste načrte prihodnosti in si pri tem pomagali z neko notranjo modrostjo. Prožna energija vam bo dala krila in v ljubezni prihaja vaš čas. Končno boste lahko spoznali, da ste sami tisti, ki lahko ustvarjate in korak za korakom sledite sanjam. Deležni boste zvezdnega prahu sreče. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Ustvarjalna energija vas bo pomladila. Še več zaupanje vase in tako se bodo stvari na delovnem mestu razrešile v vašo korist. V ljubezni bo čas primeren izkazovanju čustev, in četudi ste po naravi zadržani, se boste bolj odprli. V pogledu službe pričakujte prijetno dolžnost. VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Za januarske Vodnarje bo veljalo, da si morajo narediti sintezo in se stvari držati. Ni dobro prelagati na druge ljudi. Februarski pa bodo imeli v sebi neko posebno moč in energijo, še zlasti tisti, ki so rojeni okoli petnajstega. Na delovnem mestu pa si morate izboriti svoj prostor pod soncem. Foto: Pexels.com od 1778 prebivalcev kar osem ljudi starih sto let ali več, je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot občina z največjim deležem stoletnikov glede na število prebivalcev na svetu. Duhovnik na plaži maševal v kopalkah V mestu Crotone na jugu Italije pa je milanski duhovnik Mattia Bernasconi minulo nedeljo daro- val mašo kar na plaži, oblečen le v kopalke, za oltar pa je uporabil napihljivo blazino. Zaradi te poteze je tarča številnih kritik, državno tožilstvo pa proti njemu celo vodi preiskavo zaradi suma »žaljenja verskih čustev«. Mašo v kraju Capo Colonna ob koncu mladinskega tabora, ki ga je organiziralo združenje za boj proti mafiji Libera, so kritizirale cerkvene oblasti, saj je po mnenju nadškofa Crotona treba ohraniti določene standarde pri darovanju maše. Na spletni strani nadškofije so zapisali, da pozdravljajo predanost mladih, vendar »je treba ohraniti minimalno dostojanstvo in spoštovanje do simbolov, ki ju zahteva sama narava liturgije«. »Nikakor nisem nameraval evharistije obravnavati z lahkotnostjo,« je medtem na spletni strani svoje župnije zapisal Bernasconi. Sta, Ur DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Na delovnem mestu bo tokrat živahno, če vam je ostalo še kaj dopusta, pa se lahko odpravite na adrenalinske počitnice. Vabile vas bodo gore, kjer se boste nadihali svežega zraka in se poistovetili z neokrnjeno naravo. Ljubezen bo v prihodnje nekaj, kar lahko štejete med naravne antibiotike. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Čarobna palčka vile kreativnega izražanja vas bo posula in tako lažje izrazite svoje misli. Še zlasti tistih reči, ki so skrite v vaši duši. Ljubezensko življenje bo kot oaza in tako uvidite, da lahko greste naprej in da ste tako ali drugače ustvarjalni. Moč misli pa bo delalo čudeže. Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 5. avgusta 2022 Slov. gorice z Voda dražja, a ne za toliko, kot je pričakoval Mariborski vodovod Je primerno, da javna služba v krizi ustvarja dobičke? Šest občin iz lenarške uprave enote je od Mariborskega vodovoda prejelo elaborat oskrbe s pitno vodo za letošnje leto, v katerem podjetje zaradi višjih cen električne energije predlaga podražitev vodarine za 37,5 %, višina omrežnine pa naj bi ostala enaka. Kot je znano, so se »lenarške« občine: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah leta 2019 dogovorile, da za pitno vodo ponovno plačujejo enotno ceno, medtem ko cena omrežnine ostaja različna od občine do občine. energetsko draginjo ne moremo vplivati, bi bilo po našem mnenju korektno, da se za leto 2022 načrtovani dobiček iz javne službe in tržne dejavnosti porabi za delno kritje stroška električne energije. Zato smo predlagali, da bi načrtovano povišanje cene vodarine nekoliko znižali,« razlaga Kramberger. Del stroškov naj pokrije tržna dejavnost Za družino v povprečju 2,5 evra več Tudi tokrat so se združile in nemudoma na pogovor poklicale direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga, da jim pojasni razloge za tolikšno podražitev vode. Kot edini razlog zanjo je navedel rast cene električne energije, ki jo podjetju zagotavlja Energija Plus, pri kateri se je cena megavatne ure z 49,30, ki je veljala do konca maja, povišala na 271,10 evra, torej za kar 553,53 %. Župani so za komunikacijo z izvajalcem oskrbe s pitno vodo pooblastili lenarškega Janeza Krambergerja, od Mariborskega vodovoda pa zahtevali podrobnejša pojasnila. »Dejstvo je, da je bil lanski dobiček iz javne službe na zavidljivi ravni, saj je znašal 476.541 evrov, dobiček iz tržne dejavnosti pa 442.989 evrov. Ker gre za izjemne in nepredvidene dogodke, saj na »Zahtevali smo cene vode za primerljiva območja, ponovno pa tudi podatke o posledicah prehoda Mariborskega vodovoda pod okrilje Javnega holdinga Maribor, saj predstavlja pomembno postavko, ki vpliva predvsem na ceno vodarine.« Zato so slovenjegoriški župani elaborat ocenili kot premalo jasen in netransparenten, saj v njem med drugim ni pojasnjeno, kako so pripravljavci sploh prišli do navedenih številk. Oskrba s pitno vodo je kot edina javna služba omenjena tudi v ustavi, ki določa, da se mora ta služba izvajati neprofitno. »Sklenili smo, da bomo vztrajali pri dejstvu, da se cena vode dvigne zgolj za dvig cene elektrike, pri tem pa znova pozvali vodstvo Mariborskega vodovoda k premisleku, ali je res treba v teh kriznih časih ustvarjati do- bičke iz naslova javnih služb ali jih raje usmeriti v nižanje vodarine.« Izhajajoč iz povprečne cene vodarine v letu 2021 v sistemu Mariborskega vodovoda in povečanih stroškov zaradi dviga cene električne energije so prišli do predloga cene vode v letu 2022 v višini 1,035 evra za kubični meter, kar pomeni povišanje za 22,64, ne pa za prvotno predlaganih 37,48 odstotka. Čeprav se v podjetju z argumenti in izračuni občin UE Lenart niso strinjali, so te na občinskih svetih sprejele predlagano povišanje, ki za štiričlansko družino, ki mesečno porabi 12 kubičnih metrov vode, pomeni približno 2,5 evra višji znesek na položnici. Opozarjanja na neracionalno poslovanje Za nesoglasja med slovenjegoriškimi občinami in Mariborskim vodovodom bi lahko rekli, da so že dobila brado, saj se vlečejo zadnjih nekaj let. Leta 2019 v Lenartu niso hoteli povišati predlaganih cen vode, saj so menili, da predlog ni bil nikdar ustrezno utemeljen, še več, Mariborski vodovod so ves čas opozarjali, da mora prilagoditi poslovanje obstoječemu stanju, saj občine niso več pripravljene kriti vseh neracionalnosti, ki naj bi Po plesno znanje v Qcenter Ptuj ‘•‘˜‘æ‘Ž•‹‘–”‘‘ǡ‹ā‡Ž‹Œ‘ ’”‡‹œ—•‹–‹ ‡ƒŒ ‘˜‡‰ƒ ‹ ‹œ”‡†‘œƒ„ƒ˜‡‰ƒǡ–‡«ƒŒŠ‹’Š‘’ƒ’ƒ‘–”‘‘‹Žƒ†‹‹ǡ˜•‡ǡ ‹ ”ƒ†‹ •Ž‡†‹Œ‘ ’Ž‡•‹ –”‡†‘ ‹ •‘†‘„‹ ‰Žƒ•„‹Ǥ †”ƒ•Ž‹ ˜ ’Ž‡•‹摎‹ƒ„ƒ’‘—ŒƒŒ‘–‡«ƒŒ‡ †”—āƒ„‹Š ’Ž‡•‘˜ǡ ƒ ƒ–‡”‹Š •‡ —†‡Ž‡ā‡ ‹ ƒ—«‹Œ‘ †˜ƒŒ•‡– ”ƒœŽ‹«‹Š’Ž‡•‘˜ǡ–‡”–‡«ƒŒƒ•ƒŽ•ƒ˜ ’ƒ”—–‡”•ƒŽ•ƒ•‘Ž‘œƒā‡•‡Ǥ‘•”„‹Œ‘–—†‹œƒ–‹•–‡ǡ‹„‹”ƒ†‹’Ž‡•ƒŽ‹ ˜ ’ƒ”—ǡ ’ƒ ‹ƒŒ‘ ’Ž‡•‡‰ƒ ’ƒ”–‡”ŒƒǤ ƒ ˜‘ŽŒ‘ •‘ ‹†‹˜‹†—ƒŽ‡—”‡œƒ’ƒ”‡ǡ‹ā‡Ž‹Œ‘懘‡« ’Ž‡•‡‰ƒœƒŒƒǡœƒ‘–”‘‡ǡ‹•‹ ā‡Ž‹Œ‘†‘•‡‰ƒ–‹‘†Ž‹«‡”‡œ—Ž–ƒ–‡ se takrat dogajale v podjetju. Mariborski vodovod je namreč dolga leta približno 40 odstotkov vseh prihodkov, letno je šlo za štiri do devet milijonov evrov, pridobival na trgu preko tržne dejavnosti, iz prihodkov katere se je delno pokrivala tudi javna služba. Ta dejavnost je leta 2019 skoraj zamrla, zato tudi tovrstnih prihodkov ni bilo več, število zaposlenih pa se je kljub temu celo povečalo. Lenar- ško vodstvo je zato takrat odločno nasprotovalo predlogom o višjih cenah vode, s katerimi bi občine plačevale za napake vodenja izvajalca javne oskrbe s pitno vodo. Senka Dreu 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMXY4FHQWUXQD3XKRYLERWXGLYQRYHP ŕROVNHP OHWX RGPHYDOD SOHVQD JODVED VDM ERGR Y SOHVQL ŕROL 6DPED ]QRYD QXGLOL SHVWUHLQ]DQLPLYHWHËDMH Zumbakids je namenjen otro‘‘†ͺǤ†‘ͼǤŽ‡–ƒǡ‹’Ž‡•懎‡ •’‘œƒ˜ƒŒ‘Ǥƒ–‡«ƒŒ—†ƒŒ‡Œ‘’‘—†ƒ”‡ ƒ ‹œ„‘ŽŒæƒŒ— ‘–”‘‘˜‡ ‘–‘”‹‡ –‡” •’‘œƒ˜ƒŒ— ’Ž‡•‡‰ƒ ”‹–ƒǤ ƒ«‡–‹ •–ƒ†ƒ”†‹ ‹Žƒ–‹•‘ƒ‡”‹æ‹’Ž‡•‹œƒ’ƒ”‡ ‹•‘Ž‹•–‡•‘ƒ‡Œ‡‹‘–”‘‘ ‘†ͼǤŽ‡–ƒ†ƒŽŒ‡ǡ–‡«ƒŒƒ†ƒŽŒ‡˜ƒŽ‹Š •–ƒ†ƒ”†‹Š ‹ Žƒ–‹•‘ƒ‡”‹æ‹Š’Ž‡•‘˜Œ‡œƒ˜•‡’Ž‡•ƒŽ ‡ǡ‹ •‘ā‡•‡œƒŒ‡‹•’Ž‡•‘–‡”ā‡ ˜”•–‘Ž‡––”‡‹”ƒŒ‘‹•‡—†‡Ž‡ā—Œ‡Œ‘’Ž‡•‹Š–‡‘˜ƒŒǤ’Ž‡•‹ 摎‹ ƒ„ƒ •‡ ŽƒŠ‘ ’‘Š˜ƒŽ‹Œ‘ • ƒ”ͺͶƒ•Ž‘˜‹†”āƒ˜‹Š’”˜ƒ‘˜Ǥ ”‡ƒ†ƒ ‡ –‡«ƒŒ Œ‡ ƒ‡Œ‡ Foto: JHMB V Mariborskem vodovodu bodo od šestih občin znotraj UE Lenart za vodo pokasirali manj, kot so pričakovali, saj so se predlogu uprle. ƒ –‡‘˜ƒŒ‹Šǡ –‡” œƒ „‘†‘«‡ Žƒ†‘’‘”‘«‡ ‡Ǥ Œ‹Š‘˜ •Ž‘‰ƒ Œ‡ ǽœƒ ˜•‡ ‰‡‡”ƒ ‹Œ‡Ǽǡ ƒ” ’‘‡‹ǡ †ƒ ’”‹ Œ‹Š ƒŒ†‡–‡ ’Ž‡•‡ –‡«ƒŒ‡ œƒ ˜•‘ †”—ā‹‘ǡ ‘† ˜”–«‡˜•‹Š ‘–”‘ †‘ –‹•–‹ŠƒŽ‘•–ƒ”‡Œæ‹ŠǤŽ‡•ƒ摎ƒ ƒ„ƒ Œ‡ ƒ‡Œ‡ƒ œƒ«‡–‹‘ǡ–‹•–‹ǡ‹ā‡Ž‹Œ‘•˜‘Œ‡’Ž‡•‘ œƒŒ‡‘„‘˜‹–‹ƒŽ‹ƒ†‰”ƒ†‹–‹ǡ‹ •‡˜‡†ƒ–‡‘˜ƒŽ ‡Ȃ˜•‡ǡ‹ Œ‹Š˜‡•‡Ž‹’Ž‡•Ǥ ƒƒŒ •‡ ‘†Ž‘«‹–‹ œƒ ’Ž‡•‘ 摎‘ ƒ„ƒǫ †‰‘˜‘” Œ‡ ’”‡’”‘•–Ǥ ‡” ‹ƒŒ‘ —‰‘†‡ ‡‡ ‹ •–”‘‘˜‡ ƒ†‡”ǡ ‹ •”„‹ œƒ ’‘—«‡˜ƒŒ‡ ’Ž‡•‹Š ‘”ƒ‘˜Ǣ ‡” •‘ ˜ŽŒ—«‡‹ ˜ Ž‡•‘ œ˜‡œ‘ Ž‘˜‡‹Œ‡‹–ƒ‘•˜‘Œ‹–‡‘˜ƒŽ ‡ ‘‘‰‘«ƒŒ‘ ˜ŽŒ—«‹–‡˜ ˜ –‡‘˜ƒŽ‹ ’Ž‡•‹ •‹•–‡ǡ ˜ ƒ–‡”‡ †‘•‡‰ƒŒ‘ ‘†Ž‹«‡ ”‡œ—Ž–ƒ–‡ –ƒ‘ †‘ƒ ‘– ˜ –—Œ‹‹Ǥ ‡ ‘†ŽƒæƒŒ–‡ ‹ •‡ ’”‹Œƒ˜‹–‡ ƒǣ ‹ˆ‘̻’Ž‡•ƒ•‘ŽƒǦ•ƒ„ƒǤ•‹Ǣ ˜•‡ ‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‡ ƒŒ†‡–‡ ƒ •’Ž‡–‹ •–”ƒ‹ǣ ™™™Ǥ ’Ž‡•ƒ•‘ŽƒǦ•ƒ„ƒǤ•‹–‡”ƒ ƒ ‡„‘‘—‹ •–ƒ‰”ƒ—Ǥ Podravje z Na enem mestu seznam 58 pridelovalcev lokalne hrane V prvem katalogu predstavljenih 172 izdelkov Na širšem območju Podravja, Haloz, Slovenske Bistrice in občine Rače-Fram je veliko lokalnih pridelovalcev hrane. Njihovi izdelki so raznovrstni, kakovostni in opremljeni z različnimi certifikati, kljub temu pa med ljudmi še vedno premalo poznani. Večina izmed njih ima največje težave ravno s promocijo oz. prepoznavnostjo svojih izdelkov. Ker gre v veliki večini za majhne pridelovalce, ki so med seboj nepovezani, je prodaja še toliko težja. Prav zato so tri lokalne akcijske skupine (LAS Haloze, LAS Dobro za nas, LAS Bogastvo podeželja) v okviru projekta Na(j) prej lokalno! izdale prvi katalog lokalno pridelanih izdelkov v tiskani in elektronski obliki, v katerem so med drugim navedeni tudi vsi kontaktni podatki pridelovalcev. Skupno se jih je vključilo 58, od tega jih je kar okoli 40 iz območja Haloz. V katalogu je s fotografijo, kratkim opisom in ceno predstavljenih 172 najrazličnejših produktov (meso in mesni izdelki, sadje in zelenjava, izdelki iz kravjega in kozjega mleka, moke, kruh in pekovski izdelki, med, namazi, prigrizki, olja, kisi, vina, sokovi, pijače ...). Glavni namen izdaje kataloga Na(j)prej lokalno! je informiranje lokalnih prebivalcev o vrhunskih in kakovostnih živilskih proizvodih z lokalnega območja. Poudarek je na živilih, ki so vključena v različne sheme kakovosti v Sloveniji in na ravni Evropske unije. Deset odstotkov živil, ki so jih vključili v ponudbo, je ekološko pridelanih, nekaj manj kot polovica pa je vključenih v druge sheme kakovosti. Foto: ČG S širšega območja Haloz je na seznamu kar 40 pridelovalcev hrane. Lažje do lokalno pridelanih izdelkov Katalog produktov je namenjen tudi vzpostavljanju kratkih prodajnih verig, saj med proizvajalcem in kupcem ni verižnih posrednikov, kar se pozna tudi na cenah v primerjavi z drugimi podobnimi izdel- ki – najcenejši stanejo po 0,70 evra (jogurti iz kravjega mleka z dodatki), najdražji pa okoli 35 evrov (penina). Želja sodelujočih LAS je med drugim ta, da bi katalog v roke vzeli tudi ponudniki turističnih in gostinskih storitev, pa tudi javni zavodi, šole in drugi naročniki. EK Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 5. avgusta 2022 19 Ormož z Prikaz pridelave in predelave lanu od semena do tkanine Starše z Direkcija za vode začela dela ob Dravi Potrebne so samo pridne roke Za nabrežine 1,5 milijona evrov Le malokdo se še spomni, kako se je nekoč pulilo lan oz. kako ta rastlina sploh izgleda ter kako se izdela lanena tkanina. V začetku tedna so to tradicijo, že 15. leto zapovrstjo, obudili pri teti Marti v Cerovcu Stanka Vraza v Ivanjkovcih. »Dobra letina je bila. Lep je, nič ga ni poleglo,« je ob prikazu ročnega puljenja lanu zadovoljno ugotavljala teta Marta, ki je znova organizirala dogodek in navzoče povabila, da spoznajo, kako so to počeli nekoč. Po kratkih navodilih je približno 20 parov rok, med njimi tudi mlajših, poprijelo za delo in kot bi mignil, populilo ves lan ter oblikovalo manjše snope. Za to niso potrebovali ničesar, razen rok. »Zakaj se puli na roke, po resnici povedano ne vem. Tako so to nekoč počeli. Morda zato, ker bi s strojnim puljenjem preveč bilke odstranili,« na glas razmišlja gostiteljica, ki je sicer polna raznoraznih znanj, tudi tega, kako se pridela in prede lan. »Tega se nisem naučila od naših staršev, pač pa me je tega naučila gospa Pučko. To znanje prenašam naprej. Lani sem na primer učila gospo, ki se ukvarja z vzrejo ruske pasme psov. Sedaj pasjo dlako prede ter plete rokavice in razne stvari. Zanimiva zadeva.« Ob tej priložnosti je prikazala tudi celoten postopek lanu – od semena do tkanine, toda ne iz sveže pobranega lanu. Ta se bo namreč moral najprej posušiti. Ko se lan posuši, ga otepejo – posmukajo Direkcija RS za vode je začela gradbena dela v Zlatoličju, kjer bodo na desni brežini Drave z nasutjem oz. skalami zaustavili erozijo na zasebna zemljišča, na levi pa nameravajo zgraditi zatok in očistiti prodišče na površini dobrega hektarja. Ocenjena vrednost del je okoli 890.000 evrov. Foto: Direkcija RS za vode Lokacija čiščenja prodišča v Staršah Foto: MH Tako so pridne roke s teto Marto na čelu poprijele za delo. semena. Nato pa bilke orosijo, vsaj tako so temu rekli v preteklosti. To pomeni, da jih za dva ali tri tedne pustijo na rosi in soncu na travniku, da oleseneli delci strohnijo. Šele nato je pripravljen na trenje. Pri tem bodo odleteli vsi deli stebla, ostala pa bodo le vlakna, ki jih prečešejo in spredejo na kolovratu. Marta že 15. leto zapored vsako pomlad na manjšo njivo poseje lan. Toda to opravilo sta letos zaradi zdravstvenih težav namesto Marte opravila hči in zet. Tako kot nekoč se je pisana druščina ob dogodku poveselila, kakšno zapela ter tudi okrepčala z domačimi dobrotami. Ljudska pesem je odmevala iz grl pevk KD Obrež, Ivana Švajgla ter dveh mladih glasbenikov Bena-Maja in Julije Gašparič. Za spomin so vsi gostje v dar dobili še venček iz lanu in laneni prtiček. Dogodek je imel tudi dobrodelni namen; pobirali so namreč prostovoljne prispevke za sklad OŠ Ivanjkovci. Monika Horvat Kako se pripravi prava prleška kisla juha Poleg dobrot iz krušnih peči, od sadnega kruha, raznoraznih pogač – postržjač, kvasenic, ajdovih krapcev in drugo, po katerih je teta Marta že dobro znana, je dišalo tudi po pravi prleški kisli juhi. V kotlu so ga pripravljale članice društva kmečkih žena Ormož. Skuhale so približno 30 litrov juhe, ki pa ni več tako mastna, kot je bila včasih, ker nekako to ni več »v modi«. Uporabile so okoli 12 kg svinjskega mesa (svinjsko pleče), več kot dva kilograma čebule ter še precej korenja in krompirja. Najprej so na maščobi podušile čebulo, dodale rdečo papriko in nato še meso. Vse skupaj so pražile nekaj časa. Šele potem so sestavine zalile z vodo, začinile, dodale korenje in na koncu krompir. »Vsa skrivnost je v pravih začimbah, ki pa jih ne bomo izdale,« so bile skrivnostne kuharice, ki so še pošalile: »Kuha se tako dolgo, da je skuhano. Vse je odvisno od mesa. Najmanj dve oz. dve uri in pol …« Prav tako so gradbeni stroji že ob Dravi v naselju Starše, kjer strojno čistijo prodišče na površini okoli 4,2 hektarja, odstranili bodo tudi zarast. Gre za investicijo v vrednosti okoli 600.000 evrov. V Staršah bodo v okviru omenjenega projekta pridobili še učno pot in vodne habitate za ogrožene dvoživke. Do konca marca prihodnje leto namerava Direkcija RS za vode med drugim obnoviti mrtvice struge v Dupleku, na Ptuju in v Muretincih, izboljšati pretočnost šturmovskega rokava, urediti 20 vodnih habitatov ter vzpostaviti prehodnost med Dravo in njenimi pritoki. Rok za izvedbo del je sicer konec marca 2023, predvidoma pa naj bi se nekatere aktivnosti podaljšale za nekaj mesecev oz. najkasneje do konca avgusta. Kot je znano, je mariborska RRA skupaj s partnerji, med katerimi so tudi občine Starše, Duplek in Središče ob Dravi, pred dvema letoma začela 6,2 milijona evrov vreden projekt za Dravo. Eden izmed njegovih glavnih ciljev je izboljšanje življenjskih prostorov ter pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Projektno območje zajema dravski rečni in obrečni prostor med Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi. Na območju Nature 2000 so v občinah Starše, Duplek, Markovci, Gorišnica, Ormož in Središče ob Dravi že zasadili več kot 24.000 sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst z namenom izboljšanja življenjskega prostora številnim vrstam ptic in opraševalcev. Estera Korošec Lenart z 5,6 milijona evrov za čiščenje voda Gradnja centralne čistilne naprave Zaradi neurejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda je lenarško vodstvo dolga leta bolela glava, saj vse od leta 2012, ko so pridobili vso potrebno dokumentacijo, ni našlo virov financiranja za največjo naložbo v zgodovini občine. Foto: MH Članice Društva kmečkih žena Ormož so za vse udeležence skuhale prleško kislo juho. Slov. gorice z SVZ Hrastovec in Muzej norosti zakopala bojno sekiro 50.000 evrov za najnujnejšo sanacijo Socialno varstveni zavod Hrastovec je svojo enoto na Tratah v občini Šentilj zaprl že leta 2004, vendar je vse do danes ostal upravljavec gradu Cmurek. Pred devetimi leti so grad odstopili Muzeju norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem in predstavljanjem zgodovine gradu, ki sodi med najstarejše in največje na Slovenskem. Ker na zavodu niso imeli več interesa po upravljanju gradu, so predlagali, da ministrstva najdejo rešitev, po kateri bo lahko muzej nadaljeval svojo aktivnost, a se to ni zgodilo. S pojasnilom, da grad po potresu na Hrvaškem ni več dovolj varen za uporabo, pa tudi zaradi očitkov o samovoljnih posegih v objekt brez predhodno pridobljenega kulturnovarstvenega soglasja, je zavod muzeju lani februarja odredil izselitev v 30 dneh, kar so slednji razumeli kot zlorabo okoliščin za uničenje lokalne iniciative. V sporu, ki je nastal med teda- njim vodstvom zavoda pod taktirko direktorice Andreje Raduha in vodjo muzeja Sonjo Bezjak, je vsaka stran zagovarjala svoje, slednja pa je vztrajala, da izselitev ni mogoča, saj so vsebine, ki jih muzej obravnava, neločljivo povezane s tem gradom. Ko je vodenje SVZ Hrastovec prevzel Aleksander Gungl, se je retorika med sprtima Foto: SVZ Hrastovec Z denarjem, ki so ga dobili na razpisu, bodo na gradu Cmurek, v katerem domuje Muzej norosti, najprej obnovili most, ki vodi v grad. stranema umirila, zedinili so se, da bi bilo najbolje, če ministrstvo za delo preda grad ministrstvu za kulturo, ki naj se nato z muzejem dogovori o uporabi, najemu ali nakupu gradu. S tem bi tudi dolgoročno uredili status gradu. Prostovoljci muzeja so v zadnjih letih sicer vložili veliko dela v obnovo in ohranitev gradu, vendar ta kakšnih resnejših sanacij že dolgo ni doživel. Zato so upravljavcu, SVZ Hrastovec, predlagali, da se prijavi na razpis za pridobitev sredstev za obnovo, kar se je tudi zgodilo. Zdaj je na voljo 50.000 evrov, s katerimi bodo obnovili most, preko katerega se pride v grad, preostanek denarja pa bodo namenili popravilu dela strehe in žlebov. SD Foto: AGJ Z izgradnjo centralne čistilne naprave bodo v Lenartu slednjič poskrbeli za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Lani spomladi pa se jim je nasmehnila sreča, saj sta jim okoljsko ministrstvo in služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odobrila sofinanciranje dobrega 5,6 milijona evrov vrednega projekta gradnje, za katero bo EU prispevala skoraj 2,8 milijona evrov, država slabih 700.000 evrov, dobra dva milijona evrov pa bodo morali zagotoviti iz občinskega proračuna. Obstoječo čistilno napravo ob potoku Globovnica, ki pa v bistvu ni nikdar delovala, bodo preuredili v centralno črpališče s sprejemno fekalno postajo in zgradili tlačno kanalizacijo, s katero se bo to lokacijo povezalo z gravitacijsko kanalizacijo v Radehovi in naprej na centralno čistilno napravo v Lenartu, torej bosta s čistilno napravo »pokrita« tako Lenart kot Radehova. S projektom, ki je razdeljen v več sklopov, bodo uredili odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda, hkrati pa omogočili kapacitete za prevzem grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav za tista območja občine, kjer ni centralnega sistema za odvajanje in čiščenje. SD Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 Zdravstveni globus 20 petek z 5. avgusta 2022 Energijske pijače so nevarne za mlade Srčno popuščanje (2. del) Foto: Pexels.com srčnega popuščanja. Na voljo so različne vrste zdravil, s katerimi učinkovito zaviramo omenjene mehanizme. Pomembna skupina zdravil pri simptomatskem zdravljenju srčnega popuščanja so diuretiki. To so zdravila, ki pospešujejo izločanje vode iz telesa. Če gre za bolezen srčnih zaklopk ali zožitev srčnih arterij, je pogosto potrebno kirurško zdravljenje, ki pa ga v zadnjem času vse bolj nadomeščajo manj invazivni posegi, ki jih lahko opravimo znotrajžilno, bolniki pa po njih hitreje okrevajo. Kirurški pristop izberemo pri stanjih, pri katerih je potrebna menjava zaklopke ali premostitev zožitve oz. zapore arterije z žilnim obvodom. Tako menjava zaklopke kot premostitev arterijske zapore je v določenih primerih možna z znotrajžilnim posegom, ki ga izvaja interventni kardiolog. V primeru posameznih prevodnih motenj, ki povzročajo nesinhrono krčenje mišice, se pri bolnikih s srčnim popuščanjem odločimo za vstavitev posebnega tipa srčnega stran 20 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Ko srce zaradi kateregakoli vzroka več ni sposobno načrpati dovoljšne količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem, nastopi bolezensko stanje, ki ga imenujemo srčno popuščanje. Gre za dokaj razširjeno bolezen. Srčno mišico lahko oslabijo okužbe z različnimi mikroorganizmi. V večini primerov je tako nastalo srčno popuščanje samo prehodno, občasno pa lahko po okužbi nastopi kronično srčno popuščanje. Pri nas so najpogostejši povzročitelji vnetja srčne mišice oziroma miokarditisov različni virusi, gre pa za viruse, ki sicer v večini primerov povzročajo okužbe dihal. Za postavitev diagnoze srčnega popuščanja in opredelitev vzroka za nastanek srčnega popuščanja imamo na voljo številne preiskave. Med najosnovnejše spadajo rentgenogram prsnega koša, laboratorijske preiskave, EKG – te so na voljo večinoma že v ambulantah družinskega zdravnika. Na sekundarni in terciarni ravni pa v diagnostiki srčnega popuščanja uporabljamo še ultrazvok srca, različne vrste obremenitvenega testiranja, ki so lahko kombinirane s slikovno diagnostiko srca, koronarografijo oziroma slikanje srčnih arterij, magnetno resonanco srca … Ko z omenjenimi preiskavami potrdimo diagnozo srčnega popuščanja in opredelimo njegov vzrok, sledi uvedba in izbira ustreznega načina zdravljenja, ki je lahko medikamentozno, kirurško, znotrajžilno ali pa se odločimo za različne kombinacije omenjenih pristopov. Pri zdravljenju z zdravili poskušamo vplivati na različne živčne in hormonske mehanizme, katerih prekomerna aktivacija povzroča slabšanje in vzdrževanje COLOR CMYK spodbujevalca. Kot skrajna oblika zdravljenja srčnega popuščanja v primeru napredovale bolezni se pri bolnikih, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, odločimo za transplantacijo srca. Žal marsikateri bolnik ne pride pravočasno do ustreznega srca, zato je v zadnjem času v vse širši uporabi popolnoma umetno srce, s katerim lahko bolnik, ki čaka na presaditev, živi tudi več let. Zelo pomemben vidik spoprijemanja zdravstva s problematiko srčnega popuščanja je preventiva, saj lahko z zdravim načinom življenja in z ustreznimi ukrepi pomembno zmanjšamo pojavnost srčnega popuščanja. Skrb za urejen krvni tlak, vzdrževanje primerne telesne teže, redna telesna dejavnost in izogibanje kajenju so znani dejavniki, ki dokazano zmanjšajo tveganje za srčno-žilna obolenja in sladkorno bolezen, s tem pa posredno tudi za pojavnost srčnega popuščanja. Primož Horvat, dr. med., spec. interne medicine Trg energijskih pijač je eden najhitreje rastočih na svetu. Predvsem mladi pogosto uživajo energijske pijače, saj trženje agresivno nagovarja prav to občutljivo skupino, otroci in mladostniki pa niti ne razmišljajo o mogočih škodljivih učinkih. Energijske pijače so tudi sladkorna bomba. Z eno pločevinko lahko zaužijemo od 12 pa vse do 55 gramov sladkorja oziroma približno 14 kock sladkorja. Kot navaja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) kar 42,5 odstotka mladostnic in mladostnikov v Sloveniji uživa energijske pijače. Številka je skrb vzbujajoča predvsem pri fantih, saj energijske pijače pije vsak drugi mladostnik. Otroci imajo te pijače pogosto na voljo v domačem hladilniku, kjer si jih preprosto postrežejo z vednostjo staršev. Starši in tudi športni klubi, kjer otroci in mladostniki aktivno preživljajo prosti čas, morajo uživanju energijskih pijač nameniti posebno pozornost. Svoj del odgovornosti moramo prevzeti tudi vsi ostali, predvsem pri ozaveščanju o tej problematiki, trgovci pa lahko naredijo še korak naprej. Odgovorno uživanje energijskih pijač pri zdravih odraslih praviloma ni problematično, a v javnosti so premalo izpostavljena tveganja, povezana s sestavinami energijskih pijač ter možnostjo škodljivih posledic za zdravje otrok in najstnikov. Uživanje energijskih pijač tako lahko pomeni nevarnost za javno zdravje, zlasti med mladimi. Skrajni čas za (samo) omejitve pri prodaji?! Številni starši morda niti ne vedo, da lahko njihovim otrokom energijske pijače ob enkratnem povečanem vnosu tudi dolgoročno škodijo. Zakaj bi, saj se prodajajo tako kot mleko? Njihova prodaja ni omejena, kot je prodaja alkohola in cigaret. Le redke države članice EU so se do zdaj odločile za omejitvene ukrepe. Litva in Latvija sta na tem področju pionirki, saj sta prvi prepovedali oglaševanje in prodajo energijskih pijač osebam, mlajšim od 18 let – že leta 2014 oziroma 2016. V Veliki Britaniji je vlada napovedala prepoved leta 2019, vendar ta do danes uradno še ni začela veljati, so se pa za prostovoljno prepoved prodaje mlajšim od 16 let odločili nekateri večji trgovci. Po lanski tragediji, ko naj bi po večji količini zaužite energijske pijače umrl 13-letnik, o prepovedi ponovno razmišljajo na Hrvaškem. Foto: Pexels.com Na nevarnost opozarjajo pediatri Obstajajo klinični primeri urgentnih obravnav mladostnikov zaradi motenj zavesti, srčno-žilne problematike, bolečin v črevesju, motenj prebave, spanja ... po zaužitju večjih količin energijskih pijač. Tudi Združenje za pediatrijo Slovenije podpira celovito akcijo in pritisk na odločevalce, kar bi prineslo zakonodajno spremembo o omejitvi prodaje energijskih pijač. Na ministrstvu za zdravje področju pitja energijskih pijač med otroci in mladostniki namenjajo posebno pozornost, saj te pijače po znanih podatkih uživa več kot tretjina mladostnikov, od tega vsak šesti 11-letnik in vsak drugi 15-letnik – večina z vednostjo staršev. Mladi uživajo energijske pijače tudi v želji po budnosti, boljšem spominu, hitrejši odzivnosti, ki jih potrebujejo za igranje računalniških iger pozno v noč. Vse skupaj lahko vpliva na njihov spanec in ritem spanja, kar prispeva k utrujenosti, razdražljivosti, slabšem spominu, in s tem tudi na njihovo duševno zdravje. Zoran Franc • Energijske pijače uživa več kot tretjina mladostnikov, pogosto pa do njih dostopajo kar doma. • ZPS poziva slovenske trgovce, naj preverjanje starosti kupcev energijskih pijač postane sestavni del odgovorne maloprodaje in usposabljanja osebja. • Pijače so med mladimi priljubljene zaradi želje po boljšem spominu. • »Skrivnost« energijskih pijač je v kombinaciji sladkorja, ki zagotavlja energijo, in kofeina, ki spodbuja delovanje centralnega živčnega sistema, poveča pozornost ter zmanjša zaspanost. Pomagajmo si Slovenija bogatejša za revolucionarno terapijo po možganski kapi Možganska kap udari kot strela z jasnega. Je ena tistih bolezni, ki je z vidika posledic zelo nepredvidljiva, prav tako ne izbira let. Vsako leto prizadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji v zadnjih letih zdravi zaradi možgansko-žilnih bolezni okoli 4.400 oseb na leto, približno 2.100 jih umre. Delež možganske kapi predstavlja 10 % vseh smrti, v Sloveniji pa je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Po možganski kapi je tretjina ljudi odvisna od tuje pomoči in so trajno onesposobljeni. Samo tretjina pa jih lahko živi samostojno. Na trgu se je pojavil nov način rehabilitacije po možganski kapi, ki pomaga bistveno izboljšati motorične okvare zgornjih in spodnjih okončin – tudi 10, 20 ali 30 let po možganski kapi je napredek klinično dokazan. RecoveriX je sistem, ki omogoča celovitejši pristop pri terapevtski obravnavi pacientov po možganski kapi. Deluje kot orodje za rehabilitacijo s ciljem obnovitve gibanja zgornjih in spodnjih udov oziroma hemipareze. Prva lokacija, na kate- ri se opravljajo terapije recoveriX, je Maribor (lokacija visokošolske izobraževalne ustanove Alma Mater Europaea). V skupno 25 terapevtskih obravnavah, od katerih vsaka traja 50 minut, bolnikovi možgani trenirajo. Tako je mogoče bistveno izboljšati grobo motoriko, fino motoriko, lokomotorni sistem, hojo, tremor, spastičnost, občutljivost, spomin in koncentracijo – ne glede na starost bolnikov ali čas trajanja gibalnih omejitev oziroma, Tretjina pacientov po možganski kapi se sooča z dolgoročnimi posledičnimi poškodbami, na primer z omejenim gibanjem rok, dlani in nog ali hemiplegijo. V Sloveniji je možganska kap na tretjem mestu glede na vzrok smrti. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let podvoji. koliko časa je preteklo od možganske kapi. S terapijami se izboljša stanje tudi bolnikom: • z motoričnimi okvarami zaradi možganske kapi, • s kraniocerebralno travmo, • z multiplo sklerozo, • s poškodbami možganov zaradi drugih nevroloških boleznih, • s hemiplegijo, • z omejitvami gibanja, • z bolečino, • s tremorjem in • spastičnostjo. Strokovna mnenja specialistov „Sistem recoveriX meri možgansko aktivnost skozi samo razmišljanje o gibu, poda povratno informa- Foto: RecoveriX cijo in omogoči izvedbo dejanskega giba pri človeku, kar pomaga pacientu ponovno pridobiti izgubljene motorične funkcije zgornjega in spodnjega uda.“ Pojasnjuje Tatjana Horvat, mag. fizioterapije „Sistem recoveriX v obliki vmesnika možgani-računalnik združuje tri zelo uveljavljene nevrofiziološke in fizioterapevtske koncepte, to so motorična predstava, navidezna resničnost in funkcionalna električna stimulacija v smiselno biološko povratno zanko, ki krepi plastičnost možganov oziroma njihovo sposobnost, da se po bolezni ali poškodbi prizadete funkcije nauči preostali zdravi del možganov,« pravi dr. ANDRAŽ STOŽER, dr. med., znanstveni svetovalec »Bolniki po možganski kapi dosežejo točko, ko uspeh rehabilitacije stagnira in se motorične motnje ne izboljšujejo več. Ravno v tem primeru lahko terapija recoveriX po možganski kapi pripomore k novim pomembnim izboljšavam na področju rehabilitacije motorike,« je jasna Gerlinde Percht, fizioterapevtka, ki v Gradcu in Schladmingu v Avstriji ponuja storitev recoveriX za bolnike po možganski kapi in dodaja: »To gre celo tako daleč, da nekateri pacienti nenadoma ne potrebujejo več hodulje ali vozička.« Sergej Prosen Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila petek z 5. avgusta 2022 21 Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www. ww ww w..avto avttoobu av busnnip i reevo v zi z .eeu ,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz ,  : 1 -,  H .‡ 1, (' Œ‡',‡|: – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ AKCI ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCG NCGN NC GN NC C       NA NA   HY.QLN LN Nţţ@ @ HM NA NA A 18 1 8:0 8:0 :00 0 iz iz Ptu tuja a UUQQ@Ĝ Ĝ@L LN NRD RD        U UDĜ ĜDQQM MHHG G TQ TQ@ TQ@G @G G W  WON NKO KODM ODM DMYHHNM N U 'NSSDKT DKKT 2UDS 2UDS 2U D H2S 2SSDEE@M 2SDE M .GQ GQHC C R@U R @UMD MD MN NSQ S @M @MIIHH HM MYT YTM@ M@MI MIHHA@ A@ A@YD @YD DM M UURR@J J UDĜ DĜDQ ĜDQ ţHU HU@ @ FK F @RA@ @RRA A@ @ HM MY@ Y@A @A@ A@U@ R RJT JTOH OM MN N 2 HKHKD 2L DHM D HM M OQD DCR CRS@ RS@ S@UUM S@UM MHHJ JH 1 1@ @CHHN 3D DCM C HJ HJ@ @ /S @ /T TII NFKD NF FKD DC CHH URH RH NFK F DC DCH CH UNC UNCDMH Y UN UN NC CHĜ HĜHHHUJ U KITĜ TĜ ĜD DM MH UB U BD DMN N NUEQLKSRćLWQLF]] GQLEEUH]VN G GLWH QH]]DPXG GDQ SUHMG 5H]HU YLUDMWHććLPS 7XULVVWLćQRDJHHQFFLMR$73 3WXMLLQ7 5DGLR7HGQLN3 GUXåER5 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Re R eze erv r ac acijijje: Tu Turi r st ri stič ična ič na age g nccijja ATP, ATTP, P, Doom min inoo ce cent nter nt er Ptu tuj,j,j 0700 244 150 50,, pa p triccijja. a at a p@ p gm g ai ail.l.lco om. Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn nffo nf ormac rm maccijje in n rezzerrva aciije e za ko kopa palni lni av ln avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Dom Do miino ino no ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 150 11550, 0, ww ww w..av a to tobu busn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce na a vkl k ju juču čuje ču jje e: avto avvto obu usn snii prev prrev e o ozz in ko k pa panj njje. nje. Od O dho dho od dii: vs vsak aakko so obo oto o ob 5 5..20 .20 0 iz Or Ormo možaa in ob b 6.0 00 iizz Ptu t ja ja.. Do D o na ag grade ra ad de e ste te up prrav vič iče en n nii no ovii narro oččni niki kii, ki ki pre red d te tem m vs vsaj a 6 mes aj e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče čeni če n na Šttaj ni a errsk skii tte ed ed dn nik ik in se se zav avež eže ette, e, da b bo ostte na naro r čn č ik ost stal alli vssajj eno leto. a eto. et o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE petek z 5. avgusta 2022 OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja trave, čiščenje parcel, kleti z odvozom in kombi prevozi do 1,5 t. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. stran 22 Ž www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Lepi spomini ne bledijo! OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ KMETIJSTVO Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 1(61,&(5-$9(*5$+$67(ą51( pred nesnostjo. %UH]SODĆQDGRVWDYD9]UHMDQHVQLF7LEDRW%DELQFL /MXWRPHUWHO (02) 582-14-01 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade kokoši, v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM suho luščeno koruzo in prašiče od 30 do 50 kg. Tel. 041 986 390. NESNICE, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Za rjave pa sprejemamo naročila. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. NEPREMIČNINE 352'$02YHĆMRKLåRY0HGULEQLNX &LUNXODQH  159,00 m2OHWQLNVNXSQRP2 GHOQRVWDYEQRYHĆLQRPDNPHWLMVNR]HPOMLåĆH &HQD(85 tel.: 041 933 151 02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio 53 KOLOFON Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 19.30 21. avgusta 2022, ob 18.00 3RVDPH]QLYHĀHU(85 6NXSQDGYRMQDYVWRSQLFD(85 Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 5. avgusta 2022 Ni res, da je odšla – nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini. 23 Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Terezije Petrovič roj. Kumer SPOMIN IZ CIRKULAN 56 Danes, 5. avgusta, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede tolažbe, hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo in ganljivo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Lesjaku za ganljive besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir in zastavonošu. Vsakemu posebej in vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerka Silva z družino Mrtev ni, kdor umre. Mrtev je tisti, ki je pozabljen. (E. Kant) Božidar Preložnik IZ DOKLEC 2 Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Prazen je tvoj dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcih naših vedno še živiš. SPOMIN 3. 8. sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi ZAHVALA Ivan Gradin ob boleči izgubi drage mame, tete, tašče, babice in prababice IZ BUKOVCEV 8A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se z lepo mislijo spomnite nanj. Njegovi najdražji + TV SPORED na 42 straneh Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, y za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si Rozalije Horvat S TOVARNIŠKE CESTE 16, KIDRIČEVO Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Iskrena hvala duhovnikoma župnišča Lovrenc-Kidričevo za opravljen pogrebni obred, gospe Roziki za besede slovesa, gospe Cvetki za molitev, pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., ter podjetjem Boxmark, Talum in Skei in vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni vsak ƮƺɎȸɎƺǸ www.odkrito.si  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH E ON FINALE 8. SEZ 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si www.otrocipojejo.si www.radio-tednik.si %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. Štajerski TEDNIK petek, 5. 8. 2022 COLOR CMYK stran 24 Tednikov mozaik 24 petek z 5. avgusta 2022 Majšperk z Mladostniška energija iz Sestrž Ormož z Na bazenu dnevno čez 400 kopalcev Od Mone Lize do sestrškega eksatlona Kopalci tudi iz Hrvaške in Ptujskega Escape room oz. soba pobega, kino pod zvezdami, sestrški eksatlon – vse to so izzivi in »Najraje prihajamo, ker je kopališče čisto in mirno, voda je osvežujoča, gostinska ponudba dogodki, ki so jih za avgust napovedali v Športno kulturnem društvu (ŠKD) Sestrže. Pred dobra, poleg tega pa je cenovno dostopno,« pravijo obiskovalci ormoškega mestnega bazena. dobrim letom je vajeti društva prevzela energična Tjaša Križanec, študentka marketinga, Vroče temperature kar vabijo v in k sodelovanju privabila še druge mlade, ki so gonilna in idejna sila društva. sicer manjše kopališče sredi mesta, Foto: Mojca Vtič ŠKD Sestrže s predsednico Tjašo Križanec pripravlja sobo pobega. Prvi dogodek v tem mesecu bo kino pod zvezdami, in sicer 19. avgusta. »Na sestrškem igrišču pripravljamo ogled najprej risanke, nato akcijskih in družinskih filmov. Naslovi še ostajajo skrivnost,« je dejala Križančeva. Prav tako skrivnostni so v društvu o sobi pobega oz. escape roomu. Odprli jo bodo 20. avgusta, vrata pa naj bi se zaprla konec septembra. »Sobo pobega pripravljamo v domu krajanov Sestrže v zgornjih prostorih. Pripravili smo izzive, uganke, ki bodo obiskovalce vodile do končnega cilja, to je najti Mono Lizo.« Tako kot je skrivnosten nasmeh Mone Lize, je skrivnostna tudi predsednica društva, ki ne želi razkriti, kateri izumi, izzivi bodo obiskovalce pričakali v sobi pobega. Dejala je zgolj, da več glav zagotovo več ve in da bo timsko delo tisto, ki bo obiskovalce privedlo na prostost. Timsko delo oz. sodelovanje pa bo rdeča nit tudi na sestrškem eksatlonu, ki ga mladi Sestržani pripravljajo konec avgusta. »To bo enodnevni dogodek, ekipe pa bo pričakalo šest nalog. Ob izzivih za ekipe pripravljamo tudi spremljevalni program za otroke, največja atrakcija pa bo zagotovo nogomet na milnici.« Ideje in talenti se zrcalijo v projektih Vse te dogodke, ki so organizirani v okviru občinskega praznika, so zasnovali mladi. »Res smo mlada in zagnana ekipa in res sem hvaležna zanje. Vsak ima svoj talent, ki jih uspešno izražamo v projektih, ob tem pa imamo še obilo idej, ki na sestankih kar vrejo iz nas.« Mladi v Sestržah so pripravljeni delati v kraju in za kraj, saj v društvenem življenju vidijo potencial, priložnost za druženje in uresničevanje svojih idej. Ustvarili so skupino, kjer se počutijo dobro, slišane, sprejete, kar pa je najpomembnejše - raje kot virtualno druženje preko spletnih aplikacij so izbrali druženje v pravem pomenu besede. Člani ŠKD Sestrže za letos napovedujejo še druženje ob petkih, miklavževanje in dve dramski igri. »Mogoče se nam porodi še kakšna druga ideja,« je smeje se dejala predsednica društva Tjaša Križanec. Mojca Vtič kjer sta na voljo športni in otroški bazen. V sončnih dneh ga obišče več kot 400 kopalcev. Še večji je obisk ob vročih koncih tedna. Kot pravijo obiskovalci, je vstopnina poceni, voda je super, vse je čisto, mirno, na voljo sta tudi jedača in pijača. Bazenski kompleks je sicer najbolj prazen ob dopoldnevih, takrat na njem prevladujejo starejši, upokojenci, najbolj pa se napolni ob popoldnevih. Tudi letos gredo najbolj v promet popoldanske karte (po 15. uri), ki stanejo dva evra za odrasle, za otroke, dijake, študente in upokojence pa le evro. »Z obiskom smo zelo zadovoljni. Obiskovalci prihajajo predvsem iz okoliških krajev, precej pa jih je tudi od drugod, iz občin Gorišnica, Markovci in širšega ptujskega območja. Pričakujemo, da bo obisk v prihodnjih dneh Foto: MH Kopališče je odprto vsak poletni dan v suhem vremenu, od devetih dopoldne do osmih zvečer. še boljši,« je dodal direktor občinskega Zavoda za turizem, kulturo in šport Andrej Vršič, ki upravlja bazen. Osvežitev na ormoškem bazenu pa išče tudi precej kopalcev iz sosednje Hrvaške in drugih turistov. Monika Horvat v svojih talentov skriva ko li ko , m ba srečam, ugi ?!? Vsakič, ko jo košaricah št.5 *** i samosežig da še protestn e, er m e n kš li izgorel do to poštev. V službi sem ne pride več v dolgovih. *** lu utapljala v a km va bo se v toplice, da pridno plavat ko ta i od h a ku deliti. Žen *** selfije na fejsbu la a zn j ko ta a l voziti, bo p š nikoli nauči bo e n ve a kr prna“, pa Stare *** je zdej, baba zo va „k em er d evno potihem l?!? že 20 let se dn nega klučarja nisem priše : ja ci ra ok em et kl ja Je to d a ož še do pol *** ho zlato. spremeniti v su ež d ti a zl lo ce istke znajo Erotične alkim AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje V evropski kraljevski zgodbi tudi ptujski grad Danes praznuje MO Ptuj. Peti avgust je njen praznični dan, v okviru je tudi družabni dogodek, ki ga spremlja tudi bogata gostinska ponudba katerega se spominjamo sprejema drugega statuta MO Ptuj iz leta 1513. v gostilnah in tudi na priložnostnih stojnicah. Osrednja slovesnost ob prazniku bo nocoj na mestni tržnici, praznovaOd športnih dogodkov, ki so stalni spremljevalec prazničnega dogajanje pa se bo nadaljevalo z nastopom ansambla Gadi in skupine Smile na nja v MO Ptuj, ima najdaljšo tradicijo Rancarija. Letošnja bo že 29. po vrsti. tržnici ter drugimi nastopi na terasah ptujskih gostiln. Bogat program V BD Ranca Ptuj se nanjo že nekaj časa pripravljajo, prav tako tudi ekipe. prireditev se bo nadaljeval tudi v soboto, organizatorji želijo z njim pri- V pristanišču Ranca se bodo začele zbirati jutri ob 12. uri, sama tekma tegniti vse generacije, od najmlajših do starejših. Vsi se bodo lahko za- ranc pa se bo začela ob 14. uri. Svojo udeležbo je prijavilo že dvajset ekip, bavali po svoji izbiri. Glavni oder z živo glasbo bo tudi jutri na mestni tr- pričakujejo pa še nekaj prijav. Praznični ribolov pa so že po tradiciji pripražnici, kjer bodo nastopili ansambel Upanje, Ines Erbus in Drugo dugme. vili v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo. Ribiči veterani Že v četrtek pa je ptujske ulice in trge zapolnil Ožbaltov sejem. Stoj- bodo trnke jutri namakali v rogozniškem ribniku. nice z najrazličnejšo ponudbo so zapolnili številni prodajalci iz Slovenije Na novi spletni strani Visit Europe Guides je v tem času mogoče prebin tudi Hrvaške. Pozna se, da enega od treh najstarejših ptujskih sejmov rati tematiko o „kraljevski“ Evropi. Slovenska turistična organizacija je v ni bilo niti leta 2020, niti leta 2021. Nazadnje je Ožbalt polno sejmaril leta 2019. Ptuj je sejemske pravice dobil že konec 9. stoletja, ponovno pa konec 10. stoletja. Za ptujske sejme je tudi značilno, da na njih poteka tudi kramarska ponudba in ponudba rabljenih predmetov. Stalni spremljevalec tradicionalnih ptujskih sejmov je bil v preteklosti tudi živinski sejem, dokler ga niso ukinili. Stalni prostor je imel na Ormoški cesti, kjer je trgovsko-poslovni center Supernova. Kljub obljubam in zavezam, je Ptuj za vekomaj ostal tudi brez živinskega Foto: Črtomir Goznik sejma, in kot vse kaže, se bo počasi Na spletni strani Visit Europe Guides je na ogled zgodba kraljevske Evrope in med sedmimi slovenskimi gradovi poslovil tudi od tržničarjev. Sejem tudi ptujskega. sodelovanju z Združenjem zgodovinskih mest Slovenije pripravila članek o sedmih edinstvenih slovenskih gradovih, ki jih je mogoče občudovati v zgodovinskih mestih Slovenije. V zgodbi so v sliki in besedi predstavljeni: grad Žužemberk, Mali grad v Kamniku, Gewerkenegg v Idriji, grad v Škoi Loki, brežiški, ptujski in celjski grad. Evropa ima nešteto gradov in palač, ki imajo bogato zgodovino. Številna nekdanja kraljevska bivališča so danes umetniški in zgodovinski muzeji ter gostijo najrazličnejše festivale in zgodovinske uprizoritve. Spet drugi svoje zgodbe in preteklost pripovedujejo skozi skrivnostne ruševine. Na nekaterih gradovih pa še domujejo kraljeve in plemiške družine, nekateri pa so postali luksuzni hoteli. Festival Ljubljana letos praznuje 70 let. To je tudi pravilen odgovor na vprašanje o tem, katero obletnico letos praznuje ta festival. Nagrado bo prejela Zinka Medved (Dragonja vas, Cirkovce). Danes sprašujemo, katere po vrsti bodo letošnje Rimske igre v organizaciji Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 12. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katere po vrsti bodo letošnje Rimske igre? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.