139
Vrtnarske reči.
Steklene paličice za rastline v loncih. Marsikateri prijatelj lepih cvetic je obžaloval, da nima za svoje rastline v loncih primernih paličic, ki so ob enem lepe in praktične. Najlepše in najrabnejše take paličice so do pol metra dolge steklene cevi, katere so naprodaj v vsaki boljši steklarni po prav nizki ceni. To je gotovo, da take cevi le olepšavajo rastlino, in ker se dado v špiritovem plamenu poljubno upogibati, morejo se vsestransko rabiti.
Obrezovanje malin. Kolikor več lesa ima malinov grm, tem rodovitnejši je. Obrezovanje je največkrat nepotrebno. Kadar pa rastlina opeša, tedaj jo pa pomladiš, če jo prav močno obrežeš.
Krtica  ali   voluharica je velika,   podgani podobna miš, ki   more   narediti na vrtu, posebno pa v drevesnici veliko škode.   Krtica izpodjeda drevju korenine in more tako   popolnoma   uničiti   drevo.   Pripetilo  se je uže, da so morali   opustiti   zaradi krtice drevesnico, ker je niso mogli   odpraviti   te   škodljivke.   Pred kratkim pa je iz-poznal neki nemški vrtnar, da je hud sovražnik krticam naš krt, ki jih v bližini svoji nikdar ne trpi. Nov dokaz, kako koristen je krt. Res je krt s svojim razkrivanjem po vrtu   precej   nadležen, a kaj  je  to   proti   koristi,   ki jo prinaša  posredno   vrtnarju s pokončevanjem škodljivega mrčesa in škodljivih živali pod zemljo. Omenjeni nemški vrtnar   je   imel   zaprtega krta,  kateri je pojedel na dan do 150  ogrcev,   ki so vsi skupaj vagali več nego je bil krt   sam   težak.   Zaprl   je h krtu tudi krtico, katero  je krt po noči do glave popolnoma požrl. Rastlinskih korenin se pa krt nedotika, rajši od gladu pogine. Varujte krte! Mravlje   se   po   sobah,   vrtih in cvetličnjakih prav zanesljivo   tako   pokončavajo: Veliko, v vodi   namočeno gobo   dobro   ovimo in  jo toliko časa pustimo da se posuši;   vsled   tega se ji luknjice zelo razprostrejo. Potre-simo jo s stolčenim   cukrom   in   položimo   na   tist kraj* kjer   je   največ   mravelj.   Ko se   potem mravlje hitro po vseh luknjicah potaknejo, vzemimo naglo gobo in jo potopimo v vročo vodo. Potem jo zopet dobro operimo, posušimo   in v novic s cukrom   potresimo in   na kak kraj nastavimo mravljam.
Oleander moreš prav hitro prisiliti, da cvete, ako ga postaviš na kak prav solnčen kraj ter mu vsak dan priliješ z vodo, ki ima 20 do 25° R.
Kako se hrošči lovijo je še malo kateremu znano; večinoma jih ljudje zjutraj pra rano lovijo, bolje bi jih bilo zvečer loviti, ker bi se nobenega človeka ne potrebovalo. Zvečer se postavi star sod brez zgornjega dna na tak kraj blizo dreves, kjer hrošči letajo, doge mu od znotraj namažemo z šmirom (katranom) in v sod vlijemo nekoliko vode. Na sredo soda postavimo z drateno mrežo obvarovano luč, da je hrošči, ki zraven priferčijo, ne ugasnejo,   na   sodih   si   umažejo   perutnice   in   padejo
v vodo.
Kako se krompir, sadje i. t. d. obvarnje gnilobe?
O tem   je  brati v „Wiener  Landw.   Ztg."   to le:   Prav
izdaten in dober kup pripomoček, s katerim se po kletih
in po podih krompir, grozdje, jabolka in hruške obvarujejo gnilobe, je to, da se dotični prostori, predno se sadje potrže in krompir pospravi, nekoliko dni dobro z žveplenim parom napolnjujejo. V ta namen naj se vse odprtine, luknje in raze dobro zamaše in vsaj s slamo zataknejo, v shrambe pa naj se postavi posoda, v kateri se užge za 100 kub. metrov prostora 30 do 40 gramov žvepla. Na to naj se tudi vrata skrbno zapro, in prostor naj ostane nekoliko dni zaprt.
To delo naj se nekatere krati ponovi, kadar se krompir dobro osušen pospravi, grozdje na niti narobe povesi, in jabolka in hruške tako na police položijo, da se sad sadu ne dotika. Med enim in drugim žveplanjem naj se pa prostor prezrači. — če tako ravnamo, gotovo se pospravljenega zdravega krompirja in sadja niloba ne loti, uže gnili deli krompirja in grozdja se pa posuše; posamezna gnila jabolka in hruške segnijejo sicer do konca, a gniloba ne preide na zdravo sadje.
140