194
Poučni in zabavni del.
Balkanska mesta.
Gabrovo.
Iz Kazanlika pelja pot proti Gabrovemu s prva mej lepimi rožnimi vrti in orehovimi gaji. V lepem orehovem gaji je lepa vas Hasat (Haskiej). Ta vas je pod turško vlado bila skoro popolnoma turška. S tega časa se je pa vse bistveno spremenilo.
Ko so se približale ruske čete, so Turki po večjem pobegnili in se večinoma niso več povrnili. Sedaj je v Hasatu nad 1100 prebivalcev in mej njimi jedva 300 Turkov, ki so vsi jako ubogi, umazani in raztrgani. Nekoliko dalje od te vasi je lep gozdič Šejnovo, kjer se je turška šipkovska vojska udala ruskemu generalu Skobe-levu. Dalje prav pod gorami je pa velika bolgarska vas Sipka. Pred rusko-turško vojsko je to selo bilo celo mesto; imelo je nad 700 hiš, katere so bili popolnoma razdrli, kajti tukaj okrog so se vršili največji boji. Sedaj se je vas že zopet precej opomogla. Ima že blizu 2000 prebivalcev in novo cerkev.
Od te vasi pelje v ovinkih cesta čez Balkan. Okrog te ceste grobi in spomeniki potnika spominjajo na grozne dogodke koncem avgusta leta 1877. Vidijo se še ostanki utrdb in nasipov, v katerih so se Rusi bojevali. Na vrhu je jako lep pogled proti jugu na trakiško planjavo in Rodopske gore, proti severu se pa razprostira gorska gozdnata pokrajina z mnogimi potoki, iz katerih se zbira reka Jantra. Po tem goratem kraji raztresena je skupina manjših kmetskih koč.
Le v jednem kraji v nižavi vidi se več rudečih streh. To je mesto Gabrovo. To mesto ima visoke hiše, ozke ulice in lepe prodajalnice, sicer pa ima popolnoma krščanski značaj. Tukaj ni Turkov, minaretov in harem-skih zidov. Hiše so krite s pločami. Skozi mesto teče ali skoro bi rekli dere reka Jantra, čez katero drži v mestu šest mostov. Mesto šteje po poslednjem ljudskem števi-Ijenji 7988 prebivalcev in mej temi je 7948 Bolgarov, 15 Turkov, 9 Nemcev in 7 Grkov. Turkov sploh okrog Gabrovega ni. V vsem gabrovskem okrožji so po zadnjem ljudskem številjenji našteli 26 mohamedancev mej 34000 prebivalci. V Gabrovem in okolici ni bilo Turkov tudi pred osvobojenjem Bolgarije. Razen turških žandarjev in uradnikov ga skoro ni bilo mohamedanca.
Zgodovinski spomini Gabrovega sezajo le v 18. stoletje; mesto je torej novejšega izvora. V prejšnjem sto-letji so gabrovski trgovci že trgovali z Rusijo in Rumu-
195
nijo. Leta 1798. so bile mesto sežgale turške vojske, ki so šle proti puntarjem v Vidin.   Leta 1829. je zašel ge-
y
neral Kiselev Gabrovo in Sipko, ali se je kmalu zopet umaknil preko Svistova.
Gabrovo je posebnega pomena za bolgarski narodni razvoj. Popolnoma brez šol Bolgari niso bili niti v srednjem veku. Pri samostanih in cerkvah so bile šole, v katerih so se učenci učili citati in pa na pamet učili odstavke iz cerkvenih knjig. Te šole bile so v prvi vrsti pripravljalnice za duhovski stan. V začetku tega stoletja so se začele snovati pod vplivom grških škofov in bogatih trgovcev boljše šole, katerih vspeh je bil pa slab, ker so šole bile grške in torej v njih učenci učitelja niso razumeli. Za Bolgarijo je torej bila tedaj nastopila podobna doba, kakor jo še skoro vsi pomnimo po Slovenskem, in na Koroškem žal še sedaj ni prenehala. Za Bolgare so to bili žalostni časi; Turki so jih pritiskali v gmotnem oziru, v duševnem jih je pa stiskala in potuj-cevala grška cerkev. Narod se je pa tedaj še malo zavedal.
Rusko-turška vojna 1828. in 1829. leta je pa nekoliko probudila narod bolgarski iz duševnega spanja. Začelo se je nekako narodno gibanje. Leta 1835. so v Gabrovem nekateri bolgarski trgovci osnovali prvo čisto bolgarsko šolo pod vodstvom za bolgarski duševni razvoj jako zaslužnega meniha Neofita, umršega leta 1881, Osnova te šole pa ni bilo tako lahko delo. Poleg ovir z državne in cerkvene strani, je tudi pomanjkovalo učnih knjig. Hitro so se priredile po raznih grških in ruskih knjigah in tiskale v Srbiji. Gabrovčane so kmalu začeli drugod posnemati in snovati bolgarske šole. Te šole so narod prebudile in ga pripravile za veliko cerkveno borbo, ki se je končala s tem, da so se Bolgari odločili od grške cerkve in so v cerkvenem oziru postali samostojni.
Gabrovska šola se je lepo razvijala že pod Turčijo, iz nje prihaja mnogo sedanje bolgarske inteligence. Še pod Turčijo se je bila razširila v nekako meščansko šolo s 6 razredi, v kateri so se poučevali predmeti, ki se drugod uče po srednjih šolah. Po osvobojenji Bolgarije se je spremenila v realno gimnazijo in na njej poučuje 20 učnih moči j.
Obrtnija je  v Gabrovem  že  dolgo  precej   razvita.
v
Ze dolgo tu izdelujejo nekako raševino iz volne, ki se imenuje šajak. Tega blaga se izdela na leto kacih dvesto tisoč vatlov. Nekoliko se ga proda v Bolgariji, nekoliko pa izvaža v Turčijo, največ v Malo Azijo. Veliko se v Gabrovem izdela vrvic, s katerimi v Bolgariji obšivajo posebno žensko obleko. Te vrvice, ki se imenujejo gajtan, se tudi izvažajo posebno v Srbijo.
V Gabrovem izdelujejo tudi mnogo usnja, posebno za vojsko. Prejšnje čase so posebno izdelovali lep safijan, katerega so izvažali po vsej Turčiji, ali ta obrt je pa zadnji čas opešal. Včasih je v Gabrovem tudi cvetelo orožarstvo. Ta obrt so pa Turki zatrli iz nezauupanja proti Bolgarom. Sedaj v Gabrovem izdelujejo samo še nože in jagatane.
Neko ne baš lepo prikazen pa imamo omeniti o Gabrovem. Opaža se precejšnje nasprotje mej tako imenovanimi boljšimi stanovi in drugimi meščani, katerega drugod v Bolgariji navadno ni. Prvi nekako prezirajo ubožnejše, kakor to opažamo tudi pri nas, zlasti po manjših mestih. To nasprotje izvira še izza turških časov in z veseljem lahko omenimo, da se manjša. Pod Turčijo so bili ti boljši stanovi, ki so imeli denar, nekaki posredovalci mej vlado in nižjim kristijanskim prebivalstvom, in so vsled tega bili v večji vel avi. Navadno so pa poso-jevali tudi denar proti oderuškim obrestim, kar delajo še dandanes. Take veljave pa ti boljši stanovi, čorbodži imenovani, nikdar nikjer v Bolgariji niso bili dosegli, kakor v nekaterih drugih Turčiji podjarmljenih deželah, n. pr. na Grškem, pa tudi v Srbiji. Bolgar je že po svoji naravi jako demokratičen, zato posebno velika razlika stanov ni mogoča.
Prebivalci v gabrovski okolici se pečajo s poljedelstvom in živinarstvom. Tu vidiš velike cede goved in koz. Prebivalci nosijo široko, volneno, rujavo obleko in kosmate kape. Kmetice imajo modre kapice, iz pod katerih jim zadaj visi bel robec. Ljudje so jako prijazni, zelo  delavni.    Kaj   prisrčno   pozdravljajo  vsacega tujca.
Ne daleč od Gabrovega je mestece Trjavno, kjer je premogovnik. V tem mestu je mnogo zidarjev in cerkvenih slikarjev, ki hodijo na delo po vsej Bolgariji. Ob cesti v Trnovo je pa Drjanovo, katero mesto ima nekaj nad 3000 prebivalcev. Hiše v tem mestu so pri tleh zidane, više pa lesene in s pločami krite. Zaradi mnogih gozdov je gabrovska okolica sploh jako prijetna, če tudi podnebje ni tako milo, kakor na južni strani Balkana.