Stcv. 11 Rtu j, 22. marca 1957 JLetftik X. Glasilo SZDL ptujskega oicraja — Uprava in uredni&tvo Ptuj, Lackova ulka 8 — Telefon 15&. NS Ptuj 2rt<»v. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — še Zveaaic ijud.skr skupščine zadnja izjava, ki jo je dal Moša Pijadc kot državnik. In vendar je res. Pred tednom, v petek okrog .šeste ure zvečer, je umrl v Parizu tovariš Moša Pi,iade, V popoldnevnih urah tegra dne je prispel iz Londona, kjer se je mudil kot .sef jugcslovanskc parlamentarne delesaeije. Flitro po prihodu je tožil, da je utru,ien, zato .se je umaknil v .svojo sobo. OkroR .šestih je dobil prvi .srčni napad. Takoj prispeli zdravnik pa ni mosrel ugotoviti drugega kot to, da na.šega Moše Pijada ni več. Ve.st o smrti Moše Pijada .se je bliskovito raioie&la po Parizu in po vsem svetu. Zabeležili so .io vsi vidnejši ega ponedeljka pa so ga ob navzočnosti na,tvišjih državnih predstavnikov in z naj- večjimi ča-stmi položili v grobnico narodnih herojev na Kalem egdanu. ★ vS smrtjo pi-edsednika Zvezne ljudske ?.kup--x'ine Moiše Pijada go jugoslova-nski narodi izgubili enega največjih sino\-. neustrašenega borca, revolucionarja, komunista, dr- žavnika, politika, človeka, ki smo nrm vedno tako radi pri- .sluhnili. Pokojni Mc^a Pijade jc bil rojen 4. januarja 1800 v Beogradu. Sedemintrideset, let je bil č^lan Komunistične par- tije Jugosla\nje. Njegovo življenje je bilo vseskozi najtesneje povezano z bojem naše Komunistične partije in vseh delov- nih množic za socialno in narodno osvoboditev. V svoji mlado.'Tti je študiral slikarstvo v Beogradii, Miinchenu in Parizu. Zc leta 1910 se je začel ukvarjati z no\'1narstvom. Kmalu po prvi svetovni vojni leta 1919 je začel v Beogradu izdajati dnevnik »Slobodna reč.^, ki je bil po'Icg komimističnega tiska najnaprednejše gIa«dlo v stari Jugoslaviji. Leto dni kasneje je eodelovai v centralnem par- tijskem glasilu »Radničke novine', leta 1920 pa je postal tudi .sekret-ar partijske organizacije »Dunav^ v Beogradu. Po aretaciji Jz\'Tšnega odbora Komunistične partije Ju- gosJavije leta 1921 je pokojni Moša prišel v izvršni odbor KPJ. Leto dni kasneje zastopal KP.;r na II. konferenci balkans-ke komunistične federacijo v Sofiji. Leta 1921 je .morala Partija preiti v ilegalo. Pri tem je vztrajno izpopol- iX7evala ilegalne pa tudi legalne oblike dela. Tako je bila leta 1923 osnovana Delavska partija .lugoslavije, v kateri je bil Moša Pijade najaktivnej\ši organ.izator. Urejeval je tudi časopis •'Radnik , kasneje pa KOko\'ani radnik«. Ko je bil ta časopis — in tudi Neodvisna de*]avska partija — prepove- dan, mu je bila zaupana organizacija ilegalnega tiska v Beogradu. V tej tiskarni so tiskali tudi »Komunista- kot ilegalno glasilo KPJ. Ko je policija v februarju 192.5 to tiskarno izsledila, so pokojnega Mošo Pijado' aretirali in obsodili na 12 let težke ječe. Večidel teh 12 let je Moša Pijade prebil v kaznilnici v Sremski Mitrovici, leta 1934 pa so ga s skupino 'komunistov obsodili še na d\'e leti težlKapital . Razen tega je prevedel tudi druga važina dela znanstvenega marksizma: :>Komunistični manifest«, >.Bedo filozofije« In uvod v delo »Kritika politične ekonomije«. Leta 1939 je Moša Pijade po štirinajstih letih zapora in trpljenja prišel v Beograd in začel =pet aktivno delati v Partiji. 2e januarja 1940 ga je ix->licija ponovno aretirala. Odgnali so ga v koncentracijsko tabc^ri.šče v Bilcčo, kjer je bil do opri>ia 1940. V februarju naslednjega leta so ga znova aretirali in izpustUi Šeie dva dni pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. Na V, državni konferenci je bil Moša Pijade izvoljen za člana Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije. Po vdom oktipatorja v Jugoslavijo je bil pokojni Moša organizator \'staje v Cmi gori in jo i?odeloval v julij- skem uporu. Pozneje je prešel v vrhovni štab. Izredna nje- gova zasluga je tudi pri ustanavljanju ljudskih odborov in organiziranju zaledja. Aktivno jc sodeloval pri ustvarjanju AVNOJ in je bil na II. zasedanju v Jajcu izvoljen za. pod- predsednika tega prvega prodstavniškoga telesa nove Ju- goslavije. Avgusta 1944 je odšel v Moskvo, od koder se je vnnil 7. novcmtora istega leta. Od tedaj dalje je delal v zakonodajstvu. V ustavodajni skupščini je bil predsednik ustavodajnega odbora, za tem predsednik zakonodajnega odbora Ljudske skupščine Srbije in podpredsednik Prezidija ljudske skupščine Jugoslavije. Kot član jugoslovanske dele- gacije je leta 194^5 sodeloval na mirovTii konferenci v Parizu. Zlasti velike pa so njegove ^.as-kige pri izgradnji ustavnega in pravnega sistema FLRJ. Na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije leta 1948 je bil tovariš Meča Pijadc izrvoljen za člana Politbiroja CK KPJ. Razen drž^avnih funkcij in funkcij, ki jih je oprav- ljal v političnih in družbenih organizacijah, je bii pokojnj Pijade tudi vocija jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki je leta 1951 obiskala Veliko Britanijo in Francijo. Leto dni kasneje je vodil parlamentarno delegacijo v Grčijo, leta 1955 v Bolgarijo in leto dni kasneje še v Zahodoo Nemčijo. Na VI. kongresu je bil pono\'no izvoljen za člana Izvršnega komiteja CK ZKJ, za predsednika. Zvezne ljudske skupščine pa je bil izvoljen 28. januarja 1954. Razen tega je bil član predsedstva Zveznega odbora SZDIu, Centralnega odbora Zveze borcev, redni član Srbslce altademije znanosti, Zdru- ženja novinarjev Jugo-^ilavije, Združenja likovnih umetnikov. Za svoje nesebično ki požrtvovalno delo v korist vsega delovnega ljudstva, za .svoje zasluge v narodnoosvobodilni borbi in za izredno veliko delo pri gTadit\'i socialistične do- movine je dobil številna priznanja; Red narodnega beroja, Red junaika sociaH«tiZaskige za narod« in druga odlikovanja. S smrtjo tovariša Moše Pijada errp izgubili enega od največjih sinov naše socialistične domovine, delavski razred in delovno ljudstvo sta izgulšla sfvojega pmroborca, -dosled- nega revolucionarja, priljubljenega tovari.ša in voditelja — vzornega komunista. Njegova neusferasenost., vztra^aost, za- vest, iniciativnost bodo svetal zgled vsem današnjim in bo- dočim rodovom pri graditvi sodalisana. Slava tovarišu Moši Pijada! Pijadovi najbllž^ so- dHa:vci in tovariši ob njegovi krsti na leta- \^ca v Batajniel O LETOŠNJIH TARIFNIH PRAVILNIKIH V teh dneh zakUuČ-ujejo delo komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri lju-ds-kih odbo- rili In okr. sindikalnem svetu. Pri pregledih so na splošno ugo- tovile, da jii bilo kakih kršitev zakonitosti in predpisov in j"im s te p'ati torej ni kaj očitati. Ker smo m] zelo pogosto pri- pravljen- vse tisto, kar je v .skladu s predpisi, takoj priznati dob.i-o in popolno, bi potem- takem moralo biti vse v redu tx.-,di z letošnj-imi tarifnimi pra- vilniki. Ali je temu res tako? Komisije so drugačnega mnenja. Poglejmo, kako .so tekle stva- ri od vsega začetka. Predlogi m, naj bi Se predvsem odii>rdvila nesjoraz*- merja med plačami kvalificira- nih in nekvalificiranih delav- cev, k-: so bila \'sekakor tudi ovira povečanju storilnosti de- la. Prav tdko pa je jasno, da se v sedanjih pogojih, ixičakova- nja Po višjem življenjskem .standardu do neko mere lahko izpolrujo le s smotrno ureditvi- jo pi-emijfikih vprašanj. Ce torej kritično ocenimo pri- zadevanja okrt^ letošnjih tarif- nih pravilnikov, moramo ugoto- VLld. da so »poklicani.: posvetili mnogo več skrbi in pozornosti manj važnim vprašanjem, res- nično važna pa so spet zanema- rili. Kljub temu pa tudi teh »manj važnih<; stvari niso znali pov^sod dobro urediti. so iskali kijuč za razdelitev 5 oz. 10 odst. povečane tarifne po- stavke se jim je 7xlelo važnejše poizvedovati koliko ima plače ta a.;i oni direktor, računovodja a!i uslužbenec v nekem drugem podjetju (kar sicer tudi ni ne- važno). nfso pa se dovolj potru- dili, da bi poi^ali fsorazmerja med tarifnimi postavkami posa- mezTLih delovniji m.est v lastnem podjetju. Tako j<' prišlo do tega, da Sto se Vodilnim in scednjim uslužbeno<^n jTovečalc plače za 14 do 36 odst.. kvalificiranim delavcem za 7 do 9 odst., ne- kvalificiranim delavcem pa za 2 do 4 odst. Prav gotovo bi se da- lo tu mivrsikai opravičiti, saj so imeli nekateri strokovni usluž- benci res prenizke plače, toda glavni namen, pri tak; razde- litvi, ni bil dosežen. Ce je kdo mnenja, da so se- danje razprave o tarifniih pi"^- vilniktli gaž-enje po požaru ima precej prav. Kot mnogokrat do- slej, ?e je tudi tokrat pokazalo, da ie treba železo kovati dokler je vroče. J. P. Pred občinskim praznikom v Središču Središče je že dvakrat praznovalo občinski praznik in ob vsakokratnem praznovanju se je postavljalo vprašanje ureditve trga, na katerem stoji spomenik žrtvam NOB. L«tos pa bo to vprašanje rešeno. Organizacije so mobi- lizirale članstvo, ki je z veliko vnemo prijelo za delo in te dni bo že urejena ograja okrog spomenika ter zasajeno okrasno gnničje in dre\^e. Zgodaj se bomo začeli pripravljati na 1. in 25. maj Letos bodo po vseh mestih, ob- činah, krajih in vaseh proslave 1. maja, ko bo vseljudska manifesta- cija v socialistični Jugoslaviji. Organizacije in društva marsi- kje že sedaj sestavija.)o prvomaj- ske programe in vabijo mladino, da bo .sodelovala V pripravah in izvajanju programov. Dela jo ve- liko, kjer hočejo okra.siti vse hi- še, trge in ulice, kjer bodo pri- pravili velike krese, povorke, ba- idade, akademijp, zabave in Ijiid- sko rajanje. Marsikdo bo za dan dva zapustil svoj kraj in odpoto- val na obiske in izlete blizu in da- leč. Tudi letošnje praznovanje 25. maja — praznika mladosti — bo imelo mnogo xirbi pomen kot prejšnja leta. Praznovanje tega dne bo mani- festacija uspehov naše mladine na vseh področjih njenega udejstvo- vanja. Vsi nastopi in prireditve bodo skrb in delo .same mladine. Pripravili bodo razstave, tekmo- vanja, štafeto, zabave in mladin- sko rajanje. Na vsaki bodoči mla- dinski seji in na .sejah društev in organizacij bo tudi točka — praznovanje 25. maja. Do maja ni več dolgo, zato se bo potrebno povsod resno lotiti dela, da bomo tudi povsod dostoj- no praznovali oba velika majska praznika. Pz Zliorl vdlVm v Pfuiu Na osnovi člena 1,34. in 155. Za- kona o občinskih ljudskih odborih in čl. 102. in 123. .Statuta ter skle- pa ObČ. L,0 Ptuj sklicujem Zbore volivcev na obrriočju Občin- skega ljudskega odoora Ptuj za naslednja območja: 21. marca 19,57 (četrtek) ob 19. uri v prosvetni dvorani na Vičavi za naselja: Orešje, Krčevina in Vičava. 21. marca 1957 (četrtek) ob 19. uri v prosvetni dvorani v .Staršah za naselja: Starše, Zlatoličje, Pre- pelje in Trničc. 22. marca 1957 (petek) ob 19. uri v kino dvorani Kidričevo za naselja: .'\pace, Gerečja vas. Ki- dričevo, Kungota in Tsjiverce. 23. marca 1957 (sobota) ob 19. uri v prosvetni dvorani na Majdini za naselja: Slovenja vas, Hajdoše, Skorb3, Šp. in Zg. Flajdina in Dra- ženci. 24. marca 1957 (nedelja) ob B. uri v šoli Markovci za naselja; Markovci, Nova vas in Zabovci. 24. marca 1957 Cnedelja) ob 14. uri v šoli Grajena za oa&elja: Grajena, Krčevina (celotna), Gra- jenščak, Vumpab in Mestni vrh. 24. marca 1957 (nedelja) ob 14. uri v zadi-užnem domu Rogoznica za naselja: Domava, Pacinje, Sp. Velovlek, Kicar. Podvinci, Spuhlje, Rogoznica, Nova vas in Žabjak. 25. marca 1957 (ponedeljek) ob 19. uri kino dvorana v Ptuju za: Ptuj mesto Štuki, Fiabelčja vas, Budina, Brstje in Turnišče. DNEVNI RED: 1. Izvolitev delovnega pred- sedstva. 2. Izvolitev zapisnikarja in 2 overiteljev. 3. Realizacija družbenega plana in ( računa občine Ptuj za leto 195S. 1. Razlaga in obravnava pred'o- ga družbenega plana občine Ptuj za leto 1957. 5. Razlaga in obravnava predlo- ga proračuna občine Ptuj za leto i957. 6. Ostale točke dnevnega red-j določi Zbor volivcev sam. Občinski ljudski cxibor Ptuj predsednik JANKO VOGRINLC stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 22. MARCA 1957 POLJSKI POIZKUSI važen potokaz k zvišanju proizvodnje Vse kulturne rastline so rezul- tat več ali manj organiziranega poskušanja človeka od davnine sem. Kljub temu, da so danes vazme tehnične in kemijsike vede zelo močno razvite in nam lahko -S svojimi raziskovalnimi metoda- mi mnogo pomagajo pri smotrni vzgoji kulturnih rastlin, nikakor ne moremo iziočiti vpliva okolice na njihovo rast. Spoznati vpliv ta- ko mnogoštevilnih in raznolikih činiteljev. ki vplivajo na rast rastlin, pa je mogoče najbolje s (K>skusi na polju, kjer je pridelek tastlin najvernejši odraz vseh mo- gočih rastlin. Poskusi so zastavljeni dandanes na znanstveni podlagi s svrho, da nam nazorno pokažejo vpliv naj- različnejših činltelje\', ki vplivajo. na rast in razvoj kulturnih rast- lin. Iz rezultatov mnogovrstnih poskusov spoznavamo vrednost posameznih sort, rentabilnost upo- rabe umetnih gnojil, važnost in vrednost raznih ukrepov iz zašči- te rastlin, obdelave zemlje itd. Podnebne prilike ter raznolikost zemlje posameznih krajev pa na- rekujejo, da se poskusi čimbolj ra2:širijo tudi v manjših tipičnih rajonih. Tako je za naš okraj Iz področja poljedelstva brezdvomno zelo važno s poskusi raziskati predvsem krompirjevo področje. V ta namen bo že v letošnjem le- tu v krompirjevem področju za- stavljeno večje število poskusov s krompirjem sorte »Merkur« A razreda, ki smo ga nabavili v Kranju. Poleg vrednosti sorte, odnosno vrednosti zdravega seme- na, bo ta poskus organiziran tako, da bo pokazal še razliko pridelka pri sajenju celih in rezanih go- moljev, vpliv pravilnega gnojenja na višino pridelka, ter vpliv pra- vilnega in pravočasnega škroplje- nja. Kmetovalec, ki bo izvajal ta poskus, bo dobil prvovrstno seme krompirja za 10 arov na regres, dobil bo zastonj za to površino tudi vsa umetna gnojila in škro- piva odnosno prašivo. Poleg vseh teh ugodnosti pa bo za kmetoval- ca, ki bo izvajal poskus, gotovo najkoristnejše to, da ho lahko na tej površini pridelal toliko kvali- tetnega semena krompirja, da ga bo ime! za prihodnje leto za svo- je potrebe, razien tega pa se bo na svojem zemljišču prepričal o vrednosti posameznih agrotehnič- nih ukrepov. Interesente za posku.se bodo sprejemale kmetijske zadruge, ki so že prejele tozadevna navodila, pri Kmetijsko proizvajalni zvezi v Ptuju pa dobijo lahko kmeto- valci vsa potrebna pojasnila. Nič manj ne bodo letos poskusi škrop- ljenja žitaric s herbecidi, to je s preparati za uničevanje plevela ter poskusi na travnikih. Naš kmetovalec, ki je željan napredka v svoji proizvodnji, ima prav v izvajanju poskusov možnost naj- laže priti do spoznanja, kaj in ka- ko je treba delati, da bo uspeh najboljši. . OZZ PtBiii llDicii ii S Kailiziicro težave o kanalizaciji Splošne bolnišnice v Ptuju se je že veliko pisalo pa tudi razpravljalo v Ptuju na te- renskih sestankih SZDL. V tem se je tudi približal čas, ko bo začela prva etapa gradnje ptujske kana- lizacije med bolnišnico in Dravo. Na to se je ptujska bolnišnica tu- di pripravljala in je dala izdelati projekt kanalizacije In čistilnih naprav za sanitarne in jekalne od- plake. Projekt je bil predložen Upravi za vodno gospodarstvo LRS ▼ Ljubljani, da bi dala nanj svoje .soglasje. Strokovna komisija te lipravo jo obravnavanja projekt kanalizacije in čistilnih naprav. Ker pa predvideva predloženi in- vesticijski program kanalizacije in čistilne naprave le grobo me- hanično čiščenje odplak s strojem za seklanje grobih plavajočih sno- vi in dezinfekcijo odplak Jn ne ustreza sanitarnim zahtevam, je Uprava za vodno gosf>odarstvo LRS za idejni projekt kanalizaci- je in čistilnih naprav te bolnišni- ce odklonila soglasje. Po njenih ugotovitvah tudi predloženi n« čin kloriranja neočiščenih odpad- nih vod ne odgovarja zahtevam dezinfekcije bolniških odplak in ogroža obstoj kanallzaci.Je. Glede na to, da se bo kapaci- teta ptujske bolnišnice sčasoma povečala od sedanjih 300 na 650 bolniških postelj in na okrog 300 službujočih, obstoječa dotrajana Omsova čistilna naprava ne bo več mogla služiti svojim name- nom kot veliko premajhna. Ptuj- ska kanalizacija bo speljana v Dravo in bo zahtevala tudi čistil- no napravo za celo mesto, kar pa še ne bo hitro, zato bo morala imeti ptujska bc'nišnica svojo pri- merno večjo čistilno napravo. Po vsem tem ne ostane ptujski bolnišnici drugo kot da poskrbi novi projekt, kf bo zagotovil, da bo čistilna naprava ptujske bdl- nišnice odgovarjala sanitarnim predpisom in da ne bo ogrožen obstoj kanalizacije. Bolnišnica, v Ptuja Vse kaže, da se bomo v Ptuja v zvezi z vodovodom in kanaliza- cijo naučili še veliko novega in da bo še marsikateri projekt pred izvršitvijo korigiran, če ne bo med faktorji, k,] ■izdelujejo proekte m faktorji, ki jih odobravajo tesnej- še povezave, ki lahko marsikomu prihrani dragocena sredstva in čas. P7 Štipendiranje smo decentralizirali Po izidu zakona o štipendijah je oterajni ljudski odbor uista- rjiovil sklad z* štfcpendiiranje in imenoval komisijo. Ta komisija je zajela v štipendiranje štu- dente visckaJi šol in dijake vseh vrst srednjih šol. Učenci stro- kovnih šol in nižjih gimnaizjii pa so prejemali ištiipendije od ob- čanskih ljudskih odborov. Tak centraOliiziTan način štipendira- nja pa se je pokazai nepripra- ven in je tudi biU v naisprotjo* s celotno našo politLiko decentra- lizacije in uveljavljanja komu- ne. Za^o je okrajni ljudski od- bor na priporočilo Sveta za šol- stvo sprejel skiep o decentrali- zaciji rraičina štipendiranja. Občanki ljudski odbori so s posebnimi odloki imenovali ko- misije za štipendije. Ob spre- jetju proračuna bodo formirali tudi posebni štipendijsk; sldad. Tako bo v bodoče šitlpendiranje vseh kadrov od najniižjih do rikajvigjih Silonelo v glavnem na občinah in bo okrajna sftipendij- dka knmifidiia štajpeoodirala le ti- ste, ki jih potrebuje okrajni ljudski odbor in njegove usta- nove. Ta nov^ način štipendiranja ima n^vomno prednosti p^-ed prejšnjim. Katere eo te pred- nosti? Pn^č: občinske komisije za štipendije bodo laže ocenile so- c«alno-(^onomsko stanje pro- siilca štipendije tn tako določile pravičneji&o višino štipendije. Dugič: štipendist bo točno ve- del, kje bo njegovo bodoče de- lovno mesto in bo zato lahko s svojim bodočim delodajalcem navezal neposredni fetik. V času počitnic bo lahko prihajal na prakso, v časiu štiidija pa s« bo lahko bolj orientiral in speciali- zirali za tista vprašanja, ki jih bo na določenem delovnem me- stu pozneje moral reševati. Tretjič: občinske kOTnisije za žtipendijc bodo skupno z občin- ^im Ijud^im odborom imele več možnosti, da pripravijo tudi posameszna podjetja in gospo- darske organizacije, da bodo ta prevzela ^pendiranje določene- ga števila njim nujno potrebnih strokovnih kadrov. Četrtič: občinske štipendijske kx>misije bodo laže ugotovile po- trebo Po man.ik:aiočih kadrih in tako razpisale za štipendiranje predvsem tiste stroke, katerih strokovnjake nujno potrebujejo. Na ta način bo tudi usmerjanje štipendisrtov laže in doslednejše. Marsiikdo se bo namreč odločil za študij na tei ali na drugi šoli, če bo videl, da mu je tam šti- pendija zagotovljena, na drugi šoH pa ne. Vsi dosedanji štipendisti okraj- ne štijpendijs'ke koirasije so že razdeljeni po občinaih. Občine so sprejeile vse njihove dotku- menie, štipendisti pa so bilj o tem pismeno obvežičenL B. V. KUPUJTE SREČKE JUGOSLOVANSKE LOTERUE V PTUJU! JUGOZJ^LHODNEK s plini iz Kidričevegcs Odkar obratuje Tovarna gH- niioe in aluminija v Kidričevem v sedanjem otosegu, občutimo Ptujčani škodlijive pline, ki jih prinašajo s seboj jugozahodnri vetrovi s Kidričevega. Marsdikdo seveda zraka^ s Ki- dričevega ne občutil, ker nanj ni po!2X)ren, Mnogi so ga pripi- sovali navadnemu a;li železni- škemu dimiu. Ner je tudi akacijev les, manj uporaben pa je kostanjev les, ker povzrpča večjo osušitev. Nižinski hrast iz močvirnatih zemljišč, ki je porez- nejši, je prikladen za mlada vina in za vrelno posodo povzroča pa večjo osušitev. Za čiščenje zdrave ali pokvar- jene vinske posode naj velja pra- vilo: najprej uporabijajmo hladno vodo, potem vročo vodo (krop), končno izplahnemo posodo zopet s hladno vodo. Ovinjenje sodov opravljamo na razne načine. Za praktičnega kle- tarja proizvajalca je priporočljivo in najenostavnejše, če novi sod ali pa pokvarjeni sod ovinimo z vročo vodo (kropom), v kateri je raztopljeno 3^/0 sode. Ko smo vsaj trikrat menjali krop s sodo in sod dobro prevračali, tako, da je od vseh strani omočen in opran, ga splahnemo najprej s hladno vo- do, v kateri je raztopljeno 2*/o so- de, potem pa še nekajkrat z vodo brez sode. Dogaja se, da sodi, ki so že na- polnjeni z vinom, prepuščajo. To nevšečnost odpravljamo z zama- zanjem ali kitanjem. Sami si lah- ko pripravimo prav prikladni za- maz za sodo s tem. da raztopimo v posodi na ognju 25 gr svežega toja. 20 gr belega voska in 40 gr svinjske masti. Posodo odstavimo in ko se zmes prične strjevati, primešamo še 25 gr drobno pre- sejanega lesnega pepela. Tako pri- pravljen zamaz je trajen, shra- njuje se na suhem mestu in se pred uporabo nad svečo ogreje. Čas pretakanja je odvisen od kakovosti vina in okoliščin. Slabo kisla vina, vina iz gnilega grozdja, vlečljiva vina in vina, ki diše po ogljikovem žveplecu, pre- takamo takoj po glavnem vrenju. Močno kisla vina mešamo z drožmi in jih pretakamo čim ka- .snejc, da bi kislina čim bolj padla po naravni poti. Praviloma pretakaino zračno, to je z dostopom čim več zraka k vinu: 1. Tako zvani rtprvi pretok«. 2. Zatohla vina in vina, ki diše po ogljikovem žveplecu. 3. Vlečljiva vina. 4. Vina. ki nagibajo k pocrnitvi. 5. Takozvana »mlada vina«, sladka in desertna vina, da dozore. 6. Vino. ki je nagnjeno k porja- venju, če je bilo poprej ozdrav- ljeno z 20 do .30 gr kalijevega metabisulfida na hektoliter. Brez zraka pretakamo: 1. Popolnoma zdrava, mlada, zelo aromatična in buketna vina. 2. Kadar želimo ustaviti vrenje ali padanje kisline. 3. Pri čisto manipulativnih pre- tokih, to je. kadar smo prinrorani oravilno negovano vino razdeliti v več sodov ali pretočiti iz ka- kega vzroka. Pred pretokom žveplajmo vina s pol azbestnega traku na hI ali pa s 3 do 5 gr kalijevega raetabi- sulfita na hL ZANIMANJE PTUJSKIH 2ENA ZA GOSPODINJSKA VPRAŠANJA Ptujske žene kažejo vodno več zanimanja 2:a deilo svoje or- ganizacije — Društva za napre- dek gospodinjstva. V februarju so si ogledale v prostorih Go- spodinjskega centra na Ormoški cesti nekatere gospodinjske pri- pomočke in sodobne strojčkc za pomoč ženam v gospodinjstvu. Predavala jo tov. Zofka Kranjc, k,j jim je tudi praktično prika- zala uporabljanje teh strojčkov. Predavanje je zbudilo v ženah prepričanje, da se bo položaj žene-gospodinje z razvojem teh- ničnih sredstev vendarle lahko kmalu izpremenil in izboljšal. V torek, 19. t. m. Je predaval ženam v Vajenski šoli dr. dislav Pire o otroških bolezniii. Predavanje jc bilo zanianivo, saj je navajal razne tipične pri- mere otroških obolenj iz svoje bogate vsakdanje prakse. Naslednji ponedeljek se bodo pogovorile žene o praktičnem vrtnarstvu, pozneje pa o vpra- šanjih pravilne in zdrave pre- hrane. Predav^anja n>ima>jo na- mena le zMi-ževati žena in jim pomagati s praktičnimi nasveti, ampak imajo žene ob tej pri- ložnosti tudi možnost, predlaga- ti merodajnim organom razne ukrepe, ki lahko koristijo v^- mu prebivalstvu. Tu d; na ta na- čin prihaja vloga naših žena v družbenem življenj-u bolj do izraza. Poleg predavanj imajo žene ob ponedeljkiiih v Vajenski žoli svoj rocnodelski krožek, kjer jim tov. Izlakarjeva. učiteljica ročnih del. daje praktične na- svete v pjetenju. kvačkanju, iz- delovanju raznib predmetov iz poliviniia. lesa. hčkanja in dru- g^a. Tudi druga od dnoge se žene marsikaj kn->tnega nauče, sa j več glav več ve. . . KZ Dober iod napravi dobro vino „Delo in varnost" številka ena in dve s prvo in dmgo številko, ki sta pravkar iziSli, začenja svoj druigi letnik časopis »Delo in varnost«, glasilo o aktualnih •vprašanjih produktivnosti in smotrnega gospodarjenja v in- dustrijski proizvodnji, pravilne, načrtno utemeljene organizacije dela, vodenja človeka, vzgoje kadrov v gospodarstvu in hi- gionf?ko-tehnične zaščite pri delu. Iz vsebine prve številke: Fra- njo Ale§: »Naš program«, inž. Ervin Peme: :^ Povečan je storil- nosti dela<', inž. Hubert Cle- menz: »Vpliv izplačevalnih dni na neopravičene izostanke in na obratne nezgode«, inž. M. B.: »Zaščitni rokavniki«. K. P.: s Delo Okrajne komi'? i je za HTZ v Kranju«, Silvo Furlan: »Po- večanje aktivnosti komisij za higiensko tehnično zaščito«, F. A.: »Organizirajmo borbo proti obratnim nezgodam« (zgled ra- venske železarne), inž. Janko Svajger: Olga Maček »Profesio- nalni traumatizam« (ocena), inž, Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umetni brusilni koluti«. Vsebina številke 2: Franjo Aleš: >;Varstvena vzgoja delov- nih koleilctivov«, inž. Ervin Per- ne: ;> Organizacij a dela v pod- jetju;, dr. Leon Jerovec: »Stan- dardni stroški kot priix>moček za merjenje produktivnosti in ekonomičnosti v podjetju«, Franc Rupret: > Možnosti in po- men analitične ocene delovnih mest v gradbeništvu«, dr. Jero- vec: ; Diagrami in tabele v sfiužbi analize in kontrole stro- škov«, prof. M. Battestin: »Pri- ručnik za higijensku-tehničku zažtitu rada« (ocena), inž. Boris Gostiša: »Prirodni brusi in umet- ni brusilni koluti« (nadaljeva- nje). Na zanimiv in tehtni časopis, ki i:diaja pri Zavodu za prouče- vanje organizacije dela in var- nosti pri delu LRS v Ljubljani, še prav posebno cqx>zarjamo vse gospodarsko strokovnjaike, indu- strijska podjetja in gospodarske organizacije. Sodobno gospodinjstvo štev. 2 Družine z otroki bodo našle V drugi letošnji številki »Sodobnega gospodinjstva« marsikak koristen nasvet. Spričo tesnih stanovanj pri nas je zelo poučen članek o skromni, zato pa praktični ure- ditvi otroškega kotička. Predvsem je. važno, da ureditev takega pro- storčka v dnevni sobi ne terja večjih izdatkov. Nasploh posveča številka precej pozornosti otrokom. V njej boste našli tudi nasvete za izdelavo po- mladanskih otroških oblačil iz blaga, preprostih poletnih hlačk in copatk. Zlasti mlajšim zakoncem, ki si še niso ustrezno opremili stano- vanj, bo koristil nasvet, kako z zagrnjenimi policami nadomesti- m.o omare za perilo in kako z za- grinjali zakrijemo kose pohištva, ki niso v skladu z ostalo sobno opremo. Če vam ni kaj jasno o novih pralnih sredstvih, s katerimi so naše trgovine že dobro založene (rio. ego. plavi radion), preberite članka >Kala je prav malo.. Zato bi se naj razstava združila s strokovnim predavanjem, ki bi ljudem prikazalo zgodovino Or- moža in sive davnine, da bi videli, kaj in kakšne predmete so tedanji ljudje rabili v svo- jem življenju. Tudi vodstva šol bi lahko te dni napravila izlete s šolsiko mladino v Ormož, kar bi gotovo bilo v prid pouku v domoznan- stvu. Ker je Ormož z arheološkimi najdbami v minulem letu v tu- rist ično-gospodarskem pogledu mnogo pridobil, naj bi občinski odbor mogoče razmišljal o stal- ni razstavi teh predmetov v Or- možu, iz česar bi nastal sča- soma lahko muzej, če ne kot samostojna ustanova, pa vsaj kot izpostava ptujsikega. Prirodna znamenitost, ki je zanimiva in si jo je vredno ogle- dati, je graščinski park z zani- mivimi in redkimi drevesi. So erava znamenitost parka, na katera je treba opozoriti našo javnost. Med drevesi je nekaj zelo redkih in starih dreves, ki izvirajo iz Severne Amerike, Kavkaza, Japonske, Kitajske in Formoze. Tudi s Himalaje je eno drevo. V tem času bi lahko organizi- rali izlete n. pr. v Jeruzalem, če bi bili med obisikovalci takš- ni, ki jim ormoška okolica še ni znana. To je samo nekaj misli o tem, kakšen bi naj bil krajevni praz- nik v Ormožu, da bi vsaj do ne- ke mere nadomestil kultumo- gospodarsko prireditve večjih mest -e- Iz Juršinc Na eni prihodnjih sej bo Občin- ski ljudski odbor Juršinci obrav- naval predlog Prosvetnih društev Vitomarci in Juršinci, da bi letos nabavili kinoaparaturi in da bi ob- čina Juršinci dala za nabavo apa- rature potrebno poroštvo. O tem vprašanju so že razprav- ljali na zadnji občinski seji z dne 4. marca t. 1., vendar takrat niso mogli sprejeti odločujočega skle- pa, ker še niso vedeli, kako bo na podlagi občinskega proračuna le- tos mogoče reševati taka vpraša- nja. V Juršincih jc iz dneva v dan bolj pereče vprašanje stanovanj za občinske uslužbence in pro- svetne delavce. V zvezi s tem pro- blemom je sklenila KZ Juršinci adaptirati zadružne prostore ob pomoči občinskega ljudskega od- bora s posojilom 1,000.000 din iz občinskega sklada. Z adaptacijo teh prostorov bi pridobili dve družinski stanovanji. Posojilo bi K Z vrnila v 10 letih. Občinski ljudski odbor Juršinci je osvojil predlog KZ in posojilo Odobril. Občinska cesta iz Derbetinc proti KZ Vitomarci bo ee pred poletjem obnovljena, ker je v obupnem stanju in je zlasti ob de- ževnem vremenu zaradi blata z vprego pa tudi z motornimi vozi- li nemogoča. V ta namen oo po- rabljenih nekaj sredstev iz cest- nega sklada. Letos' bo tudi obnovljena mrtvašnica na pokopališču v Jur- šincih, ki je v zelo slabem stanju. Občani so že prispevali v ta na- men 25.000 din, nadaljnje pri- spevke pa bo še zbrala posebna komisija za obnovo pokopališča, ki Ima za to tudi odobrenje. Okrog pokopališča nameravajo zgraditi ograjo, nakar bodo tudi posipali pot čez pokopališče z gra- mozom. Gonja živine čez pokooa- lišče bo prepovedana. Rešilna postaja v Ormožu JE PREVOZILA MESEČNO NAD 1500 KILOMETROV »Ptujski tednik« je v štev. 8 od 1. marca t. 1. poročal o po- žrtvovalnem in velikem delu, ki sta ga v minulem letu v skrbi za ljudsko zdravje opravila Zdrav- stveni dom in specialna bol- nišnica za pljučne bolezni v Or- možu. To ijoročilo je potrebno izpopolniti še z opisom dela, ki ga je opravila tamkaj.šnja rešil- na postaja v stalni pripravljeno- sti, da pomaga nenadoma obole- lim in ponesrečenim v razjiih nezgodah, da pridejo čimprej do zdravmka. Rešilno postajo v Ormožu so ustanovili leta 1947, ko je OLO Ptuj na poibudo dr. Jurija Carfa in Dragana Kovačiča dovolil, da sc sme rešilni voz, ki ga je do tedaj imela in oskrbovala gasil- ska četa, uporabljati za prevoz boiinikov v bolnišnico. Leto po- zneje je prišel ta avto v upravo Mestnega ljudskega odibora, ker gasils:ke čete niso smele več imeti rešilnih avtomobilov. Leta 1949 je dobila rešilna ix>staja, za ka- tero je bil izvoljen i>os©ben nipravni odbor, še en avto. Na- čelnik tega odbora je bil tov. Dragan Kovačič vse do leta 1952. Lani pa je ponovno prevzel na- čelstvo. Ormoško rešilno postajo so klica'li tedaj iz Murske Sobote, iz Radgone in tudi iz Ljutomera, ker so tam imeli dolgo časa po- kvarjen avto. Bolnike je vozila v onnoško bolnišnico, pozneje v Ptuj ali v Maribor, nekatere v Zagreb ter pri tem prevozila mesečno 1500 ali še več kilo- metrov. I^ani je ormoška rešilna po- staja napravila 629 voženj, med temi 111 nočnih in 63 zaradi ne- zgod ter pri tem prevozila v ce- lem 29.692 km. V razne bolniš- nice je prepeljala 415 oseb. Ostalo število vožentj (214) se nanaša na prevoz zdravnikov v 208 primerih in babic. Ako motrimo delo rešilne po- staje od leta 1953 dalje, odkar vodi statistiko svojih voženj, po- tem vidimo, da njeno delo, šte- vilo voženj in oseb, ki jih je prepeljala v bolnišnico, ali ko- likokrat je morala prepeljati zdravnika k ljudem, ki so bili zdravniške pomoči nujno po- trebni ter k nosečnicam, stalno pa hitro narašča. To je razvidno iz naslednjih številk: število vo- ženj leta 1953 — 191, 1954 — 401, 1955 — 482, 1956 — 629; število prevoženih kilometrov: leta 1953 — 12.534, 1954 — 16.542, 1955 — 24.266, 1956 — 29.692; število prepeljanih oseb: leta 1953 — 129, 1954 — 237, '1955 — 312, 1956 — 415; število prevozov zdravnika: le ta 1953 — 59, 1954 — 155, 1955 — 163, 1956 — 208. Ostale vožnje odpadejo na nujne prevoze babic k porod- nicam. Iz teh številk sledi, da se je število voženj lanskega leta v primeri z onimi leta 1953 skoraj početvorilo in skoraj ravno tako število bolnikov. Vsekakor resen problem za stanje ljuds;kega zdravja, še bolj pa za zdravS)teno službo v ormo- ški občini. Šofer rešilne postaje in ob- enem avtomehanik je tov. Kon- rad Žunec. Letošnje števijo vo- ženj je za nekoliko prekoračilo lansko v tem času. —^k Agilni člani LT v Ormožu Klub Ljudske tehnike v Ormožu šteje 73 članov, ki so zelo agilni. Organizirali so tečaj za voznike- amaterje, ki se ga udeležuje 30 tečajnikov. Nabavili so in sedaj popravljajo drugi osebni avto. Tu- di motorno kolo imajo. Vozniški tečaj vodita tov. Voljč in tov. Babic. Društvo upa, da bo dobilo v kratkem še tovorni avto, da se bodo lahko tečajniki uspo- sobili na vseh vrstah motornih vozil, -hst- O krucih nam je ix)slal tov. dr. Trstenjak odgovor na F. Gumilarjev spia pod enakim naslovom, ki je iz- šel v »Ptujskem tedniku« št, 38 dne 21. septembra 1956. Tov. Gii- milar trdi v svojem spieu, da je vstaja krucev pomenila veli- častno kmečko revolucijo za svoibodo in zemljo. Tov. dr. Trstenjak mu odgovarja, da je to bil morebiti primer na Ma- džarskem in v Prekmurju, v or- mošlko-ljutomerskih goricah p>a so se kruci obnašaiii kot roparji, ki so napadali kmete, graščin fevdalne gospode pa so se ogi- bili. Uredništvo odgovora dr. Trste- njaka ni objavilo, ker smatra, da vprašanje krucev v zgodo- vini naših krajev še ni dokonč- no razčiščeno. Sestavek je bil tudi precej dolg in je prispel v naše uredništvo nekoliko ix)zno. Toliko v vednost vsem, ki se z vprašanji glede kruce^'^ v or- mošiko-ljutomerskih goricah obračajo na naše uredništvo. Iz Hardeka Med 20. in 28. marcem t 1. so v Osnovni šoli Hardek hospita- cijske ure, ki se jih udeležuje učiteljstvo iz šol v občini Or- mož in šolski inšpektor iz Ptuja. ZLATO POROKO STA PRAZNOVALA Te dn; sta slavila redki jubi- lej zlatoporo čenča Jaikob in Ma- rija Zadravec iz Miklavža pri Ormožu. V starosti 70 let že vedno čvrsta citata naš list, za- to jima naše uredništvo želi: »Se na mnoga leta!« iz desternika Člani zb so zborovali Preteklo nedeljo so zboaovali člani ZB NOV s področja ob- čine I>estemfe, V področju ob- čine sta dve krajevni organiza- ciji ZB, in sicer v Dostemiflcu in v Trnovski vasi. V obeh je 66 članov, med n^imi 16 že9>a, kar dokazuje, da so Slovensike gorice doiprinesle lep delež v času NOB. S tesga področja so izšli znani prvoborci — parti- zani Franc Osojnik in trije bratje Reši. Iz poročila in diskusfie se da povzeti, da ^ je članstvo akti- viralo v svojem deilu, pred- vsem v Destemiku, medtem ko v Trnovski vasi nekol'!9co manj. Od članov ZB je 30 čltanov v raznih organih družbenega upravljanja, v razna družtva je vključenih 12 član. organizacije. Odbor skrbi za otroke padlih borcev, toda letos se bo morali v večji meri posvetiti še zbira- nju zgodovinskega materiala, ki ga je v področju obline dovolj. cc KREDITI IN KMETIJSKA ZADRUGA DESTERNIK Člani KZ Destemik radi gajo po kreditih, ki jih dfije na raizpolago KZ. Do sedaj je bilo sklenjenih nekaj nad 50 pogodb v vrednosti skoraj 1,000.000 din. Kredite bodo uporabili pared- vsem za umetna gnojila — pre>- ko tri vagone, sadno drevj« — 1200 sadik, deloma pa tudi ^ nabavo škropiva. Samo 8 čla- nov bo nabavilo plemensko ži- vino. ka,r je za to področje vse- kakor premalo, če hočemo pr^ usmeriti ponoizvodnio v sadjar- sko-ž:vinorejsko. Deloma so SJ6 člani odločili tudi za n-akup ple- menslcih svinj. Pridno pa nairo- čajo tudi čSstopesemsko perut- nino — žtajerl^ — v Kidriče- vem. Kmetijska zadruga v Dester- niku si rcs v marsičem priza- deva, da bi pomagala svojim članom, da bi ti dv-Ignili proiK- vodnjo. Zaželeno in koristno bilo, če bi KZ organizirala 3e razna srtpokovria predavanja 2» svoje člane. -JC. 50.000 DIN ZA OTROKE PADLIH BORCEV NAME- STO VENCA NA GR03 MOŠE PUADE V dnevih žalovanja za pokojnim predsedniko.m Ljudske skupščine FLRJ in članom Izvršnega komi- teta ZKJ Mošom Pijadom so bile po vseh občinah ptujskega okraja žalne seje občinskega ljudskega odbora i n množičnih organizacij, v Ptuju pa so bile žalne seje OKZKS in Občinskega komiteta ZKS, Okrajnega in občinskega od- bora SZDL ter Občinskega ljud- skega odbora, za ptujsko prebi- valstvo pa je bila komemoracija v Titovem domu. Namesto venca na grob pokoj- nega predsednika Ljudske skup- ščine FLRJ Moše Pijada je dal Okrajni ljudski odbor Ptuj za otroke padlih borcev 50.000 din. LJUDSKI VRT SE PRI- PRAVLJA NA OTROKE IN ODRASLE GOSTE Ljudski vrt v Ptuju bo do 1. maja urejen^ in sicer očiščen bo park, obnovljene in na novo bo- do postavljene klopi, očiščen bo ribnik in ograjen. Za čolnarjenje bosta na razpolago dva čolna. Otroško igrišče bo na prostoru nekdanjega teniškega igrišča. Pri teh delih pomagajo tabor- niki pa tudi mladinska brigada iz Ptuja bo pomagala. Po dobljenih informacijah bo otvoritev na novo urejenega vrta ob prvomajskem prazniku. S tem pa seveda ni rešeno, da so prej redni obiskovalci, otroci in odrasli v Ljudskem vrtu nezaželeni. Edina želja Olepševalnega in turističnega društva v Ptu,ju je, naj otroci in odrasli pazijo na na- sade in ostalo, kar jim je priprav- ljeno. APRILA BO IZša VODIČ PO PTUJU IN OKOLICI v sredi aprila t. 1. bo izšel iz tiska Vodič po Ptuju in okolici, ki ga tiska tiskarna v Murski So- boti na 120 straneh in ki bo imel tudi več lepih fotografskih po- snetkov iz Ptuja in okolice. Novi Vodič bo veliko pomenil za propagando turizma v ptujskem okraju. NEOELJSKI AVTOBUSNI IZLETI IZ PTUJA V IZLETNIŠKE KRAJE Konec marca t. 1. bodo začeli nedeljski avtobusni izleti iz Ptuja na Pohorje, v Logarsko dolino, Trakoščan, Rogaško Slatino ter drugam. Izlete bo organiziralo Olepševal- no-turistično društvo. O dnevih izletov in cenah voženj in osta- lega bo javnost pravočasno obve- ščena. 0RG4NIMCUA SLEPIH IN GLUHIH IMA SVOJO PISARNO Organizacija slepih in gluhih v ^*tuju ima na Slovenskem trgu skupno z Organizacijo vojaških vojnih invalidov svojo pisarno, kjer dobijo člani ob torkih, sre- dah in petkih potrebne informa- cije. 119 MILIJONOV DINARJEV POTROŠNIŠKIH KREDITOV Konec februarja t. 1. je bilo pri Narodni banki v Ptuju zadolženih nad 3500 koristnikov potrošni- ških kreditov, ki jim je bilo odo- brenih skupno nad 119 milijonov dinarjev kreditov. Koristniki kreditov kupujejo predvsem dvokolesa, radio apara- te, pohištvo, posteljnino in ostale življenjske potrebščine. RIBE ZA PTUJSKI TRG IZ DRAVE m PESNICE Konec tega tedna in prve dni prihodnjega tedna bo ptujski ži- vilski trg založen za potrošnike z ribami belicami (podustmi) iz Drave in Pesnice ki jih bo odlo- vilo Ribiško društvo Ptuj. V predzadnji številki našega li- sta smo informirali naše bralce, da letos in tudi v bodoče odlov rib na drstiščih ne bo dovoljen. Ribiškemu društvu Ptuj ie uspe- lo pri Sekretariatu za kmetijstvo in gozdarstvo LRS v Ljubljani do- seči, da so skrajša lovopustna do- ba in da lahko edino Ribiško dru- štvo Ptuj odlovi podusti, ko se vračajo z drstišč. Tehnične priprave za tak odlov .so že gotove. S ŠERAMI BODO LOVILI RIBE ZA TRG Od 1. aprila do 1. maja t. 1. bo Ribiško društvo Ptuj izdajalo do- volilnice za odlov rib s šerami premera očesa 3 cm. Dovolilnice bodo dobili izključ- no tisti ribiči, ki se bodo obveza- li, da bodo lovili ribe za trg za potrošnike. Dovolilnica za leto 1957 bo stala 10.000 din. DIPLOMA ZA FOTO-KINOKLUB Foto-kinoklub Ptuj je prejel od Zveze foto-kinomnater jev Jugo- slavije v Beogradu diplomo "za uspešno delo kluba v zadnjih le- tih. Diplomo je prejel tudi pred- sednik Foto-kinokluba Ptuj tov. Janko Grdi.ša. Članom Foto-kinokluba Ptuj bo kmalu na razpolago novi fotoapa- rat Leica formata, ki ga je kupil klub iz dotacije Okrajnega odbora Ljudske tehnike Ptuj. Danes, v petek 22. marca t. 1.. ima Foto-kinoklub Ptuj članski sestanek z obravnavo načrta bo- dočega dela kluba in sklepov obč- nega zbora Fotozveze za Sloveni- jo. Sestanek bo ob 18,30 v gostil- ni Zupančič. PREMOG NABAVITE V DRUGEM TROMESEČJU Premog za kurjavo bo letos najlaže nabaviti v II. tromeseč- ju, ko bodo največje zaloge pre- moga pri rudnikih, zato bodo v tem času tudi na razpolago kre- diti za nabavo premoga za ura- de in ustanove, pozneje pa tudi za široko potrošnjo. PTUJSKA KRONIKA 1. marca 1864. Kakor znano, je imel pripravljalni odbor za ustanovitev narodne čitalnice v Ptuju velike težave. Od julija leta 1863 pa do 23. junija 1864, ko je prišlo dovoljenje za usta- novitev, so romale prošnje do deželnega namestništva v Gra- zu. Pripravljalnemu odboru je štajerska deželna vlada večkrat vrnila predložena čitalnišika pra- vila, češ da jih mora predelati. Kot vzrok takemu ravnanju se navajajo različni razlogi, tako tudi nerazpoloženje ptujskega mestnega odbora, ki je »v teh :^adevah vprašan odgovoril, da on potrebe Čitavnice v Ptuju ne pozna«. Drugi zopet trdijo, »da v Ptuj i je ognjišče domorodne- ga duha na Štajerskem, ker tu- kai prebiva častiti go.spod Her- man, kteremu se je lani obilno zahvalnic z več kot 20 tisoč podpisi p>oslalo, — da tukaj te- daj čitavnico dovoliti bi bilo tedaj nevarno!« Odbor je tudi mnenja, naj se kakor nemški pesmi tudi slovenski dovoli svo- boden razmah, kaiti )^s sloven- sko pesmo pa se gotovo tudi naše obnebje okužilo ne bode«. V ČERMO^IŠAH JE GORELO V sredo, 20. t. m. je gorelo v Čermožišah pri Žetalah pri po- sestnikoma Stresu in Kojcu. Ta- koj so bili alarmirani gasilci oko- liških gasilskih čet in gasilske če- te v Ptuju. V času poročanja še škoda ni bila ugotovljena, vendar bo le deloma krita z zavaroval- nino. S CEPINOM GA JE PO GLAVI Franca Kosa, posestnika iz Cer- možiš, starega 47 let, je 14. mar- ca t. 1. težko telesno poškodoval delavec Peter Novak z Donačke gore, star 18 let. Med prepirom je Novak udaril Kosa najprej z roko in potem se s cepinom po glavi. Kosu so takoj nudili prvo pomoč in ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Še iste noči jc Kos podlegel poškodbam. Zoper Nova- ka, ki je bil takoj aretiran in pre- peljan v ptujske zapore, se vodi preiskava. Po dobljenih informacijah je med Novakom in Kosom že dalje časa tlelo sovraštvo. Novak zatr- juje, da ga je hotel Kos večkrat pretepati pa da mu je vsakikrat pobegnil. Kritičnega dne je prišlo na poti. ki pelje preko kosovega posestva, do prepira med Kosom in gospodarjem Petra Novaka, ka- teremu da je Kos branil prevo/ čez svoje zemljišče. V prepir se je vmeša! Novak in je najprej udaril Kosa z roko. nato pa še s cepinom po glavi. Poškodovanega Kosa so takoj spravili na njegov dom, od koder ga je v ptujsko bolnišnico prepeljal rešilni avto. Kosu zdravniška pomoč ni poma- gala, ker je imel pretežke pošk-od- be na glavi. Novak dejanje obžaluje in se zagovarja, da je živel v težkih razmerah, ker je bil brez doma in rednega posla ter je bil zelo občutljiv in razdražljiv. upravni odbor KZ Domava je sklenil v etapah dovršiti zadružni dom, ker v enem letu KZ ne bi zmogla izdatka nad 9 milijonov dinarjev za popolno dovršitev do- ma. Z razvojem gospodarske in kul- turnoprosvetne dejavnosti se v Dornavi vedno bolj kaže, kako po- treben je Dornavi zadružni dom in da bi ga morali čimprej dokon- čati. Trgovina KZ ne more nemo- teno opravljati svoje službe, ker ji manjkata potreben trgovski lo- kal in skladišče. Gostilni manjka- jo kletni prostori. Trgovina je še sedaj v privatni hiši. Kažejo pa se tudi še druge potrebe. Letos nameravajo začeti in kon- čati 1. etapo dovrševanja zadiniž- nega doma, če jim bo mogoče do- seči nad 4-milijonski kredit, dru- go leto pa bi napravili ostalo in tako bo končno Domava imela lep in prav ličen zadružni dom. Po Rogi02:^iil€:l Stara gramoznica v Rogoznici ob pokopališiču je že desetletja zbirališče otrok. Tu se zberejo otroci od najmanjših do starej- ših šolarjev in dijakov. Gredo se razbojnike, lovijo fcbbe. metulje in si izanisljajo najpriiljubnejiše igre, ki ih pač poznajo ozirom so jih kdai videli in slišali. Pa Si ne smete misMti, da je gramoznica v Rogoznici samo za otroJte. tudi odrasli se radi za- tekajo s svojimi nameni v to ta- jinstveno jamo, kjer posUciKiajo gasiti svoja čusitva. Pustimo mladini igranje v na- livi, če jim to dopušča čas in so Se za šolo dovolj pripravili, odrasli pa nai si izbirajo zanje primeren prostor drugje in naj ne vznemirjajo s svojimi deja- nji mladine, ki ji taki zgledi ni- so primerni in potrebni. Pri Milclav^u Lansko leto smo uredili v za- družnem domu tri prostore za pomožno zdravstveno postajo za našo bivšo občino. Nekaj je pri- spevala takratna občina, ostalo pa Prosvetno društvo, v dobri ve- ri, da bodo naši ljudje na vasi laže opravljali svoje družbene naloge. Dokaz, da smo rabili ambulanto je, da sedaj »rdinira zdravnik že dvakrat tedensko. Tudi zobozdrav- nik bi imel toliko dela, če bi imeli v Splošni ambulanti v Ormožu urejeno tehnično delavnico. Tako pa že leto dni čakamo, kdaj lK)do imeli tudi za tega člo- veka primerno stanovanje. Ako to ne bo urejeno v krajšem času. bor.K) prisiljeni poklicati nazaj stari zdravstveni kader iz Ljuto- mera, ki je pod mnogo težjimi pogoji zadovoljivo opravljal svojo humano nalogo, ko še nismo imeli elektrike. Čutimo se zapostavlje- ne, ker delamo pod mnogo težjimi pogoji, obveznosti pa imamo iste. -ko Otroci, ne streljajte ptic! .A.li se mladina ne zaveda, kako so ptice pevke pozimi preletava- le vse premražene in sestradane, s premočenimi krili čez zasneže- no pokrajino, da bi si poiskale skromno hrano za svoj skromni obstoj ? Marsikdo jih opazuje sedaj, ka- ko se sončijo na še neozelenelih' drevesih ter nas poskaišajo razve- seljevati s svojimi pesmicami. To- da zadete — omahnejo sredi pet- ja in s strtimi perutmi in oneme- le nad krutostjo padejo na tla. In ali ne bi bilo umestno vprašanje na vzklik: »Dobro sem jo zadel!« — »Zakaj je nisi pustil živeti?« SAMOMOR V SREDIŠČU Komx)j 19-letnemu Stanku Cavničarju, kovaškemu pomoč- niku iz Grab pri Srod-šču, pri vseh priljubljenemu mladeniču, je bil popoldan zadnje nedelje usoden. Po razgovoru na domu njegovega dcketa se je vmil na svoj dom, ker bi naj s popol- danskim vlakom odpotoval v Celje, kjer je bi", zaposlen. Svo- j^; materi je z nekaj besedami pojasnil svoj namen, toda ta ga ni razumela, ali pa ni vwLa te- ga tako resno. Nas-lednjih nekaj trenutkov pa je že bilo prepoz- no. Stanko ie porakal vojaško puško, oddal iz nl€ dva strela, tretjega pa jc pognal sebi v srce. ZAŠČITA MATERE IN OTROKA v četrtek, 21. t. m., je bil T Ptuju seminar v zrvezi s proble- mi zaščite matere in otroka, ki ga je na pobudo Centralnega higienskega zavoda v Ljubi lani sklical Okrajni ljudski odbor Ptuj. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTl'.T. 22. MARCA 1957 V XF.DEJ*FO PRK ETEK SPO- IMLADANSKE NOGOMETNE SEZONE rs hitrimi koraki se je pribli- žala .si>om]adan*ka prvenstvena nogometna sezona mariborsko- celjske lige, ki se bo pričela 24. marca. Lepa z,elena polja so I>ripravljcna in kot prvo bomo ^ideii v nedeljo na domačem igriš&u zelo dobrega nasprotni- ka — ekipo »Nafte« iz Doiinje I en da ve. DRAVA V DOBRI FORMI? Drava je začela s s\'ojimi rednimi treningi letos s&lo poz- no, toda st.roko\Tio vodstvo je pri tem večkrat preizkusilo po- samezne igralce, ki bi prišli v pošle-v za prvo moštvo. Toda iz- bira ni velika. Ob zadnjiii tek- mah in raznih treningih jo bilo izbrano standardno moštvo, ki bo trenutno nastopalo v prven- stvenem tekjmvvanju. Zanimalo nas je, kako s?e je Dr;i\'a pri- pra\'ila za tckmovanie v spo- ?nladanskem delu. Nogometni trener Premrl je povedal -tako- le: >Po daij.?€m zimskem odmo- ru smo se šele pozno v janu- arju začeli pripira^-ljati v telo- \'adnici v Prešernovi ulici, nato -;mo sredi februarja trenirali tudi že na prostem. Obu^ki na ta-eningih niso bali zadovoljivi, čeprav je trenutno 13 igralcev, ki so nastopali v pn^em mo- ^štvu. V nedeljo bodo nastopili naslednji: vratar Gorop, bra- nilca Letenja in Vogriričič, kral- .-•ka ATsta Bezjak, Pongračič in Komel, v napadu pa bodo ver- jetno igrali Herceg, Sirec, Ko- vač, Erhartič in Strehar. Rezer- va: Gori čan, Musič in Berlič.« Igralci se zavedajo, da jih čaka težka naloga. Hočejo na vsak način potrditi vrednost ptujčkega nogometa In osvojiti tudi spomladansko prvenstvo. V jesenskem delu je v prvi t^cmi v Dolnji Lendavi Drava, pre- magala domačo Nafto z mini- malnim rezultatom 3:2 in irpa- mo, dn bo tuda revanž na na- šem terenu uspel. S tem si bo lahko Drava priborila dragoce- ne prve točke. Omenimo naj še to, da ima Drava v rezervi zna- nega igralca Bcrliča, ki pa tre- nutno nima pravice nastopati na prvanst-.^enih tekmah, in Musi- ča, ki bo imel pravico nastopa šele v aprilu. Herceg je vrnil stojo iapi^nico. Spored tekem prvega kola s-.poinladanskega dela lige Ma- ribor-Celje: v Ptuju Drava— Nafta ob 15. uri na stadionu na Onnoski cesti (sodnik Pltber- šdk iz Marit>ora). Ostale telcmc: v Trbovljah Svc43oda—Usnjar, v Brežicah Fužinar—Brmce, v Velenju Ru- dar—Bratstvo, v Celju Celje— Kovinar Store, v Mariboru: Ko- \'i nar—Aliimuiij. P. A. PIONIRSKO MOŠTVENO ŠAHOVSKO PRVENSl"VO Okrajna zveza prijateljev mladine, okrajni pionirski svet in okraj'na šahovska zveza raz- pisujejo v počcistitev rojstnega dne maršala Tita pionirsko mo- štven-o šahovsko prvenstvo v okraju. Na šahovskem prvenstvu ima- jo pravico tekmovati vsi pio- nii^i in pionirke, in to: 1. v nižji skupini pionirji in pionirke od sedmih do desetih let (letniki 1947, 1948. 1949 in 1950); 2. v višji skupicii pionirji in pionirke od H do 15 let (let- niki 1942, 1943, 1944, 1945 in 1946). Moštvo vsake kategorije šteje štiri pionirje ajj pionirke. Okrajno šahov.sko prvonstvo bo 29. aprila v Ptuju. Na tem tekmovanju se bodo pomerila zmago^nta moštva s predhodnih občinskih tekmovanj, ki morajo biti izvršena do 15. aprila. Zmagovita moštva z okrajne- ga prvenstva bodo tekmovala v Ljubljani in republivš-kem tek- movanj«. Za zmagovalce so pri- pravljene nagrade. Okrajna zveza prijateljev mladine poziva vse pionirske odrede, da se dobro pripravijo na tekmovanja in da do dne 28. marca prijavijo udeležbo. Tega dne, to je 28. marca, bo ob 8. uri v dvorani okrajnega komiteja ZK posvetovanje pio- nirskih voditeljev, kjer bomo podrobneje obravnavali vsa vprašanja v zvezi s šahovskim telanovanjein, s pozdravom po- mladi, s praznikom mladosti in z ostalimi problemi pionirske dejavnosti. Na posvetovanju bo sodrioval tudi član republiškega pionirskega sveta. Prosimo vo- ditelje v-seh pionirskih odredov, da smatrajo to obvestilo kot va- bilo k: udeležbi jn da se ga pol- noštevilno udeleže, s seboj pa prinesejo izpolnjene anketne pole. Potne stroške po\Tnemo. (Posvetovanje je v soorazumu s tajniš-tvom za prosveto in kul- turo.) Okrajna zver a prijateljev mladine ŽENSKI SAH V PTUJTJ . Šaho\rsko drust^ Ptuj sestav- lja žensko ekipo, zaradi česar prosi vse tovarišice, ki se zani- majo za šaii, da se do 28. t. m. prijavijo pri tovarišici Hennini Misotič. »Petovia« (tel. št. 29). Sestanek vseh prijavljenih bo v četrtek, dne 28. t. m,, ob 18. uri v mafli dvoran-; Okrajnega ko- miteja, kjer ^ bodo določili igraJni dnevi ter čas igranja, ka- kor tudi prostori. Za začetnice bo odbOr SD Ptuja organiziral tečaj. za »edcljo, 24. marca 1957 G.OO—7.00 Nsroctne pesmi m ciomači plesni n»pt^■i 7^ prijetno nedelj*«.« ju- tro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved. 7.0O Napoved cisa. poročil«, vremenska napoved to objava dnevnega sporeda. 7.15 Raiiiame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. Zabavne melodije. 8.30 Otrpška predstava - - Frane AfiliinsJsi: Trije hlapci. 9.05 Slovenske narodrc ia umet- ne petimi. P. 15 Se pomnite, tovarifii. . . — ivanovit Milena-Alek-satKiTa: .Na prajn svobode. 10.15 Nedeljski simionični kwj- cert — Irajte .Schutoert; Ro/amceda. u-sertura (HaSki simlonitni orkester, di- rigira V,'i!lcm van Otterloo); Edvard l.a- lo: Spatiiilia simfonija (I.oiKlottski lilhar- moničai orkester, .solist violinist Cam- poli, dirigciit Eduard van Reinum); Peter lljič Čajkovski: Trnjulcicji, baletn.i stitta (Orke.iter koncertnega ^drtiženja ParišKC- ga konservatorija, dirigira Rogcr Desor- miere). 11.15 Oddaja /a ReneSke Slo- vence. Il.:?.'i I^ra veliki ?a^avni orite- ster Radia Bern p. v. Tonvja l.ent»jneT- ja. 13.00 rogoTor s i>o.»lušalc!. 12.10 Opoldanski glasbeni spored - ?;denek ribich: Slavnostna trvertora; Camille Salns-Saens: Mrtvaški ples; Alfkjanderf r.la/unov: Letni časi, baletna snita. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, pregled dnevnega sporeda i« olive- stila. 13.15 Zabavna glasba, vmes rekla- me. 13.30 Za našo vas. 14.00—16.00 ,Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj« ~ vmes ob 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved tn obvesti- la. 16.00 Matija Male^if: V dolini Riža- ne (jeportaža). 16.30 Glasbeni mozaik — L. vaa Beethoven: Uvcrtm« v C-duru; F. Chopin: Fantazija v l-moto; F. Smeta- na: Zaključni pri,'or n opere ..Polfnh"; F. Li«zt: Koncertna etuda 2: L. M. Skerjanc; CaiKOnetta; M. tf« Falla: .^rija i/, opere ,,KratkB življenje"; C. nebiissy: Škotska koračnica: R. Strauss: Pc^dokni- ca; M. Ravel: T;!lj;ate. 17.30 Radijska igra — Milan Horval: Daiie? je moj rojstni (ponovitev). 18.17 Glasiia v mraiii (igrajo zabavni sodaltti orkestri jackie Gleason, Paal We,st0fl in Georg« JAclachrino). 19.00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna gia.sba, vmes reklame. 30.00 Mafo «>d tu in malo od tam (na- bavna glasbena oddaja). 21.00 Kultnmi ra^Eledi. 21.15 Kočni konce-rt orkestra Slovenske filharmonije p. v. dir. Boga Leskovica — Kare! Pahor: Istrijaaka, 15 ples.nih miniatur; Matija Rraviričar: Prva simfonija. 22.00 Napoved čar^a, poročila, vremenska napoved Itj pregted sporeda 7a naslednji dan. 22.15 Nekaj novosti iz našega arhiva zabavne glasbe (Posnetki fcvJTiteta Jožela Kajrpifa, -/abavnega or- kestra južnonemškega radia p. v. Lea .MUIlerja .,.\(odera ja?z- kvarteta, ao- santbla Karolda Banterja in tria Kočiho). 22.55—23.00 Poročila. 22.1,5—23.00 VSKS program: raz2r-Coktail. 23.00—24.00 Oddaja /a fnjino — na vslti 337,1 m (prenos iz Za-reba). PTILTSKI KEGLJACI SE PRIPRAVLJA-fO NA IZBIRNA TEKMOVANJA 2X200 LllC'A.fEV POSAMEZJVO. KI BO V MARIBORU Medtem ko po kegljačicc l>T"e- n^iale s ti^eniranjem, vidimo vsak dan na lepem dvosteznem asfaltnem kegljišču ob Ormoški cesti kako se vmeto pripravlja- jo najboljši ptujski kcgljači, da bi v M-ariboTu dosegli čim boijše rezultate. Štirje najboljši iz Ptuja se bodo udeležili tekmo- vanja v Mariboru 2X200 luča- jev' posamezno. Po dosedanjih uspehih na treningih je sedaj \-idno napredoval mladi nadar- jen.-: 'igralce MvZ malo sreče se bom pia- ."^liral med najboljže «.Io\'-eoske kegljačc« P. A.. Univerzoint superpečnjak /Ic nekči.j časa je v {jrodaji električni supeipecsnjak. Ta peč- rtjak je ves iz ahmiinija. Se- stoji iz s-poc-ijc okrogle piošče, k: t\-ori dno, in iz pokrova v obliki zvona, ki se po\-ezne na ptoščo. Pokrov ima dve steni: zunanjo in notranjo, med kate- rima je napeljana ogi-evalna eekl4aična naprciiva. Na vrhu po- krf»va je ročaj, ki bi bil primer- riej,;i. č« bi bjl iz iaolacijskega rnatvt zreži na rezance, opert ga s toplo vodo in daj na vro- čo mast, kjer si zarumenila ma- lo drobno zrezane čebule. Oh- rovt posol; in po»ro.si z drobro zrezenim i>eteri&iiicm ter nato nekaj časa duši. Cez čas prideni rir, .še malo du.š.i, nakar zalij in puisLi, da Se skuha. Odišavi.^ lahko p poprom, a zaradi bolj- .šegfl okusa lahko iTridenc? na kclcnca zrezano klobaso aH na kocke zrezano gojat. Rojstva: Goropcvvšek Julijana, Slape 21, je rodila Jvana; Brez- nik Jožcia, Slovenski trg 6, Ptuj — Jožefa; Sprah Katarina, Dra- ženci 2 — Ivanko: Tetičkovič Ana, Gruškovec 11 — Olgo: Vi- dovič Marija, Gniškovje 42 — Marino; Arnečič Marija, Veliki vrh 73 — Stanka; Ceh Ana, Ki- car 116 — Janka; Ternovšek Kristina, Štatenberg 66 — Jo- žefa; Breznik Ljudmila, Ivanj- kovci 25 — Milana; Širovnik Frančiška, Nadole 42 — Jožefa; Vinkler Terezija, Stanečka vas" štev. 5 — Franca; Podgomtk Milka, Pongcrci 26 — »ina; Za- dravec Olga, Domava 1 — Ani- co; Verblov Jelka, Kidričevo 24 — Biserko; Olaj Ana, Ptuj — Romana; Zajšek Frančiška, Ki- dričevo 9 — Janeza; Mlakar Ka- tarina. Grajenščak 4 — Danico; Rogina Marjeta, Budina 53 — Natalijo; Topolovec Apolonija, Ptujska gora 38 — Angelo; Ko- rc-sec ^ Justina, Slatina 54 — Martina; Mihelak Marija, Tržisc 10 — Franja; Borovin.v2k Ma- rija. Središče 41 — Mladena; Dorič Marija, Sveča 22 — Ma- rijo; Solina Rozalija, Stojnci 126 — Danico; Muršec Marija, Lo- \'Tenc 49 — Božidarja. Poroke: Mai-guč Srečko, Vi- čava 15, Ptuj, in Bemhard Teo- dora, Vičava 16, Ptuj; Kostanje- vec Alojz, Krempljeva 8, Ptuj, ia Hlupič KLatarina, Krempljeva ul. 8, Ptuj. .Smrti; Kukovec Ana, Velika Nedelja 21, roj. 1886, umrla 12. 3, 1957; Gaiun Marjan, Kidriče- vo 9, roj. 19.^5, umrl 11. 3. 19-57; Kostanjevec Jožefa, Srbski trg 5, Ptui. roj. 1878, umrla 6. 3. 1957; Skrabi Franc, Cerrnoži:še 36, ro]. 1879. umrl 3. 3. 1957. Janeza Drašivoviča. Sikole 16, je ob prometni nesreči avto po- škodoval po glavi; Franca Zor- ko, Cagona 96, je napadel ne- smanec in ga z nožem poškodo- val po desni roki; Liza Kavčič, Zerovinci 10, je padla in si po- škodovala roko; Vinka Horvata, Sa-kušak -t2, je .neznanec z mo- tjko poškodoval po glavi; Katico Zaje in Elzo Pišek, Apače, je i^.asnila- zemlja in jima poškodo- \-aila obe nogi; Franc Koletnik, Ptuj, si je z nožem pc)skocioval k\'ico; Štefan Vuk, Dragonja vas 29, je padel s ikolcsa in si poškodoval roko; Jožef Leopold, Drstelja 37, »i je pri delu po- škodoval roko: Marjeta Prejac, Gorisnica 109, je padla in si j>o- .5kodcr\'-ala desno roko. Zdra\mikom, medicinskemu in 'strežnem« osebju ptujske bol- nice za pomoč pri zdravljenju prisrčna hvala, imenovanim pa čimprejšnje okre«,ranje. T sredo 20, marca 1957 (za liter, kilogram ali kos) Cebuljček 500. čebula 100, če- ficn 120. luščen fižol 40—t^O, hren 100, knompdr 15. peteršilj 50—60, rdeča pesa 25, redkev 20, por 40, :^iata berivka 200. solata endi- vija 100. rdeče zelje 'iO, zelje v glavtth 30. zelena 60, korenč-ek 30—40, koruza 35. pšenica 40, lW-5o 35. ajdova moka 60, ko- ar/ni zdrob 60, ajdova kaša 120 --130, prosena kavia 80—90. su- rovo iiiaslo 500. zaseka 300, mle- ko 30, .=wetana 140—160, sir 40 -80 kokoši 4{>0—500. piščcinci 300—600. purani 800—1400, ja- bolka 25—30. jajca 12, kisla re- pa 30. kisio zelje 40—50, moto- vileč 200. ječmenova kaša 80, regrat 150. domači kis 25. suh" mešano sadje 50. Gledališčih NMlcLia. -4. marta. ob l.i.r.O: f.ranislav Nnšič: -Narodni j>o- ilanec'. Gostovanj« v Gorišnici. Abonma in izven. VABILO NA SEJO SkTčoujfrni ?ejo občinskega ljiid£:Aega odbora Ptuj za četr- tek, 28. marca, ob 14. uDj. Predsednik: J«nfco Vof^ncc, 1. r. REZEKl^NI OFICIR,III V četrtek, dne 28. marca t. ob 15.30 bo pre3av-čin>e v dvo- ren i ZKS Ptuj. Teroa: Med- narodno vojno pravo in li- stina OZN. — Udeležba za y^ reze-n'ne oficirje ob\'ezna. : Odbor OBJAVA Zaradi ^Tdrževalnjh del bo v ncdeUo. dne 24. marca 1357, prc- kinitcv električnega toka v kra- jih ob daljnovod« Kitlričcvo— Majšperk »n v i'!1atoličiu od 1. do l-S. ure. Elektro-Maribor okolica obrat Ptuj Zahvala 2:aiivalj\.ijc;m Državnemu zavarovalnemu zavodu Mari- bor I., ki m' je v redu izplačal nezgodno odšikodnino. Po lastni izkušnji priporo- čam vsakomur nezgodno zava- rovanje, saj nikdo nc ve, kje ga ča]-:a nesreča. Jože Punti?;am Ptuj Upravni odbor Kmetijske za- druge z o. j. v najdi ni razpi- suje mes''.") knjigovodje Pogoji: večletna praksa, naj- manj 5 let v knjigovodstvu za- druge. Plača po kolelctivni pogodbi oz, po dogovoru v sporazumu z OZZ Ptuj. ^^'aslop fiužbc možen tak^i. Zadružno trgovsko podjeLie ;>Slovenske soricc« Ptuj sprej- me v službo 2 TRGOVSKA POTNIKA, verzirana v prmlaji alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ter MLAJŠO OSEBO z dovr- šeno nižjo srednjo šolo ali kme- tijskim tehrtiiiiiimam za pomoč v laJboratoriju. PROD.VMO: večje količine do- brega sadjevca .s 6,5 do 7 % alkohola po ceni 30 din fran- ko klet Vinarsko-sadjarske šole Svečrna, p. Zgornja Kun- gota. Po želji dostavljamo na dom. PRODAM več mani«i'h parcel gozda v bližini Pt.uja ob glav- ni cesti. Navslov v upravi. G m' TESANEGA in 15m' OKROGLEGA LESA prodam. Na.-tlo^' v upravi. ODOBRENE NACRTE /a eno- družinsko hišo poceni pro- dam. Naslov v upravi. HIŠO z go.spodarskim poslop- jem in 1 h.a 60 aTOv zemlje ob Zagrebški cesti prodam. Hiša z brajdami takoj vscljiva. — Vprašajte: Pobrcžje, 9. Videm pri Ptuju. PROD.\M KRMO ali menjam za krrnnpir. Sampcrl Feliks, Nova vas 13. Ptuj. ENODRUŽINSKO HiSO z vr- tom v Ptuju. Rogozniška 13, nujno, in poceni prodam. Vprašajte v hiši v nedeljo. J m.irca 1957. od 8. do 12. ur: PRODAM PRESPANJ. dolžina 5 m. Vprašajte Brus. Spul-il,ja Itev S. ŠTIRI HEKTARE GOZDA v Podlelvniku prodam. N;26lov v irpravi. HlSO 7. C»OSPODARSKIM PO- SLOPJEM, vrt. sadonossiik. njive, brajde. travmike in gozd v bližini Plnja v skupni iz- meri 8 ha. prodam. Naslov v upravd. STENSKO ITRO NA ute55i {t>eindel uro) in žensteo kcrfk) prodam. Naslov v upravi. 42 AROV NJIVE blizu hajdaBi- ske postaje, lahki komat (jak- Šir), mizo z.n pomivanje in po- steljo prodam. Nosi. v uprav«. PRODAMO več električnih «n Imferijskih radio aparatov, ^i- valaiih slro.ic%', pietUni stroj, kc«ilni<'o. jjohištvo, posnemal- nike, kolesa, motoma kolesa^ več hr.š in poselitev k.ferknli iid. KUPIMO pa vsjiko- vrjitne predmet« i« stroje, aparate, starinsk« pr«hn«te ittl. — .^genci.Ta Ptu.i. IŠ^EM SAMOSTOJNO GO- SPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski d^M^ini v Kranju. Nastop službe takoj. Plača 4000 din in v.=;a oe v encg,; izmed ijrostorov na leta- lišču, kjer so .fo lahko njeni oboževalci gledali kot v izložbi. Chlandler v ognju Popili-ami ameriški igralec Jeff Chlandler je po svetAi znan po svoji hrabrosti v mnogih nevarnih scenah v s\^oijh pu- stolovskih filmih. V filmu »A\vay aH boats« je odbil za- meno in sam igral zelo nevar- no sceno: pod obleko so niu oblekli obleko iz azbesta, nakar so ga polili z bencinom in za- žgali. Celo minuto je stal pred kamero kot goreča bakija; po- gasili so ga in ugotovili, da je ostal čil in zdrav. Dobljena stava? Ko so nekoč neki novinarji kritizirali Marilyn Monroc jn j* rekli, da ^ vsa njena lepota skrita v lepih oblekah, krilih in bluzah, je eden časopisov ce- lo napisal: »Brez obleke je sploh ne bi nihče opazil. Marilyn pa je na to žalitev hitro odgovorila. Stavila se je. d.a bj še v navadni vrefi za moko dobro izpgledala. In res, »nnogi so morali prtrditi, da ni preti- ravala. Razriti otok Ob priložnosti snemanja filma »Deček na DeKinu;:. je .snenia- telje najbolj vznemirjala gren- ka resnica — Sophia Loren je skoraj za glavo višja od Alana Ladda in vsi so se spraševali, kako se bo to videlo v filmu, Toda kmalu so našli genialno rešitev: če sta Alan Ladd in Sophia Loren na.stopala skupaj, so za Sophio Loien izkopali majhne jamice, v katerih je stala za časa snemanja. Romih Janko PTUJSK! PlAMfNCI, na plan; Ptice spet pojn in rožice cveto Na »Celjski kočitc prav veselo bo! Zima dolgočasne je minila, ki nas nikamor ni zvabila, I zato na plan sedaj poleti, 2 mikavnimi in krasnimi izleti! Ha jo, zdaj, Ptujčani, na plan! iz vseh domačih pustih sanj, iz vseh kotičkov naokrog iz skrbi domačih m nadlog! Sed-eljski dan je ze pred durmi, doma .se prav nič več ne kuri, a sonce žarko, vse pekoče, pri »Celjski koči« po nas joče. Hiti naj Pfvičan vsak ta dan, na »Celjsko kočo", če ni zasvan! G.