HochlObl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 11. V Gorici, 14. marcija 1879. Tecaj IX. „So5a" izfaaja vsak potek in velja po§to prejeraana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- tlanicah" se plafiuje za navadno tristop- no yrsto: 8 kr. ce se tiska 1 krat I " " » » Q " t> „ „ „ „ o „ Zavece drke po prostoru. Posamezne Stevilke se >lobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposH ulici blizo „treh kron". in na atarem trgu.— v Trstu v tobakarnici „Via della cascima 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo urednigtvu „So5e" v Gorici v Mailing-ovi tiskarni, narofinina pa OBkrbm5tvu„So6au Via del Giardino V Zoratti-jevi hlSf II. nadstr. Rokopisi se ne vradajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremo2nim se narofinina zml&, akoio oglase pri urednifitvu. Glasilo slovcnskega politifoicga druStva goriSkcga za brambo narodnih ptavic. V Gorici 14. marcija 1979. | V celej Avstriji se pripravljajo, slovesno obhajat . sreberno zenitvanje naSe prcsv. cesarske dvojice. So- j diti po porofiilih, katera dohajajo o teh pripravah od | vseh strani, bo 24. aprila t. 1. pravi avstrijski j dan. Mari bi prijazna Goriea— „avstrijska Nizza", ! zaostajala za drugimi mesti v dokazovanji svoje zve- \ stobe in vdanosti do vzviSene HabsburSke rodbine? j Ne more—in v obce receuo, tudi ne mara. Mnogo se j je sicer v preteklem letu govoriloin pisarilo o tukaj-gnjih „irredentarjih" in njih rogovilenji; a to sole po- | samezne nemirne glave, ve&noma od uustran meje privandrani in nahujskani niCarji, kateri nemajo v dezeli nobene zaslombe, razen morda kake svojati v na§em mestu. V obce pa prcSinja vse kroge v nasi dezeli poSteno avstrijsko fiutje. TukajSnje prebivalstvo, —dasi zaradi slabih letin v ekonomicnih stiskah — pozdravlja radostno vsako priliko in jo porabi, kedar more s6 svojiin pravim fiutjetn na dan. Zato smopre-verjeni, da bode cela goriSka grofija od Predela do zadnjega kraSkega rebra in od Hubelja do oglejskih voda Se siovesnejSe praznovala petindvajsetletnico ce; sarjeve porokc, nego je lani obhajala njegov rojstni god.-— GoriSki mestni zastop je v seji dne 8. t. in. odo-bril od posebnega odseka nasvetovaui program doticnih svecanosti: Deputacija obstojeca iz 2upana in dveh odbornikov pokloni osebno Nju Veltfanstvoraa cestitko naScga mesta. Na vefier 23. aprila bode mesto sijajuo razsvitljeno in mestna godba, katero bo pozarna strata z baklami spremljala. bo svirala po mestu. Due 24. zjutraj bo zopet godba budila in ozuanjala patrijotiCni praznik; popoludne pa bo svirala na Travniku. ZveCer bo velik pies v glediSel z vstopnino; cisti dohodek pojde na korist zalogu dobrodelnih zavodov, deloma pa tudi v to, da se istega dne bolje pogostijo odgo-jenci mestnih dobrodelnih zavodov. — Mesto si omisli pri tej priliki novo obcinsko zastavo v mestnih bar-vah.— Kakor mesto, sliSimo, da so tudi oMinski zasto-pi drugih vecih zupanij skleniii, svecano obhajat ce-Barjevi dan in kakor poznamo naSe deSelne razniere, smo gotovi, da bodo v tem oziru najrnanjSe obSine tekmovaie z najvecjimi—tako da se pri tej priliki zopet jasno obelodani, kako nicwedne, od vse dezele ob-sojene so vse Birredentarske" demonstracije v naSi grofijl— Zadujic" smo omenili v navadnem dopisu iz Go- I rice, da so se zaeetkom druzega semestra uvMle ne-ke spremembe na tukajiujem dckliSkem preparandiji, ' katere so kolikor v narodnem oziruy slabe, toliko za prospeh Solskega poduka Skodljive. Ce objavimo spremembe, nam pafi ne bo treba mnogo dokauavati, da je naSa sodba o njih zarcs optavicena.— Na tem zavodu, kateri je imel v zaSetku Se pre-cej naroden znafiaj, pa se je po tem od leta do leta cedalje bolj, skoro bi rekli, po nekem nacrtu ponem-Ceval, podufiujejo se odgojenke v paralelnih razredih, Italijanke posebej in Sloveuke posebej; utni predmeti se predavajo vecJnoma v nemSkem jeziku s pomoiJjo materin§5ine pa tako, da se zadnja &q tluljc bolj zgub-lja od ui^ih do vi§ih razredov. Vsakakor gpa so bile do zdaj paralelke strogo loCene italijanske od nemfikih, vsled desar so bili nekda nekateri gg. nCitelji preob-lo2eni ter se jim je moralo, ker so ve6 ur poduce* vali, nego so po postavi clol2ni« nekoliko uagrado plaCe-vati. Skupni znesek takih nagrad vtcgne znaSati m en semester kakih 500 gld.~--f o je seveda za zavod, kateri iina celemu ubogemu Primorju u^iteljice odgo-jevati, ogromen stroSek, kojega je bilo sila prihraniti, Kaj storiti, da se to doscze? Nifilazeod tega: V ne-k a ter ill predmetih se silaCijo slovenske in italijanske odgojenke k skupncnui predavanju, pa je. Dictum factum. V encm razredu, ce se ne motitno, v drugem, zdruzili so odgojenke k ne mi kirn (l)uram (to mora zacetnicam posebno ugajati); v enejr. ali dveh razredih zediuiii so odgojenke dotieuih paralelk k predavanju naravopisja. Se boljSe! UCitelj, kateri se je moral hudo muciti, da je 15 Slovenkatn, ali 18 Italijan-kam tezavni predmet v nemSkem jeziku s pomoCjo slovenske ali italijanske terminologije razlagal, naj bo zdaj skupaj 33 odgojenk, katerim vefiinoma nemSCina zavire dela, s pomocjo dvehde^elnihjozikov temeljito podufievall Pa tudi podufievanje v 2easkih delih in menda v risanji je zdaj vsaj v nekatcrih razredih skupno. Marsikedo poreCe: Kaj za to ? saj se ne Siva po nemSko in se ne plete po italijanske, tudi ne veze po slovensko. To je pa6 vse euo, v katerem jeziku se poduCuje. Pa ni tako. Preparandinje se ne uSe za se, ampak za to, da bodo poducevale in sicer na Ijud-skih Solah v materinSCini podufievale. Ce hoCejo dobro podu^evati, pa morajo otrokom vse gladko in nadrobno razlagati. Mari jim bode to lahko ali sploh mogoCe, Ce se uze zdaj temu ne privadijo? Odgovor LISTEK. Pogled v Bosno. Ce prav je dobila nasa veledrzava v berolinskej mirovnej pogodbi samo pravico, da zasede Bosno i Hercegovino i da ^tamo red i mir uvede, prepricani smo vendarle mi vsi zvesti bralci So6e, da ne pojde Avstrija ni z lepa ni s hada veL iz onih de2el. Nej temu §e davno, da so na§i ljudje marsikaj povedati znali o Kitaji, Avstraliji i daljnej Americl, ter da nejso za Bosno se vedeli ne. Casa kolo se vrti, i ker smo se mi obogatili za dve prelepi, prebogati dezeli, ki boste s casoma na§ej dr2avi gotovo nadomestovali iz-gubljeno lombardsko-beneSko kraljestvo, treba je, da se nekoliko soznanimo s tema dvema slovanskima zemljama, zlasti se segami i navadami ondotnih pre-bivalcev, saj vemo, da pojda marsikedo iz na§e slovenske domovine iskat si prej ali poslej nove srece v novo pridobljeno zemljo. Mi nismo bili v Bosni nego z o6ima i kazalcem. Kar smo pa sem ter tja culi i brali o Bosni i Her-cegovini, hoCemo na tem mestu svojim bralcem priob-Citi, saj smo prepriCani, da nas bodo verno sledili. Bosna z Hercegovino vred meji na tri avstri-janske zemlje, namre6 na Slavonijo, HrvaSko i Dal-macijo. Proti vzhodu meji m sibsko knefevino, proti pnpuSaaino nemSkim pedagogom in pa onim, kateri da* jejo vis, vladi tako dobre svete, ali pa se vsaj kot vladni zaupniki na vse kriplje ne ustavljajo takim pre-membam, katere pod krinko varfinega gospodarstva izpodjedajo, kar je Se zdravih korenik na deklifikem zavodu. Tu na Primorskem, kder se je javni jpoduk skozi stoletja stanovitno zanemarjal, Stediti, da ne pri-gospodari na Skodo celej dezeli berafiijo 500 gld. — drugod pa~v nemSkih de^elah—se kar razsiplje de-nar za javna uaUiSSa in za velikanske zavodo, ki sta-nejo kar na miljone. V sedanjih hudih dasili zidajo na Dunaji monumeutalne stavbe za univerzo, muzeje ltd.—pri nas pa......Toda, «e Se kaj dostavimo, zapa- demo dr^avnemu pravdniku, zato | rajii molfiimo. Saj je pod Stremajerjem—vse le bob ob steno. jugu pa na slavno Crnogoro i na arbaneSka divja ple-mena. Oua meri Se zdaj brezi tega, kar je Srbska i Crnagora pridobila, olizu enajststo kvadratnih milj, toraj obilno toliko, kakor Primorsko, Kranjsko, Hr-vaSko se Slavonijo, KoroSko in Itajersko do NemSkega Gradca gori. Vseh prebivalcev Stejete te dve deleli nekaj Crez en miljon. Razen pet tiso6 judov semit-skega kolena in enajst tisoc" ciganov Spanskega po-rekla, spadajo vsi drugi prebivalci k hrvaSko-srbskej slovanskej vetvi (reji). Po veri jih je do tri sto pet-deset pet tisofi muhamedanskega, Stiristodevetdeset tisoc" pravoslavnega (giSko nezjedin,jencga) i sto Sest-deset i Stiri tisofi pa rimokatoliSkega veroizpovedanja. Kakor omenjeno, govori se v Bosni srbski ali hrvaSki ali mo6no pomeSauo s turSkimi besedami, to je, tamo se „eglendi§e boSnjaCki". Za rano, kedar se srecajo se pozdrave: BSaba hajrosum". Odgovor se glasi: „Alahrazosum!tt ZveCer se pa pozdrave z: „AkSam hajrozuml* in na ta pozdrav se odzdravi z »Alah razozum!" Oni znajo tudi Cisto hrvaSSino ali srbSCino, ali ilovek jim ne more nikakor ne dokazati, da nektere tuje besede nejso nase, temufi osmanske i hitro ti poreko: „a kaj ti neznaS ni boSnjaSki ne, to nej osmanski, tojeboS-njacki." Helbetum (na primer) ako reGenu „saba h a j r o s u m", to je toliko, kolikor: dobro jutro; a fie ti refieS: Alah razozum, to je toliko, kakor da bi rekel: Bog daj! pSalam aledum" ae sme nobedqn drugi reCi, Dopisi Iz Tolmfna 10. marcija (Izv. dop.) PribMujo-La se spomlad o^ivlja vse inozlvelaje tudi tolminske dopisnike, pa saj smo zadosti dolgo poCivali. Komaj sem se pa oglasil, 2e sem moral Lzaletcti. Tako vsaj trdi dopisnik v zadnji Sofii. On se pripravlja porav-nati iu pojasniti, kar je v mojem dopisu krivega, toda niL kaj se mu ni posrecilo. Sam priznavam, da na pepelnico se ne prilega prav take kovati; toda moj kolega je Se zdaj pepelnicen, Co L>cdim po njegovem dopisu. Jaz sem sicer izpustil veselico s tombolo, b tem sem pa menda manj zagreSil, nego oni, ki mi niso ove zabave naznanili, akopram sem titalnicen ud. Dalje se ponaSa dopisnik z obilnim Stevilom plesov ter obra-6a vse na Sitalnico,ker—so se udje istih vdele-2 ili.—Nu, takih veselic je bilo Se ve5, kakor jih je dopisnik naStel, to nam pa Se ne osre&i naSe Citaini-ce in s tem tudi odbor ni Se izpolnil svoje dolznosti, ampak le LitaluiLno denarnico so izpraznili brez vsake koristi v prospeh narodnega napredka. Kone6no me kliCe dopisnik na pomoC gled6 petja. Ta pomoS je pa5 lahka, en pies manj pa bi bilo petje pridobljeno in s tem bi se izpolnil tudi en del titalnicnega na-mena. (Tolmin je nekdaj slovel po svojem izvratnem pevskem zboru in skoro ni misliti, da bi bila zima vse Slavce pomorila; to pa vemo po sknSnjah, da nego Turek Turclnu. Na tak pozdrav se odgovori: „ A1 e 6 u rn s a 1 a m!u Salam pomeni dve besedi: „po-zdravljenje i blagoslov (po^egnanje) bozje s tabo." Bog varuj, da bi Clovek nemuhamedan rekel muha-medanu: „Salam!a Matveju Ma2urani6u iz Novega, ki je leta 1840 po onih krajih kakor kovaSki delatelj potoval, se je bila ta beseda zarekla, i sam pravi, da bi bila za-nj prav huda pcla, da nije bil sluCajno Svab. Tako so ga pa drugi zagovorili rekoS, da Svab sam ne ve, kaj govori. (V Bosni imenujd namreS vsacega, ki pride iz avstrijanskega cesarstva na TurSko „Sva-bom.B) Pripoveduje se, kako je nekedaj dvanajst BoS-njakov turSke vere v druStvu potovalo. PriSedSi na neko polje zagledali so, da so jim Osmani nasproti Sli. Hitro zaCeli so med sabo se spogledovati i pra-Sati, ako je kteri med njimi, ki bi umel englendisati osmanski. Bil je med njimi nekij bahafi, kteri se je Sirokoustil: „Valaha, jaz uraem dobro osmanski". Tega so tedaj postavili v prvo vrsto pred se, i ko so jih Osmani srecali, hitro jih je pozdravil: ASalam ale-o Slo tudi v IV., pa pravtezko, sicer pa se danes pozitivno ne more nic" reci; meSa se mocuo, borba bo huda, akoprem je zdaj stoprv pred volitvami velika tiSina, katera pa je bolj podob-na oni tiSini pred nevihto. Vlada all prav za prav vladna stranka je po mojem mnenju zakrivila to, da nij volilni komite tako sestavila, da bi bili v njem prvi mozaki mej tuk. trgovci, kakor so Reinelt, Ritt-I mayer, Burgstaller, Drgovina itd.; ti mozje so poznani I kot izvrstni patrijoQe, zraven tega pa so jako uplivni, I kakor matadorji trgovstva; namesto takih imen pa fi-[ gurirajo pod dotienim oklicera nekateri nradoiki in I pa drugi raanj poznani ljudje. Z oradniki ne bo vlada I dosti opravila vTrstu; la stan je tukaj malo upliven, I tukaj le trgovee kaj vclja in mej trgovci se da tudi j osnovati mocna avstrijska stranka. V okolici bode [ najbrze vse slo po volji. V nedeljo bil je voHkn shod I v Kojanu in mnogi navzocai volilci zedinili so se bili I uie pred shodom za kandidata m HI. in IV. okraj; I nfj bilo treba torej uobenega razgovora in nagovarja-I nja; volilci naznanili so predsadniStvn „Edinostitt Se j pred zacetkoin zbora. da bodo cnoglasno volili Nad-[ liSka in Lozerja. Kakor sera Vam uze porodal, ta dva I okraja sta popolnoma pridobljena za naSo stvar; na I te mozake sinemo zidati. V nedeljo bode zadnji vo-I lilen shod na Proseku za V. in VI. okraj; nij skoro I dvoiniti, da ne bi se tarn zedinili volilci, saj v VI. I okraju kandidira polit. drultvo Nabergoja, kateri si je I pridobil za okolico in sploli za slovenski narod toliko I zaslug, da si sme VI. okraj le v cast Steti, da ima v I svoji sredi tacega zanesljivega, znacajtiega in pogum-I nega moza. V V. okraju je bil do zdaj voljen navadno I g. Burgstaller, ker pa ta gospod skoro gotovo pro-I dere v mestu, biio bi dobro in v interesu reci same I jako koristno, da bi v okolici niti ne kandidiral, in I to mesto prepustil kakemu drugemu okolieanu, morda [ g. Vatovcu, ki je tudi do zdaj dokazal, daje zanesljiv [ narodnjak. S tern bi se pridobil patrljotifni stranki J v mestiica zbora en scdez\ Imena kandidatov za I mesto so Se prav malo znana, obe stranki imate mcn-I da enako taktiko: imen ue izpostavljati javni kritiki; I zadnje dni tikoma pred volitvami bomo Se le zvedeli I za kandidate. I Te dni bil je v „Triester Zeituag" vvodni cla- [ nek, ki ima ocividoi namen agitacije za novo posojilo 1 goriskega mesta; za viSo garancijo upnikov navaja do-I pisnik, ki je menda VaS najnovejSi obean, tudi to, da I goriSki mestjani ne placujejo Sc; dosti doklad za mesto 1 in da bisedala takozvana BSteuerschraubett Se- mocno I pritisniti. Zato lepo prospektivo se vtegnejo zahvaliti I VaSi mestjani, kajti Goriea se ne sme meriti s takim I vatlom, kakor Trst. Slabo gospodarstvo v mnogih me-I stih, posebno pa v Trstu in Gorici, kder mestni o-I cetje delajo po izgledu lepe Florence, prouzrocile je I posojila, ki rastejo od leta do leta. Pri nas v Trstu | priznavajo to celd listi a la „Indipendente" in pravijo I in obecajo, da niti lahonska stranka ne bo vec" gre-I Sila v tem obzira, da zidanje je minulo itd.; a kedo I jim veruje — zdaj pred volitvami ? I Prav danes je dosio dovoljenje iz Danaja, da I sme naSe stareSinstvo najeti 1.600.000 gold, kot po-I sojilo, in da sme pobirati od vseh najemnikov stano-I vanj 2% od tiste svote, katero placujejo najemniki I MSnim gospodarjem kot najemScino, toiej vsak fakin I bcde moral placati od svojega bornega stanovanja naj-I manj 2 gld. davka, kakor da ne bi bila uze uajem-I scina sama na sebi uze hudo breme ubogi druzini. I Ta davek bo jako nepopularen in prav zdaj pred vo-I litvami bi mogli nasi ljudje na to misliti, da se znebe I zapravljivcev in pojedezev in volijo pametne investne I moze v mestni zastop. I Z novim davkom bode mesto pokrilo obresti no- I vega dolgaj—torej nova posojila, novi davki, to jefi- nancna ucenost tistega fmanfinega ministra, jki je re- : kel, da bode uze bolje; a taka financna doktrina je jako lehkomiselna, in—exempla trahunt—zakaj ne bi ¦ tudi nasi mestni oskrbniki ne posnemali ministrov.— I V pondeljekje do§Io s parnikom kakih 300 de-j lalcev italjanskih iz Kleka v Trst.—Ljudje so bili gr-I di, kakor kaki roparji in so morali z silo odriniti iz j Hercegovine.—Nekda nijso hoteli delati in pa prepi-| rali so se in tepli vedno tako sicer, da so par tovar-I §ev vbili. — Zatorej jih je tamo§nja vlada primorala, | odpotovati; prodali so jim tarn konje in voze po tem I pa jih poslali z eskorto domu.—Iz ladije na kolodvor j spremljali so jih vojaki in policaji.— I Nij skoro zapopasti, zakaj te Ijudi jemljejo, ko [ imamo mi doma Se prevec" dela potrebnih in pridnih 1 delalcev.—Naj bi ta slucaj spametil dotifine oblastnije. Doslo je te dni pa tudi par sto voznikov Kranj-j cev iz Bozne s konji vred; mej konji nab!i so pa tu-I kaj nekoliko bolnih (Smrkljevih), vsled Cesar so ka-I kih 40 konj dejali v kontumacijo in morajo vozniki j in konji prenocevati na prostem zunaj mesta. Slisal ' sem nekatere voznike zabavljati, ce§, da tukaj slab- * §e z njimi ravnajo, kakor Turci.—Cudno je tudi vi-I deti te voznike skoro vse v rudecem fesu na glavi; I to pokrivalo se vtegne tako pri nas vdomaciti, kakor I tudi kaka druga jugoslovauska Sega. Slisi se, da maja J meseca se vniejo ti vozniki in §e mnogi drugi nazaj j v Hercegovino, ker nekda maja bomo sli na Noviba-j zar.— j Te dni se je citalo v nekaterih listih neko spo-j ro2ilo iz Trsta, da so lahoni pod trza§ki kastel mine j z dinamitom postavili; a bajc je ta vest vendar iz-I misljena, akopram nij tem tickom dosti verjnti, ker I zarote so lahom in lahonom jako ljuba stvar. V Trst | dobimo zdaj novi polk, sedanji „Aleman" gre v Pulj, I sem pa pride GraSki polk „Konig der Belgier". — V | Gorico dobite pa polk „Hcssa.— IZ Ljubljane, 10. marcija. (Izv. dop.) (Volitev jednega poslauca. — Nekaj besedic o Jenku. — Gur-ko, vitez. — Volitev v mestni zbor. — Dve besedici o vremenu.) Zopet bodemo imeli volitev za dezelni zbor: na Kranjskem „obCe-priljubljeni" vitez Veste-neck se je tej casti odpovedal i vsled tega je razpi-sana nova volitev velcposostnikov, kojili je na Kranj* 8ke*»i 111 glav, kakor razkazujc objavljeni imenik. Dne 29. t. m. ob 10. uri so vsi velei>osestniki povabljeni, naj pridejo volit moza po svojem preprieatiji najbolj-§ega, koji nijma samo glave na svojem mestu, nego tudi serce. Kako se kaj agituje za tega eriega ;po-slanca, nij mi znano. A kedo bi se tudi tvegal pri-govarjati enemu teh veljakov, koji te vedno z visocega doli pogleda, kakor na trudeco se mravljo pod noga-mi i zazvenketaje se srebrom v zepu misli si: „kedo je mo2? — Jaz sem mozl" V §tev. 26. „SIovencaK eital sem dopis iz Du-naja, koji popisovaje neko slavnost omenja nasega iz-verstnega skladatelja se sledecimi besedami: „Nas Bz-vorin Jenko zivi v Belem Gradu; in to je vse, kar vemo o njem. Serbski listi nic" ne poroeajo, da je Jenko kaj zlozil in spisal" (sic). — Gospod dopisnik! brez zamere, ako se strinjam popolnoma z opombo uredniStva, da bi moral biti na§ narod ponosen na-nj, ako bi ne imeli druzega od njega, nego „Naprej za-stava slave". Preduo se kaj enacega pise vjaven list, kojega cita vsak, komur se zljubi i komur je prilika dana, treba vendar nekoliko pomisliti, kaj se piSe. Upraiam gospoda dopisnika omenjenega dopisa, ali v istini mu nij druzega znano o naSem Davorinu, fnego samo, da zivi v B? Prepricati i osvedoclti se je treba, je-li vse sveto i resni^no, kar jeden clovek misli o drugeml Ako bi se bil gosp. dopisnik sam preprical, kakor se je preprical pisatelj teh verstic, kako pri-Ijubljen je Jenko v Belgradu, kako spostovan i kako ptice zahtevajo posebne skrbnosti in da se pevci v obLe radi knjajo, kedar so zanemarjeni. Mogofe, da ti5i tudi v Tolminn v tem glavna krivda, da je petje umolknilo. Op. ared.) Po vsem tem je moj prvi dopis popolnoma opra-viCen in zadnji dopisnik je mlatil prazno slamo ter ostal s6 svojim j»ojasnilom pravi skazimojster, kakor-Snega bi ne mogli priporocati vremenskemu vladarju, ker bi po tem takemne videlijasnega neba, kojesmo tako telko pricakovali. To malenkost sem s tem otresel, pa druga huj-§a mi tezi na srcu, namrefi dopis iz Kobarida a Sol-stvu. Ta stvar je delikatna in razprava o njej tem tezja, ker me v srce zbada, kedar o tem besedico sH* Sim. In kaj bi ne, saj je Soistvo glafiii temeli Cto-veskega izobraienja i iivljenja, ter neprecenjeni za-klad i dota nasim potomcem. Gospod dopisnik je o nasi Soli dobro informiran, ccl6 dremanjfl itd. ma je znano. Znane so mu pa tudi druge okolnosti, katere je bil lehko objavil in me-ni kako zamero prihranil. Pa naj bo, kar hoce, ocetovska dollnost me vele, da stvar nekoliko pojasnim, Tolminska Solska obcina Steje okoli 700 otrok. Visoko ministerstvo je pred leti vkazalo sezidati novo Solsko poslopje za 4 razrede. Kasneje je ono doticni nacert prenaredilo in dolocilo, da se imajo vpeljati meScanske Sole; toraj Se vefi ko preje. Znano je, da je nastal prepir zarad prostora, kje se ima to poslopje sezidati in trajal je ta prepir vec let; vender pa je stvar doguana in prostor odloCen uze blizo 2 leti. Med tem se je po nakladah nabraio 12.000 gl, nakupilo se je celo 2e doticno stavbeno kamenje in les, pa vkljub vsemu temu se delo ni Se za€elo. Vse spi, kakor bi ne bilo Se nie dolocenega; in zakaj to ? Ne davno se je Se celd govorilo, da denar ra?delijo;zdaj gi-e pa glas, da se morda po dobroti sezida neko malo poslopje. Oj, vi o&tje zupani in vi udje krajnega in okrajnega Solskega sveta z doticniini predsedniki, kaj dremate tudi vi? Ali ne pomislite, kako vas ve2e val poklic. kakSna je vaia odgovornost??!! Jaz nisem sicer poklican, razsojati te stvari, vendar se mi pa cudno zdi, da bi imelo Solsko svetoval-stvo pravico, ministerskemn vkazu nasproti sklcpati in ravnati! Ker mi je pa znano, da so blizne obcine zadovoljne in pripravljene pomagati k temu pre-valnemu delu, pozivljam Se Vas, gospod zapan, ali dremate tudi vi kali? Sajste ediuole zarad tega pre-\azQcga dela zupanstvo prevzeli 1 Pomislite vendar, da stojite na celu velike obLine s6 700 ucenci in da je VaSa sveta dolznost skrbeti za njih blagor, ako no-fete, da bode naSe potomce nevolja stresala nad Va-Sim spominom. Pa tudi vi ocetje stareSine, izbudite se, ter podpirajte to velevazno zapocetje in ne posne-majte nemarnosti drugih. BoMer pa nemamo doticnega primernega poslopja Solskega, ne more se tirjati pravega reda v Soli. — Vsaj izgovor za silo je ta.—Jaz pa mislim, da bi se stvar vendar le dala vsaj nekoliko vrediti. Res je sicer, da so sedanji Solski prostori pretesni za vse otroke, toda tej napaki se lehko stem vokom pride, da se otroci bodisi po stevilu ali po obcinah razdelijo in jim posebni dnevi za Solo odlofiijo. Tako bi ne bilo izgovora, da je Sola prenatlacena, in ta red bi ne dopuScal, da bi bila kak dan Sola prazna; otroci bi bolj redno v solo hodili, de tudi le vsak [drugi dan. Kar se tiCe pa u5iteljev in Solskega vrta,—ra-zun uCiteljice, ki je izvrstra—nemam ni6 omeniti, ker hvaliti ne morem, grajati pa ne maram; samo to iz-kliknem, da ne vem, kam gledajo nadzorniki!— (Z Trsta, 12. marcija. (Izy. dop.) (Volitve. — Mestni dolgovi.) Volitve za mestno stareSinstvo so uze rozpisane in se bodo vrSile sledefie dneve: 13. in Id. t. m. za IV. razred, 22. in 23. za Ht razred, 26. gozd, i tako so se takrat ti ubogi Nedo-Turci osvo-bodili. Ko so Osmani nehali za BoSnjaki tefii in od-Sli svojim potent naprej, in ko so se naSi BoSnjaci pogovarjali kako hudi ljudje, da so Osmani, zavrne jim on, M se je delal za ucenega: BNo, kaj vam nisem povedal, da je okoli Salama Se marsikacih sit-nosti". V Bosni ne smejo se krScanje imenovati BoSnjaci. Ako se refie BoSnjaci, mnhamedanci sami sebe razume, a krScanje so jim samo raja (Creda) boSnjad-ka. BoSnjaci in Osmani, 6e prav so obojni muhame-danci, ne mogo se med sabo trpeti, kakor pravi ne-bratje. — BoSnjak se jezi na Osmana i pravi, da nej slabsega filoveka pod nebom od Osmana; Osman, fm pravi, da so BoSnjaci poturCeni, ter da so slabSi od 4jan-ra (aevernika), da se mora toraj te poturice gnjaviti i daviti,da bodo vedeli, kedojimzapoveduje.Tojepa tudi uzrok, da se Bosnjaci ravno tako Osmanov boj§, kakor se boj6 krSfianje turSWh BoSnjakov. # Pravega tmSkega jezika je v Bosni prav malo sliSati. Cel6 v Serajevem je dokaj agov, kteri ne ume nego boSnjaSki. Na ta svoj jezik so pa ponosni i trde, da je 8naS slavni boSnjaSki jezik najkrasnejSi od vseh jezikov na sveta". p kr&tokej Teri j®m nej treba na fern meim govoriti, ker vsi vemo, kaj je krScanska vera. 0 tur-Skej veri vredno je pa nekaj izvedeti i to tem bolj, ker pred osvojenjem Bosne i Hercegovine nejsmo imeli v nalej drzavi drzavljanov tega veroizpovedanja. Turci verujo v Boga (jedinega) i v tri proroke, ali svete moze, namre5: Mojzesa, Isa Pejgam-bera (Jezusa proroka) iMuhameda, ali Muha-med je od vsek naj gorSi in najsvetejSi. Prosti Turem ne ve o tem nic' druzega, nego da je Muhamed sveti moz, i kedor v njega ne veruje, da ga Sejtan (hu-die) mora vzeti in odnesti d i e n e m (pekel) v vedni ogenj. Naproti temu pa, kdor veruje v cisto vero, odvede ga prorok v die net (nebo), kder sam dragi Alah (bog) prebiva. S u n e t e, to je obrezujo se tako, kakor judja, samo nekaj veS odrezo nego judje. Zastran tega mora tudi vsak, ki se suneti, po zakonu (postavi) Stiri ne-delje lezati, da si rano zaceli V tem casu lehko za rano umre, ker ne rabi druzega leka, ko popela, s kterim se rana posiplje, da bi se kri vstavila. Te Stiri tedne mora se postiti po dnevi i po noci, i ves cas ne sme nifi druzeja jesti, ko suh kruh i cerstvo mleko; a ko bi se samo enkrat vode napil, oskrunil bi b tem celi sveti obred, Nekteri aunete dete, ko je Se mlado, drugi pa pozneje, navadno pa, kedar je otrok deset let star. Sunetenje nej opravilo hod^evo (duhovnikovo), ampak druzega eloveka, ki ta posel opravljati zna. On se imenuje sunetiia (ob:'ezovatelj). Ako se hoce kak djaur (neveraik) poturciti, od-vedo ga najprej v diamijo (turSko moliluico), kder h o d I a nad njim k o r a n (tursko sveto pismo) bere. Kedar prebere, mora novinec nekaj za njim momljati; a na to mu da ime, ktero si sam izbere. Drugi Turci ga obdarujo i kedar domu pride, ga obrezovatelj suneti. Zenska se leze poturci, ker ne pretrpi nobene rane. Njo poturCe v dzamiji po zakonu. Hodza bere in uci iz korana, da je to velik jazuk (greh) dekle oskruuoti, veci, kakor da bi kedo sedemdeset sedem ljudi ubil. Kdor ima ta veliki greh ta mora iti v petek ob sedmih zjutraj v dzamijo molit. Hod2a bere nad njim koran i tako mu dragi Alah od? pustu Hodzi pa mora greSnik za to toliko platiti, za koiikor se i njim zmeui, Za duSe umdih ne plati se nifi; samo treba je z hodzo, ali pa s kacim druzim ucenim clovekom se zmeniti, da bi v petek ob sedmej uri prebral koran za duao raj ace ga otca, matere ali koga druzega. Pride Se, znan, i ako bi vedel, kaj je vse zloSil i spisal Da-vorin, potem bi tudi gosp, dopisnik nekaj ve6 vedel i drugace mislii o njem, nego samo — da zivil Cestitim ditateljem gotovo Se v dobrein spoininu ostali ruski general Gurko, koji je meseeajulija 1877 z velikim trudom preSel z rusko vojsko Balkan, kakor leta 218 Hannibal 6rez Pireneje in Alpe; koji je na raznih krajili bil pobeditelj nad turSko druhaljo, ka-kor n. pr. pri Gornjem Dubniku, — postal je vitez reda sv. Gregorija. To vest nam so prinesle „St. Pe-terburgskija vedomosti" St. 46 mej vladnimi izvestji, katera se glasi v slovenskem jezici nekako tako-le: „Na§emu generai-adjutantu, konjiSkemu generalu Josipu Gurko. JunaSki trudovi, pokazani v minolej vojni pod VaSim nafielstvom s Turci vojujofcimi se armadami, zaznamenovavSimi se s celo versto odlicnih del z ne-prijateljem, dvakratni prehod Balkanskih gora, kakor tudi vsa naslednja dela s Turci, dajejo nam pravo naSega blagovolenja do Vas i monarhifino milost. V odliko izverstnih zaslug VaSih in v nagrndo primerne brabrosti in vojnega reda, pokazmihosobn) v minulej vojski, Vas najmilostljivejSe imenujemo vi-teza NaSega imperatorskega reda svetega velemuCenika i zmagovalca Gregorija druge stopinje, katerega znakove Vam nakla-damo (velimo)—poliljaje Vam te—je da polozite na-se i da je nosite po ustauovitvi. Ostajemo se Svojo imperatorsko milostjo Vam udani. Z istinito vlastno roko Njegovega Imperatorskega Velifiestva napisano: Aleksander." V St. Peterburgu, 22. janvarja (po naScm: 3. febr.) 1879. leta. Letos izstopijo iz mestnega odbora Jjubljanskega sledecl gospodje odborniki: iz III, razreda Horak, Jur-clc" in Klun; iz II. razr. Leskovie, Schdppl in Kees-bacher; iz I. razr. Mahr, Suppantsehiseh, Schrey, Suppan. Volitve bodo za HI. razred 15., za II. raz-red 16. in za I. razred 17. aprila. Volilvene komi-sije sestavi 2upan sam. Vreme naSe v tem meseci lehko imenujemo raj-ska: perve pomladanske cvetice pokazujejo glavice bojeSe iz hladne zemlje i vceraj videl sera uze per-vega metulja. „ibcl bi firez planjave Sel bi Crez viSine" pojem z Jenkom, obcudovaje razvijajoeo se naravo; z Gdthe-jem klicoin skrivne motii: „Maeht mich auf e-wig jungl" a pridcl bi Se rad: nnd lasst unversehrt die jctzige SchOnheitf —-Uzivajmo sedaj, kar nam pri-roda Midi, da ne bodemo jokali se Stanko Vrazom: Kud ste svibnja mog casovi kratki? Nade sanci zlatni dan i noc? Kan pod leto ode slavulj sladki, Vidio sam vas hitrim jagmom prod 1 Mladosti klije dvojni cvet, Pomladni cvet Cas mladih let! glasi drugi stih Jenkov, i to je istina. 0 ti srecna mladina! Boze te ohrani mnoga mnoga leta takp, da bi nikedar ne vedela, kaj so boleeme, kaj skerbi, kaj serca tezave! S. D. Iz Maroskega Novega trga (Maros-Va-sarhely) na Sedmograskem 7. marcija (izv. dop.) Nic" dobrega ne morem iz SedmograSkega porofiati. Vedno nestanovitno vreme v jeseui in po zimi nej hasnilo ni kmetijstvu, ni kup&ji; ker so se straSan-ski *neM zameti topili, vzdigale so sevodepogostoma iz strug ter so vedno odnaSale njive, senozeti. mosto-ve, mline, poti, ceste itd.; tako so ogromne §kode Se pomnoiSile obSno uboStvo. Nam bliznja reka MaroS, katera zasluzl po vsej pravici svoje ime (BmaroStt se zove: grizljiv, skeleC) naraste se pri vsakem najmanj-Sem dezeiranji tako, da razsaja vj malem casu po travnikih in njivah in se le polagoma v veCih dneh na» zaj vmakne v svojo dovelj Siroko in globoko strugo, popustivsa skoro cevelj debele plasti blata, katero za-duSi popolnoma posebno ozimnino. Najhuje so trpele vsled tega v tako imenovanih kotlih sezidane vasi. Vsakrat, kedar so se kaj velici dnezni zameti po hribih topili, je iz hnbov in griCev derofia voda Cestokrat cele take vasi potopila in vsa-ko slabo hiio seboj odnesla. Ker se pa take nesrece malo da ne vsako leto ponavljajo, postali so prebival-ci previdni, ter popuSCajo vselej Se 0 pravem Casu svoje vasi in se vi§e v hribe potezajo, da ni 0 dlo-veSkih ali ^ivinskih nesrecah ml slisati. Pri vsem tem pa je veliko §kode; saj je v tacih vaseh mnogo go-spodarjev, kateri si v dobi enega leta u2e v drugiC in tretjid svoje kaj^e pletejo. Da so glede na taka cudna vremena, velike zamete, neprenehljivo vla2nost poti in ceste, katere nemajo nobene trdne, kamenite podlage, sedaj §e vedno brez dna, to vsak labko razume. To pa upliva zel6 neugodno na kupcijo. Saj §e praznega voza ni mogoce z veliko mocjo po straianskem blatu Baprej spraviti; tem manj pa otovorjen voz. Veliko kupCije z 2itom in vinom bi se. dalo napraviti, a vpra* Sanje, kako vkupljeno blago do meata ali do 2eleznifine postaje prepeljati, zapira §e vedno 2ituim in viaskim Stupcem pot do m%, 0el<5 mastno liviao, ki se najveC v BudapeSto in na I)unaj odpoSilia, je silno te2ko po takih cestah goniti. — Zadnje dni so zaCeli pomladanski veirovi prihati in mogo5e, da se VBled tega poti in ceste v par tednih popravijo in da se bo moglo potem tudi na polji kaj delati. Lanska letina se je tukaj, kakor sem u2e v svojem prvem dopisu povedal, dobro sponesla. Vsega je bilo in skoro bi rekel,. prevefi; kajti tukajSnje Ijud-stvo pqstaja v obilnosti leno — in da inia tudi vsega malo, vendar, dokler ima ob Lem 2iveti, ne mara se dela poprijeti. Vse proSnje in obetanje poStenega zasMka in dobrega ftveza ne privabi kmeta na delo in raje doma na gorki peCi Mi in mrhuje, kakor bi si Sel kaj prisMit. Cudna lastnost in morda tudi redka, ali 2alibog resnifina. Cel6 svoje lesene hi§e, katera se mu v kratkih dneh na tla zvrne, ali jo moCan veter gotovo razkrije, ne loti se zaradi prevelike zaniker-nosti in lenobe popravljati. V tem se odHkujejo zlasti dolgolasi Romunci. Ma spomladanska dela se Se nihfie ne zmisli, kajti veseije, katero kmet nad tem obcuti, da je vedno sit, mu ne da ni misliti ni skrbeti za bodocnost V nebesih je, ako ima dovelj wSIaujinett (slanine, Speha) in „2inarcaK (zganja), kojega se tukaj leto in dan mnogo spije. Zganje pa je ravno glavni uzrok ljudstvenega propada: vsemu jetako privajeno, da se ga vsaj sedanji rod gotovo ne odvadi in brez mogocnega upliva tudi bodofii ne. LetoSnji pust se nam je tukaj zelo pusto obnc-sel; vsega skupaj smo imeli tri plese. Zraven tega pa je napravilo druStvo gospd eno „skupno vefierjo" z vstopnino. Dasije bila vecerja straSansko slana,bila je ta veselica vendar najprijetnejSa. Cisti dohodek je Sel v korist zapuScenim sirotam. [Zaradi tako blazega namena se u2e prestaja tudi nekoliko vefi soli, nego po navadi. — Vreme je Se vedno nestanovitno, me-gleno inpalostno. — Posebeu odsek je sklenil z, veliko vefiino. da se dene ono ministerstvo, ki je ylada^opo 16. paaji (Fourtou-Broglie) v zatozno stanje. Sedanje ministerstvo je temu sklepu nasprotno; de pa pri vsem tem obvelja, je gotovo, da nastane nova kriza. In tako ne ho kriz pri hemirnili Franco-zih ni konca ni kraja. NA BPANJSKEM; je novo ministerstvo Mar-tinez-Campos-ovo razpust'Jo posiahsko zboriaico ali „cortesa. - IZ AFGANISTANA je doSIa, kakor Be z^i, zanesljiva vest, da je emir Sir Ali slednjiS vendar zares umerj. Po njegovi srarti se je za-M boj mej stranko Jakub-kana, sina, in mej stranko emirovega brata. Jakub-kan je zmagal. — AngleSka vlada se hawerava zdaj z novim emirom pogajati zaradi miru. Politidni pregled. Z DUNAJA. — Avstrijska delegacija je imela dne 11. t. in. skupno sejo, pri kuterej se je v par urah vse to razsulo, kar je nckdanji pod-predsednik faliranih bank, dr. Sturm, na fielu u-stavoverne opozicije s tezavo v dolgih odseko-vih sejah sezidal. Pri glasovanji zaradi zahtova-nega kredita za stroSke zascdanja BosneizHer-cegovine so zmagali vladni predlogi s 35 glasovi proti 22 glasom. Zraven uze dovoljcnih CO mi-Ijonov glcl. za leto 1878. dovolila je delegacija Se 467/io mtljonov, skupaj tedaj 106 niiijonov 720.000 gid., — za leto 1879 pa 35 miljonov in 444.000 gld. — V odboru je vojni minister Bjrlandt zagovarjal zeleznieo Dalia-Brod-Ze-nico nasproti Meznici Sisek-Kovi; to pa vzbuja v nas opraviceni sum, da hoSe vlada za-sedeni de2eli v ozo zvezo spraviti z Ogrsko dri. polovico nego z naSo, kar nam nikakor ne more prav biti ni iz slovanskega, ni v obce iz dr-zavno-pravnega staliSCa. Saj so vendar takrajli-tavske dezele za okupacijo v krvi in denarju mnogo vec" ^rtovale, nego debele sv. Stefana krone. — Jlrvatska regnikolarna ^eputacija je v Pesti izbrala Kresti6»a za predsednika in MiSka-tovi6-a za tajnika. Skoro gotovo se vda ielji Madjarov glede nove pogodbe, ki se ima inej Hrvatsko in Ogersko skleniti za prihodnjo dqbo. — Minister grof Taaffe se je 7. t. m. v Insbrucku poslovil od prebivalstva in uradnikov, Vse mu je izra^evaio najtoplejie simpatije. — Dogovori naSe vlade s turSko zaradi zasede Novega Pazarja so se nekda ustavili, ker zahteva Porta trdoglavo, naj se jej zagatovi vrhovna 0-llast v Bosni in Hercegovini. IZ SARAJEVA. — Pomladansko vreme je zacelo tla suSiti in zato se zopet ozivljajo javna podvzetja. — Vojaki, kateri so zdaj v teh de-zelah v garniziji, pojdejo ve^inoma domov; na-mesto njih pa pridejo drugi — a skoro gotovo v manjsem Stevilu. — 8. t. m. so praznovali tukaj muhamedanci prav slovesno rojstni god svojega proroka Muhameda. Deputacija 18 mu» hamed. duhovnikov in sarajevskih veljakov se je zahvalila poveljniku Jovanovi6-u za dovoljeno versko enakopravnost. IZ CARIGRADA se porofia, M je ruska posadka Adrijanopelj zapustila in da je 11. t. m. §est turSkih bataljonov zasedlo mesto. Zdi se tedaj, da se za6enja tudi glede vzhodnje Ru-melije izpolnjevati berlinska pogodba. V FRANCOSKEM parlamentu zopet nekaj vre, ker se moC le prevefi radikalcem nagiblje, Doma^e stvari. Oesarski dar. Nj. V., preiv, cesar jo podaril 2000 gld. za razlirjanje goriSke ^enske bolniSnico. Mestne volitve. Mestno 2upao8tvo goriSko naznanja, da je imenik volilcev za prihodnjo dopol-nitne volitve mestnega zastopa od 10. t. m. v ;bCin-Bkem uradu skozi 4 todne v pregled razginjen. — Ugovori proti imeniku se imajo podati do 7. aprila 1.1. Nesreda. Protekli ponoddjak je nek star v-oznik na cesti proti leleznici tako nesrofino padel, da je priSel vozu, s katerim se mestne ulice moCijo, pod kolesa, ki so ga tako hudo pomastila, da je koj inrtev oblelal. Prenesli so ga na pokopaliS^e. PoSpolk baron Hess fitv. 49 premeitl se te 4ni iz Serajevfga v Gorico, kder ostane ? fiarnizijl. Govori so, da ima ta polk, kateri se nablra na gore-nje Avstrijskem, menda v okraji St, P^ten, prav izvfft-no godbo. to bi nam bilo juko po volji, snjjo dolgo-CiiHiio tu brez vojaSke godbe. V gorigkem gledififii daje v letoSnjem poBtu prav dobra ital. druzba diamatifine predstave. Osebje Stcje mej seboj prav spretne moci, izbor iger, ki se predstavljajo, je v vsakem ozirii hvalcvrcden, oblcke in vsa druga oprava elcgantna in dragoceua; — a pri vsem tem je glcdiSce prav slabo obiskova.no. fretek. sredo je bilo pri prav lepi predstavi samo 16 po-sluSalcev v parteru in nekoliko vec" v lozah. to pri-znava warn ^Llsonzo.* Alini to cudno? Vmestu, ka- tero Steje biizo 20000prebiyalcev, pa bote po sili italijansko biti, ni najti toliko patrijotov, kaleri bi hoteli skozi pa? tednov v letu vsak dan po 30 bornih novdicev zrtovati, da bi se prav dpbre italijanske glediSLne predstave (molSiino 0 srednjih ali slabfh) vsaj dostojno obiskovale? Je pa5 res, daje pri teh ljudeh vec* dima nego pecenke. — Obravnave pred porotniki. Dne 5. t» m. je sedel na obtozni klopi JoM BaudaS od Stefana iz Levpev kanalskera okraji, 20 leten sainec; V zadnjem Casu je sluZil v Baroggi-jeyi vili v Serapetru pri Go-rici, kder je ukradel zlatenine in druzega blaga v vreduosti nad 300 gl. — Porotniki so ga soglasno krivega spoznali tatvine in na to ga je sodnija obso-dila na 7 let trde, poostrene jeCe in da ostane po prestani kazni pod policijskim nadzorstvom, Due 6. t. m. se je vrSila obravnava zoper Mar-ka Zanuttino r. Valentina, rojenega v Vizinalu in stanujocega v Bornjanu. 2ato2enec ima 54 let, je.oze-njen, kolon, do zdaj Se nikdar kaznovan. Porotniki so ga soglasnim sklepom krivega spoznali goljuflje, ker je pri tretjih osebah poskril 27 starjev turSice, katero je po noci na zemljiSiih svojega gospodarja baroaa Mih. Locatelli-ja iz Kormina pobral in ker je popro-dal vso svojo iiiviuo, ki je bila na kmetiji, v namen, da bi je gospodar ne mogel' zarubiti za dollno na* jemnino v znesku 1200 gld. — Sodnija ga je obao-dila na poldrugo leto trde, poostrene jece. Dne 7. t. m. so porotniki z 9 glasovi proti 3 spoznali, da je Peter Sfiligej r. Aatona, bivSi obclaski 5uvaj v Korminu, kriv zlocina zoper varhost 2ivljenja ker se mu je dne 1. decembra 1878 v gled$cni ka-vami v Korminu po neprevidhosti puSa sproftla inje strel necega Ivana Zorzuta tako nesre^no zadel, daje vsled tega umerl. — Sodnija je obsodila Sfiligoja4 na 11 mesecev ostrega zapora. Zadnja obravnava pretekle sesije je bila dne 8. t. m. zoper Jozefa Lkena od Ivatfa iz Rifenberga, 36 letnega, u^e kaznovanega samca. Porotniki so soglasno potrdili glavni dve vpraSanji, da je obdolzenec kriv hudodelstva ropa in prestopka vlacugarstva; veled tega ga je sodnrja obsodila na 12 let trde, poostrene jece, iz katere se preseli pj prestali kazni v posilno delalnico. Licen je oni hudodelec, 0 katerem nam je nedavno poroCal naS rifenberSki dopisnik, da je dne 2. febr, t. 1. Se z nekim drygim tolovajem, SorS-em, —. priSel v hiSo vdove UrSe Licen, ko bo bili "tfudje v cerkvi; .tam Eta nasla samo mlado deklico Ivwko Abramovo, katerej je Licen z nozem grozil, ako nebi molcala, ter jej siloraa pobral kljuCe, jih izroCil tova-riSu, in ko je ta v spalni sobi kradel, je I*, deklico z eno roko za vrat drzal, z drugo pa jej nsta tiSCal. Slednjic sta razdelila rop v vrednosti okoli 30 gl, in jo naprej pobrisala. Licena so v Trstu vjeli, Sor§ je pa odnesel pete najbrle' ? Italijo. Pontabeljska Zeleznica. Avstrijska vlada je nekda naznanila italijanski, da bode zeleznica mej Trevizem in Pontabeljem v prihodojem maju zanesljivo koncana. Za to se zdaj tudi Italijani na svoji strani podvizajo, da z delom ne zaostanejo. K&J bi ne ? saj bode ta zeleznica njim v najveeo korist Rojanska Sitalnica napravi v nedeljo 16. marc* 1879 druStveno zabavo so aledcCim sporedom: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Kroja<5 Fips* ali »Nevami sosed.* Borka s petjera v 1 delu. 4. SreCkaoje z darili 5. DruStvena zabava. Vstopnina za neudc 30 kr. Za-ietek ob 61/2 mi zvccer. „Slovenija" dunajsko akaderaicno druStvo ob* haja necoj stovesno spomin prerano uuirlega sloven-akegapesnika Simon a Jenka; slavnostni govor ima aas rojak g. M. Zavadlal. Ifogoce, da nam za pri-hodnji list dojde porocilo o zanimivem slavnostnem veceru. Potrjena poatava. Nj. VeHc&nstvo je potrdi-lo nairt postave, sprejet v pretekli dezelnozborski se-aiji, po katererase wedejo nekatere spremembe v delel-ne solske postave od 10. marcija 1870 Stv. 18 in 16. oktobra 1875 Sty. 28, del. zak. U6iteljske spremembe, 0 katerih smo zadnjid porocali, Se niso pirn? gotove. Razne vesti. Mesto Szeghedin na Ogerskem je pod vodo in okoli in okoli nad 100.000 oralov polja. V bliznjem Dorozmi je 400 his popolnoma pokoncanih, pa tudi v mestu se jih je uze nad 1000 posulo. Nad 1000 de-lavcev dela neprestano, da odvme veco nesreco, ka-tera je nle tako straSanska. &tt njima spomin. — V svojej prenapetosti hoteli bi Madjarji, akobiSlo, vsenarodena Ogerskem v enej nofii pomadjariti ,i zato nameravajo sklenoti novo postavo, da bi se Y vse sole na Ogerskem uve-del madjarski jezik, ce prav je tamo skoraj vise od polovice tseh prebivalcev Nemadjarjev. Vlahi (Rumim-ci) potozili so se zastran tega potem svojih velicih cerkvenih glavarjev naravnost pred kraljem. Njegovo velicanstvo je te doglavnike lepo primilo in obecalo jim pomott, kolikor je pravo. Sedaj sta se pa ogla-sila oba pravoslavna Skofa maloraska (rntenska) na Ogerskem, namreg Basztelyi v Munkaci i Tot v Pre-Sevem (Eperiesu) zoper rnmnnske Skofe, ter sta po-slala ministerstvu nauka pismo, v kterem zagovarjata z domorodnega (?) staliSca i s koristi njima zaupane krSCanske crede, nameravano madjarovanje ljudskih sol.Bes zalostna majka Slava, ki zlvi na prsik svojih dve taki hulji! Dva bolgarska domoljuba. — Ne samo ocl Slovanov, temuc tudi druzih narodov obrnjene so dan denes v bolg&rsko narodno skup§emo v Trnovem. Fr-vaka bolgarskih narodnih zastopnikov sta Zankov i Balabanov; to sta dva mozaka, ktera sta uze Jeta 1876 zagovarjala praviee tlacenega svojega naroda ter hodila po Evropi od ene do druge vladarske stolice, da bi naklonila visoke vlade za bolgarske narodne praviee. Dovrsila sta pravoslavne nauke y zapadnej Evropi, v Parizu i Londonu. Yedno sta bila, kakor v staro grSkem casn Kastor i Polux, prava prijatelja, Se prav sta oba raznega temperamenta. Zankov jebil vedno zmirnej§i, Balabanov je pa bil zaneseaej&i, ter je posiuSal le glasove svojega za blagost svojega naroda krvaveCega srea. Na pro§njo svojih domorodcev zlozila sta leta 1876 spomenico 0 groznostih na Bol-garskem, ktera je biia poslana vaem evropskim vla-dam. Eo je sveta Bnsija napovedala vojno turSkim krvolocnikom, najdemo oba v glavnem ruskem vojoein kvartiru, kder ju je ear osvoboditelj osobno sprejel. Pozneje je bil Zankov mestcdrzec v Svi^evem, Balabanov pa v Trnovem. Naj Bog pozivi ta dva poSte-njaka se mnoga i mnogaja bta na korist nam naj gorodnejSega bolgarskega naroda 1 Javna zalivala. Vsem onim, ki so nalega Ijubegain edinega sina JOS1PA danes do tihega groba spremili, izrekata s tern naj* toplejso zahvalo MnjoSa jfiRNEJ I TEKEZUA CERNOVIC. Y Kanalu dne 11. marcija 1879. USTNICA IIBBDNISTVA. Gosp. it L. v M. V. Pr.w radi sprejemamo clanke o kmetijatvo, - da ae le z n«§imi raz-mor*mi fjerasjo. Prar lepa hrala in sreen pozdrav! — O. B. t V. Ker smo prejeli t zadnjem Sasa vee poezij za liatek — ne priobcimo nob one, da se ntkssur ne zamerimo. Honda bo tako baljSe in A'i nam tudi ne zamcrite, kaj ne, da ne? — Gosp. J?r. B. ˇ V. Slovniftii prepiri ne spadajo v na§ list. 6e amo tadi posamezniku. uze besedo dovolili, ne maramo ven-dar dalje pravde mej 1-orci in protil-ovci posredovati. Nam je vse eno, izgovsijajto tako ali tako. — O. dopis. iz Ka-nala. PrihodnjiS; danes ni bilo tefi mogoge. — G. JL. S. v B—u. isfismo mogli vsega razcifrati; zato smo porabili drug dopis ob isri atrari, Id nam je prilicno dosel. Za poslano pri-ar6na hvala in prijat. pozdrav! Poslanica.*) Gospod Alojzij Bader je priobfrl 7 Stevilki 7 objavo, katero smo prav radovoljno na znanje vzeli. On pravi, da nt hotel nikdar kratiti prave zasluge drugim tvornicam in njih dobrim izdelkom. Tern bolj.se! Pravi, da se je bojeval in da se bode tudi za naprej zoper sLbo blago in ne zoper dobro. Naj se le; mi nismo za nobea boj, ali vsaj za druzega ne, nego za oni, kojega sile se napenjajo edino za izde-lovanje boljega in cenejega blaga; da drngi drugafie mislijo in se po Lasnikih prifkajo, to nas pad raalo briga. Dalje pravi gosp. Bader, da drzee se svojega na-dela prodaja vino za vino in vodo za vodo. To je sveto nacelo, gosp. Bader, s katerim se iskreno vje-mamo, aje tndi vselej izvajamo, prodajaje vosck za vosek. Po tern takem sprejemamo prav radostno vse te objave. Yojska, katero je g. Bader napovedal slabemu blagu, nas cisto ni6 ne zadeva, ker je na§e povsod za dobro spoznano. Veseli nas, da je gosp. Bader pri-pravljen, pripoznavati zaslugo drugim tvornicam in njih dobrim izdelkom in ne dvomimo, da je v tem pripoznanjl odkritosrSno izrazena pohvala tudi nasi tvorniei. Dosledno zares ne vemo, zakaj bi se §e dalje po ^poslanicah" razgovarjaii. Od na§e strani je tedaj stvar popolnoma resena in zato odlozimo perd nadejaje se, da bo s tem tudi slavnemu ob&nstvu vstrezeno. V Benetkah 23. februarija 1870. Ctiits. Rcali ed emit; Gavazzi. Z ozirom na to izjavo gosp. Josipa Reale in de-diCev Gavazzi se nadejam, da me bodo slav. oskrbni-stva Castitljevih cerkva tudi zanaprej z mnogimi na-roCili osrecevala. V Korminu dne 25. febr. 1870. Oiacomo Palla edini zaloznik v Avstriji tovarnice gg. Gius. Reali ed erede Gavazzi v Benetkah. *) XJrednistvo ni odgerorao ni za obliko ni za zadrzaj. Odvetnik Ivan dr. Vinci ( je odperl svojo pisarnico v bivsi Rismon-dijevi hi§i na Korenjn §tev. 261. in slivovka ^ se dobiva po postenih cenah pri [Hi Kavcic & Ferflla i Korenln. U Bazpis ucit. sluzbe. V tem Solskem okrajn razpisnje se slniba podu&telja na 3 razrednici v Komnu. Za to sluzbo so dologeni sledeci dohodki: 400 gold* letne place, 80 gold, na ieto odskod-nine stanovanja i 100 gold* na Ieto osebne do-kiade. Prosilci naj iloii svoje proinje previdene z dokazom tt&teljske sposobnosti v Stirih tednih po prvem razglasu v uradnem listu „Osservatore Triestino", pri krajnem solskem svetu v Komnu. C. K. OKR. §OLSKI SVET V SE&ANI dne 5. marcija 1879. BOSIZIO. Za sveto Ieto! Molitvena knjizica za rabo pri obiskovanji cerkev v sv. letu je iz§la in se dobiva v Mai-lin-govi tiskarni po naslednji ceni. 100 iztisov 2 50 „ 1 1 iztis — gld. 50 sld. 4 . ^rr^Wtr empfchlot»=^=;j: salt Begtes und Preltwtirdlg8te>~j Die Begenmantel, "Wagendecken (Placlien). Bcltemlagen, Icllstoffe r^ der k, k. pr. Fabrik | B von M. J. Elsinger & Sohne p ^ in Wien, Neubau, ZoUergasae 2/ p^= Lieferanten de» k. und k. Krieesministeriuma, Sr. Moj, Krl«gimarinBr vleler Hum»nltat»angtalten etc. etc. „Solide Firmen als Vertreter erwiinseht." Odas druzinam. I 5 Dasiravno je colnina od kavejjako 3 porasla, dobivajo se pri meni vendar vse ^ sorte z m 1 e t e have iz TerziSke meha- \ niCne tvornice—po is till cenah, kakor poprcj. In ta kava mora v resnici vsakemu vstrezati bodi glede cene, bodi glede dobrote. Anton Mazzoli V Gorici v gosposki ulici. \ I »K2I Koristno naznanilo predast. duhov§6ini. Tovarna za izdelovanje vo§eenih sve6 lastnina Alojzij a Bailer-ja v Gorici, ki je bila odlikovana se sreberno svetinjo pri razstavah v Gorici leta 1854. in v Trstu leta 1871., ravno tako s castnim diplomom pri svetovni razstavi v Mona-kovem 1. 1855., v Parizu 1. 1855. inna Dunaji L 1873, z bronteno svetinjo na zaclnji svetovni razstavi v Parizu 1. 1S78, priporo^a svoje sveee iz distega voska od cebel, katere lepo, mirno in poeasi gorijo in prav nid ne kapajo, se ne kidajo in ne onededijo altarja. Cena jim je gld. 2.68 K.o sveee iz ei-btega voska od cebel I. vrste, katere pripo-rofiam visokoCastiti duhov§5ini; gl. 2.33 K.o od II. vrste. Priporoca tudi svoje sveee, ki se imenujejo vosSene (zmes, Kunstwachs), katere so prav enake onim iz Beneske fabrike in kojih zaloga je v Korminu. Take sveSe ki se v Korminu prodajajo za voSfiene in placujejo po gld. 2.40 prodaje podpisani po gl 1.90 K.o. Alojzij Bader. Zalogo mojih sve6 ima tudi Stefan Kralj bandar v Kanalu, Janez Sord Stacunar v Bovcu, Janez GoljevScek novi stacunar v Sezani. Placuje se ob Tconcu leta, ali pa 5 Jcr, odbiiha pri kilo^ ako se precej plafa. i [V] H X Ltdavatelj iu odgovorni uxednik; ANTO^ WABUmh — Tiskar; MAXUJSG v Gonci.