The Oldest and Most Popular. Slovene Newspaper in United States of America. Najstarejši in najbolj priljubljen flovenskt list v Združenih Državah Ameriških. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE Y ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) STEV. (NO.) 132 LETNIK (VOL.) XLIV CHICAGO, ILL., TO REK, 9. JULIJA — TUESDAY, JULY 9, 1935 PREDSEDN1 KOV PRITISK Zopet velik požar na Dravskem polju: V vasici Prepolje, občina Rače, so zgorela poslopja štirim posestnikom. — Lanska letalska nesreča v Osjeku, pied sodiščem. — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče in drugo. Predsednik želi, da kongres čimprej sprejme predlog za ureditev razmer v premo-garski industriji. Kadar plameni gospodarijo.. >2 milijona dinarjev odškodni -o—•— Novi poštni dom V nedeljo 23. junija je bil v Ljubljani slovesno otvorjen in blagoslovljen novi poštni dom. Slovesen blagoslov je izvršil župnik Rev. K. Zakrajšek. Utonil v Sav Blizu železniškega mostu pri Zagrebu je v Savi utonil orožniški kaplar Anton Strži-nar ali Skržinar, ki je bil doma iz Bevk pri Vrhniki, S svojim tovarišem Bešičem se je kopal in naenkrat izginil v valovih. Več kopalcev mu je hotelo pomagati, a je bil ves trud zaman. Zadela ga je v vodi srč- Mura naplavlja trupelca otrok Iz Gor. Radgone poročajo, da so ob obali Mure našli utopljenega otroka, katerega so spoznali za 5 letno hčerko I delavca Karla Rosenbergerja . junija. •—Dne 2-1.' nji gori je umrl Janez Škufea, junija preteklega leta se je ugleden in trden posestnik. Za-pripetila ob priliki velikega dela ga je kap v starosti 75 let. i letalskega mitinga v Velišču —- V Ptuju je umrla Marija huda nesreča. Pilot Bogumil Kosi, rodom iz Ljutomera sta Jaklič, doma iz Podgorice v ra 77 let j kočevskem srezu, je padel z --o- jletalpm tipa "Graner" med ob- Nesreča s patrono jčinstvo in je bilo ubitih 10 Iju- Poljski delavec 65 letni Ja-|di, 7 pa hudo ranjenih. Nesre- nez Pikolnik v Dvorski vasi iča je im jii' danes svoj epilog, pri Velikih Laščah je nekje n» tukajšnem sodišču. Proces'.našel patrono in z njo tako ne-jbi se bil moral pričeti Sp 1(.. j previdno manipuliral, da mu Imaja, a je bil odgoden do da- j je v rokah eksplodirala in mu 'nes, ker je bilo treba dobiti še pri tem odtrgala vseh pet pr-mnenje izvedencev o nekih 'stov na levi roki. vprašanjih ter nekatere do- ---o-— kumente. Jaklič se je pri raz- Sončila se je pravi zagovarjal, da je njego- - Delavka tobačne tovarne v vo letalo padlo na zemljo, ker Ljubljani, Roža. Čemžar, ki je v višini 50 m izgubilo rav- stanuje v Savljah, se je sonči novesje in mu je solnce jemalo jla na leseni ograji, katera se vid. Jaklič je bil obsojen na 6 je podrla in Roza je zdrknila mesecev zapora pogojno za I po bregu tako nesrečno, da je dobo 5 let. Privatne stranke je morala radi zlomljene roke in 'sodišče napotilo na civilno hudih notranjih poškodb v i pravno pot. Zahtevale so nad ljubljansko bolnico. MOŽAKAR ŠE VEDNO "PRI SEBI Slika kaže D. C. Bearda, poveljnika deške organizacije ameriških skavtov. Mož je pred nekaj dnevi obhajal svoj 85. rojstni dan, a je še pri polni moči. Dokazal je to z metanjem sekire na daljavo, pri čemer je pokazal izredno izurjenost. V trgovini — Oče, — j C vprašal trgovčev sin, — v trgo. vini je gospod, ki bi rad vedel če se volnene srajce pri pranju ne skrčijo. Velikodušnost — Dimnikarski vajenec Pepček je posodil prijatelju brivskemu vajencu Mihi $10.00. Miho je to ganilo in dejal je: "Pepček veš, če se ti bo kdaj slabo godilo, če te bo zapustil ves svet, če se oče in mati, pa sestre in bratje ne bodo več zmenili zate, potem pridi k meni. Jaz te bom zastonj bril." V pisarni. — Gospod šef, dajte mi, prosim, pet dni dopusta, oženil bi se rad. — Kaj niste mogli opraviti tega med rednim dopustom? — Obžalujem, gospod šef, nisem si hotel pokvariti počitnic. Cerkev in državne oblike Pri založniku. — Hm, hm, jaz izldajam samo dela avtorjev, katerih imena so splošno znana. — To je kot nalašč zame, ker se pišem Novak. Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN NEPREMAGLJIVI DENARNE POŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugoslavijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljivo direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene so podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih) Za $ 2.75________ 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ 5.75 Za $ 5.25________ 200 Din Za $10.00 pošljite $10.85 Za $ 7.30________ 300 Din Za $15.00 pošljite $16.00 Za $10.00......... 400 Din Za $25.00 pošljite $26.1G Za $11.75....... 500 Din Za $40.00 pošljite $41.25 Za $23.50_________1000 Din Za $50.00 pošljite $51.5(1 Lire: Za $9.35_________100 lir; za $44.50_________500 lir in za $88.20..........1000 lir Via pisma in poSiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD„ CHICAGO, ILL, m« Kdcar RJoe Biirmchv Ji lue n g, IV,• rm(t",'t0 liy Vi.moui JI";;..' nnii P:..' OhhJUulM UNITED FEATURE SYNDICATE, II Ko so se odpravljali da zapuste šotorišče, je Zora rekla Zveretu, da bi ostala in stregla Tarzanu, dokler bi od strašne rane ne okreval, a ji Zveri tega nikakor ni dovolil. Pač pa je pustil Zveri, da je ostal pri Tarzanu Dorsky z nekaj črngi, ki naj pazijo n^ stvari katere so ostale v taborišču. . ^ * .4 £- Jreeno se je Zveri z odbrano četo odpravil naprej, je še poklical k sebi Dorskega in mu dajal neka navodila, zlasti kar se tiče Tarzana, "Le glej, da bo vse tako izgledalo, kot da je Tarzan ušel, ali vsaj tako, kot da je umrl po nesreči," je Zveri govoril Dorskemu. "Le nikar se ne boj," odgovori ta. Zgodaj naslednje jutro, se je cela Zveretov.a ekspedicija odpravila da pojde iz taborišča. Črni vojščaki so bili opravljeni v obleko kot francoska kolonijalne Čete, medtem ko se je Zveri, Pflittl in ostali, opravili v obleko francoskih oficirjev, katero so nosili- s seboj. Zora je seveda morala tudi z njimi. "Predno se vrneš," zatrjuje Dorsky Zveretu, "ne bo o Tarzanu ne duha ne sluha." — "Dobro," reče Zveri in ekspedicija je odpotovala proti italijanski Somaliji. Zveretova ideja je bila, da bi razdražil Italijane proti Francozom in po tem potu je mislil, da zasede sam prestol v Afriki, z Zoro ob strani, kot ženo. •tran » ~~ "AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, 9. julija 1935 Torek, 9. julija 1935 •AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran 8 ^ tnnuur iiiiiiiiiui Uii.nMiimmiiir:mrmuruiiuu^ J Tvoj nedeljski tovariš. I* TEDENSKI KOLEDAR 14 Nedelja — Sv. Bonaventura 15 Pondeljek — Sv. Henrik 16 Torek — Karmelska Marija 17 Sreda -- Sv. Aleš \ ' 18 Četrtek — Sv. Kamil ;fM?f-* fr 19 Petek — Sv. Vincencij P. 20 Sobota — Sv. Ilijeronim Rev. J. C. Smoley: PETA NEDELJA PO BINKOSTIH Že v Starem Zakonu je bilo zapovedano: "Ne ubijaj!" Je že davno temu in vendar nam kaže svetovna zgodovina od onega dne, ko je bila ta zapoved dana med gromom in bliskom, neštete liste popisane s človeško krvjo, prelite s samomori. Dandanes či-tamo v listih že o samomorih otrok. . . Kam je svet prišel?. . . Samomor je velik zločin: a) proti božjemu veličastvu. Kdo bo zanikal umetniku pravo, da s svojo soho, svojim lastnim delom ne sme storiti, kar mu drago? Volji božji pa, katero ima zahvaljati vse stvarstvo za svojo eksistenco in svoje življenje, se pa revna stvar sme upreti brez kazni? "Bog daje zdravje, život in blagoslov", pravi sv. Duh pri Sirahu (34, 20). In na drugem mestu: "Kakor je ilovica v rokah lončarja, da z njo dela, tako je človek v rokah tega, ki je vstvaril, in ki bo plačal po svoji sodbi" (3, 33). Že poganski modrijan Platon je obsojal samomor. Kako veliko krivdo naklada na sebe še le kristjan — samomorilec. "Nikdo izmed nas ne živi za sebe, nikdo ne umira za se, ampak mi živimo za Boga, ko živimo, in umiramo za Boga, ko umiramo" (Rim. 14, 7). Proč...tore j s ^momorilnimi mislimi, bodimo yvaležni za dar življenja, Bogu l2l'očimo svoj začetek in svoj ko-ne. "Ti si, o Gospod, ki imaš ob- JEZ NA REKI V DELU tega postopka ni znana," ve se le ast nad smrtjo in življenjem, vodiš k vratam življenja in ve-deš zopet od tod" (Sep. 16, 13). b) Je-velik greh proti lastni duši, kojo izroča samomorilec brez usmiljenja v večno pogubljenje. V luči vere je samomor nekaj groznega. Vdati se v roke pravičnega jBoga, o katerem stoji zapisano: "Ti boš plačal vsakega po njegovih delih" (Ps 61, 13). Kako prebujenje čaka samomorilca na onem svetu! Živimo v božjem strahu, spominjajmo se besed : "Boj se Boga, spolnjuj vse zapovedi, katere sem dal tebi hi tvojim sinovom, in vnukom vse dni svojega življenja, da bi podaljšal svoje dni" (Mos. V, 6, 2). c) Je težek greh napram družbi, posebno proti sorodnikom, ci Milano, Kristjanu Col.ja, do-Koliko bolesti in žalosti napravi ma Strbine na Krasu. Oblasti nadebuden mladenič s takim nepremišljenim dejanjem! Kaka rana za materino srce! Družba zgubi koristnega uda, delovno moč. Kolikokrat žrtvujejo posebno v evropskih "izobraženih" krogih svoje življenje goljufi vini nazorom o — samomor! 'svojega službenega opravila Ici, ki so, da so prišli v notra-domov, se je mimogrede ogla- njost trgovine Ado H a Vogrin« 'sil v neki gostilni na Rakeku, ca, v Framu, izpodkopali rov Medtem mu je nekdo izmaknil pod debelo steno in se tako aktovko, v kateri so bili in-j vtihotapili v trgovino. Ko fr|o striumenti v vrednosti treh ti- pa zaslišali korake, so zbežali, sočakov. Cerkve ropajo S Koroškega poročajo, da je bila meseca majnika oropana —o- Nesreča 'ri jamskem delu v Zagorju se je zrušila plast premoga na H rudarja Ivana Jereta in mu zlomila desnico. — Pred loti ga je tudi zasulo in je komaj ušel smrti. -o- cerkev na Dravi, kjer so tato- Preko Columbia reko v državi Washington gradi federalna vlada velik jez in gornja siika kaže okraj, kjer bo stal. Na sliki se vidi tudi mesto, ki ga je vlada zgradila za svojo inženirje in dtlavce. Muhovi gostilni oblastva odvze- nice, ki so ju financarji obdolži- kakih 3.000 vojakov. Do sedaj la koncesijo. Točna motivacija li, da sta skrivaj kuhala žganje, jih je bilo naseljenih v vojašnici 'pi{a sta tako dolgo, da se lie okrog 200. Vojašnica je popol- Tc sta pivca Krošnjarenje z vinom je v Mariboru strogo prepovedano, vendar marsikateri poskusi na jta način zaslužiti kak dinar. jTako sta bila pred kratkim prijeta od mestnega stražnika Jdva krošnjarja, vsak z 10 li tersko pletenko na hrbtu in bi-jla privedena k obrtnemu referentu. Medtem, ko sta čakala na zasliševanje, ju je popadla jeza, da bi drugi pili njuno vino in sta ga začela piti sama ' jima toliko, da je za vsem politično Posadko v Podbrdu so ojačili inoma dokončana, sedaj skušajo ozadje. To postopanje napram j V novo vojašnico, ki so jo za- 'napeljati v njo še vodovod. Vodo našim gostilničarjem in lastni- čeli graditi v začetku poletja 'nameravajo napeljati s Porezna. kom drugih javnih lokalov nam 11933, končali pa koncem leta S tem je dobilo Podbrdo novo je prav dobro znano in se slučaji j 1984 in ki stoji med Huda južno 'nadlogo, saj je že itak vse pre-kar vrste. Na ta način skušajo in Podbrdom tam, kjer so bile plavljeno s priseljenci in unifor-fašistične oblasti uničiti še one med vojno bolnice, se je naselilo 'miranci. naše podjetnike, ki so se vzdržali do danes. V Trstu so oblasti odvzele koncesijo lastniku bufeta v uli- Škulj, lastnik restavracije «Pri!mco 61 letni Franc Sterle, ka Amerikancu." Rojen je bil le- teremu je med delom odletel v ta 1872 v Št. Juriiu pri Gro-|oko velik kamen in ga občutno ranil. so ga obdolžile, da je bil v neki gostilni pri Sv. Ivanu v družbi, ki je' prepevala slovenske pesmi. Zaradi tega ga smatrajo ta 1872 v St- Juriju pri kot protidržavni element in kdor aupljem. V mladih letih je bil | pade pri fašizmu v nemilost, ta tudi v Ameriki. — V celjski' je obsojen na gospodarsko pro. bolnici je umrla Jožefa Jager, časti". Dvoboj P»st. Tako počasi izginjajo loka- 0(' Sv. Jurija pri Celju stara jli za lokalom, ki so že v sloven- 80 let. — V Liscih pri Celju je TO IN ONO iz DOMOVINE ■ Smrtna kosa j— Iz Bližnje Smarate pri Ložu V Ljubljani je umrl Rudolfi^ Pa P™el v ljubljansko bol- Dober katolik ne bo storil ta- jskih rokah. Ne samo v Trstu, umrla Frančiška Spolenak, ob-listo je v Gorici, kjer smatrajo črnska reva stara 66 let. kega koraka. On ve in zna pre-Llovenske podjetnike in obrtni-' -o-, našati veselje m bridkosti živ- jke za hude konkurente prise-ljenja, upa na ljubezen božjo: jjencem. isto je po deželi, kjer Veseli se v Gospodu, vdano trpi morajo izginiti stare znane go-in misli: "Kogar Bog ljubi, tega stilne> da tako 0{Jpjraj0 svobod obiskuje s križi." -o— e pričelo megliti pred očmi in sta nazadnje nezavestna ob-ežala poleg pletenk. Izpila ;ta skoro vse vino. vi odnesli puščico sv. Antona z vso vsebino vred. Kmalu potem so vdrli v cerkev na Pečnici in nato v lamo cerkev sv. Antona. Nekaj dni pozneje so se pojavili v podružni cerkvi sv. Katarine na Jerbergu v šentilijski fari, kjer so vsem oltarjem pobrali prte. -o-- Kdo je rnoenejri ? Jože Matavec, 31 letni de-;!avec in Anton Fras z Jarcnin-skega vrha sta se nekega dno preskusila v moči, kdo je močnejši in spretnejši. Pri tem je Matavec Frasa tako nesrečno sunil, da si je ta pri padcu zlomil ključnico in je moral v bolnico. Lepa starost Letos je praznoval 80 letnico rojstva Janez Kušar. po domače Krivčev oče, posestnik iz Rateč. — Njegov blat Franc je bil nadžupnik v Mengšu, ki je že pred leti postal žrtev roparskega morilca. Brat Valentin je univerzitetni profesor v T). , . . . .. Ljubljani v pok., sin Franc je 0.00 do 52000.00. V druitvo se sprejemajo tudi otroci od t dneva do lfi leta. Za bolniško podporo pa $1.1)1) in $2.00 dnevne bolniške podpore, v slučaju bolezni, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV Mi»S. .K* J "raja od 1. marca do 31. decembra 1935. Rojuki Slovenci m Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. K. S. l\. Jednota, ki posluje že 41, leto, vas potoni svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član(ea) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje jednota ves asestnent. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno. $1. 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "K". Mesečni prispevek v mladinski bddelek je zelo nizek, samo 15c. v razred "A" in 30c. v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtninc. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, 5()c nagrade pri zavarovalnini $250: $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine: $2.00 za $1000: $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za uuve člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega društva (S članov zadostuje) plača jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnost - za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnegst društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI RALI SPADATI H KrS. K. JEDNOTI! MO- syiiS^B^yiMwy*. r Stran 41 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Torek, 9. julija 1935 Zlatarjevo zlato" Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. AVGUST ŠENOA j poslovenil SILVESTER K. PISANO POLJE J. M. Trunk A odrinil me je kakor smet. Pa osvetiti se moram! — Maščevati se? Ali je ta peklenska iskra mrž-nja, ali je ljubav? Oh, Ijubav je, vroča in divja ljubav! Ungnad, moj mož je medved in mila sem mu le zato, ker sem žena!" Banica stopi k oknu in pritisne vroče čelo na steklo. Kavnozdaj zahaja solnce. Nestalni žarki igrajo po njenem čelu. Solnce zaide — zaide tudi nada. V sobo stopi sluga. "Kaj je?" vpraša Klara in okrene glavo. "Pred kratkim časom, vaša milost," odgovori sluga, "se je oglasil pri vratarju plemeniti gospod Pavel Gregorijanec —" "Kaj je rekel?" vpraša banica in se začne tresti. "Oddal je to pismo od gospoda bana. Prišel je iz. tabora in bi bil pismo oddal sam, ali vaša milost ga naj oprosti, ker je že pozno in se mu mudi v Mokrice." "Daj sem!" veli gospa Klara in vzame pismo slugi iz roke. "Kdo je bil, kdo?" vpraša vsa bleda in vrže pismo na mizo. "Gospod Pavel Gregorijanec," reče sluga. "Idi!" zamahne mu Klara z roko. Nemirno začne banica letati po sobi. "On! — Blizu mene! A ni hotel pred mene, pred banico! Ali sem morda zver ? ' Ali sem kača? Raztrgala bi ga! Vrnem mu to sramoto. Cokolin že ve kako. Takoj ga dam poklicati. Toda — ne! Pavel je že itak odšel v Mokrice. Meni se je umaknil — hočem torej jaz za njim!" Klara pozvoni. "Osedlaj mi konja!" zapove slugi. "Dobro, milostljiva gospa!" "Ampak naglo mi ga osedlaj! Moram — moram še nocoj v Mo—, ne, — v So-sedgrad!" "Bom li spremljal vašo milost?" "Ne, sama grem!" "Sami? Zdaj na noč?" "Konja osedlaj in ne vprašuj! Vidiš li ono malo puško na steni? Prebijem ti s krogi j o glavo, ako ne bodo tvoje noge hitrejše od pameti." * * Bila je lepa poletna noč. Zlati mesec se je dvigal nad temno goro in zvezde so trepetale podobne biserom. Drevje je delalo senco, v potoku se je mesečina odsevala — a povsod je bilo tiho, povsod mirno. — Iz samoborskega gradu poleti na iskreni vrancu črno oblečena gospa. Konj je dirjal, da so se kopita komaj in komaj dotikala tal, za gospo pa je po zraku plaval črn pajčolan, kakor, bi na noč letel smrtni angeli na temnih krilih; poleg nje je po tleh bežala temna senca, kakor slaba vest grešne duše. Žena se je sama prestrašila svoje sence. Konj je hitel v smeri proti kranjski meji. V daljini se je belil v mesečini grad, grad Mokrice. In še bolj požene žena konja. Ko dospe pred grad, skoči s konja. Hvala Bogu, duri so še odprte. Poda se v grad. "Kdo ste?" vprala vratar začuden. "Domačinka sem! Gospodarica sem tvojega gospodarja, zdaj pa molči!" zapove gospa. "Tukaj imaš zlato zapornico za tvoja usta. Popelji me k njemu." "Gospodar spi." i "Popelji me k njemu!" Črna gospa udari jezno z nogo ob tla, izpod črnega paj-čolana pa se prikaže bela roka s srebrno okovano pištolo. Vratar se prestraši. Molče pelje ženo pred sobo spečega gospodarja. "Idi," reče ona slugi, "ne boj se zanj; toda čakaj, — čuvaj mi to pištolo." In vratar odide. Lahno odpre žena duri, stopi v spalnico in obstoji kakor okamenela. Spalnica je bila majhna. Skozi visoko okno je sijala svetla mesečina in se razlivala po počivalniku, na katerem je odet ležal Pavel. Mesečina je trepetala nad le-sketajočim se orožjem, zloženim pri zglavju, trepetala je na lepem licu mlade-ničevem, ki je mirno spaval. Prve sanje je sanjal. Bil je izredno lep. Ustni sta se držali na smeh. Bržčas je sanjal o znani mili sliki. Žena odgrne pajčolan, mesec posije Klari v bledo lice. Nema stoji, nepremično zroč v mladeniča. Roki prekriža čez prsi in komaj diha. Globoko vzdahne. Skloni se nad mladeniča in ga poljubi na čelo. "Dora!" zašepeče Pavel v sanjah in se sladko nasmeji. "Joj!" vzklikne pridušeno Klara in kakor pošast skoči kvišku. "Kdo je?" zakliče Pavel in se zbudi iz sanj. "Jaz--" "Kdo?" "Klara!" Kakor brezzavestna skloni glavo na prsi. "Vi — vi — vzvišena gospa? Kaj vas vodi semkaj, sredi noči, pod tujo streho, v to spalnico?" "Kaj me vodi sem? — Pavel, kakor nevihta sem pridirjala sredi noči pod to streho. Kaj me vodi sem? Vprašaj divjo kri, ki se mi zvija po žilah kakor strupena kača. Vprašaj oni del telesa, kjer drugim ljudem bije srce, a meni tamkaj besni burja. Vprašaj pamet, ki ne izbira, ki ne misli, ampak ki me vleče vedno le po tvojem sledu! Glas se je tresel banici in solze so ji igrale v očeh. "Menda vendar niste pozabili, da ste žena drugega?" "Nisem pozabila." "Mar li veste, da ste hrvatska banica,?" "Vem." "In vendar —" ' "In vendar sem vrgla vse pod noge in šla semkaj. Da, prišla sem semkaj, a ne po svoji volji. Nekaj me je gnalo in gnalo ,da sem morala v ta grad in naj bi se vil pred njim sam peklenski jez, ustavil bi me ne bil. Pavel, Pavel," zaječi žena in poklekne pred mladeniča. "Slušaj me! Samo enkrat sem ljubila v svojem življenju, samo enkrat in — ljubila sem tebe. Ali ti je znano, kako dere hudournik, kadar v spomladi topli jug razdere ledene okove? (Dalje) "Vsak naj spozna, da brez tigitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." Nervoznost Ne; le pred' in med kako vojsko zavlada prav posebna nervoznost, ki mestoma sega že v pravo norost. Ta nervoznost je tem nevarnejša, ker posega pogostoma v najširše ljudske mase. Ko so zapiraii ob izbruhu zadnje vojske slovenske duhovnike in inteligen-te in jih spravljali namenoma javno v zapore, so jih mase pogosto opljuvale, da so dospeli, prav beli na mesta. Nešteto takih slučajev se je pripetilo, prav povsod v ti ali drugi obliki. Enako je tudi pri političnih izpremembah, kakršna se je izvršila med Slovani na jugu. Eni izgubijo in ne morejo pozabiti, drugi dobijo, pa grejo zopet predaleč, ako vse in vsak ne pritrdi njih nazorom. To so zanimivi dušeslovni pojavi, in ker pač nervozni, zelo kvarljivi. . Pri "zedinjenju" med Jugo-jslovani so šli mnogi predaleč, saj so posamezniki izpremeni-li kar tudi svojo vero, postali pravoslavni, ker so bili pač pravoslavni Srbi na vrhuncu. Še danes se to dogaja. To je nepremišljena norost, nervoznost, ki le škoduje na obeh straneh. Sam sem doživel, da so se razsodni Srbi pomilovalno nasmehnili, ako je kdo kazal svoje navdušenje s tako nerazsodno izpremembo veroizpovedi. Na drugi strani pa .je zopet nervoznost, ako ni vse tako. kakor ta ali drugi pričakuje, ali ako se ne more sprijazniti z novimi razmerami. Tu začnejo prav dlako cepiti, zopet na obe strani. Vsaka napaka se poveča, vsaka hiba spravlja na dan in v javnost, da bi se le diskreditiralo tam, kjer pač iz kakega razloga ni srca. Popolnega ni prav nikjer, vedno se nekaj najde v kaki juhi, in najmanj popolna je kaka politika. Tu bo vedno dosti povodov za vsakovrstno nervoznost. Tuidi drugje, vse naj bi se iz ključilo, kar ni pristno "naše- Strašno zapeti postanejo celi krogi in izključni, dasi prej niso dosti poznali — domačega, ter vedno škilili le na tuje. Zdaj — bognedaj — niti trohice — bratovega ne sme med' nje. Treba pa je previdnosti. Domačnost je zaklad, ki se mora čuvati, nikakor ne zaničevati. Razsodno tako oču-vanje je naravnost neobhodno potrebno. Ljudski jezik, narodna pesem je tak zaklad. Znak hude nervoznosti je, ako kdo očuvanje takim narodnih zakladov, kakršnih pač niti — brat nima, smatra za — separatizem, celo za proti državljansko strmljenje. To je nervoznost, prava norost. Pameti jin razsodnosti je treba na obeh straneh. smatrajo poročnega dovoljenja nič bolj resnim kakor vozni listek na cestni železnici." Morda pa res francoski poročevalci niso ravno pretiravali, ko so poročali, da baje ni več rdeče — Rusije. Kaj poreče k temu rdeči tabor, ki se slini na Rusijo? Z razvitimi jadri so veselo rinili na morje materializma, še jadrajo tam, ampak jadro za jadrom potegujejo dol, da jim ne zanese, odkoder ni po-vratka. Ni še dosti, pa je le nekaj. Najprej je družina, ne vozni listek, potem je šele država, in če ni družine niti ni države, z državo bi pa tudi vsi boljšeji izginili. RAZNOTEROSTI GODBA "IZ ZRAKA" Mnogokrat smo že culi, da so človeški možgani podobni komplicirani »radio oddajni in sprejemni postaji. Kaj in koliko je dvoje: bolnik je lahko pretkan slepar, ki s svojim postopanjem skuša obrniti nase pozornost javnosti in iz tega nadalje kovati denar ali pa je pojav resničen in tedaj bo morala človeška znanost rešiti težko zagonetko o čudovitem delovanju človeškega organizma. Kajti glasba, ki jo je slišal bolnik, je popolnoma podobna muzikalnim programom radio oddajnih postaj. Sprejema pa bolnik programe brez aparata, zadošča mu njegovo živčevje. Če se bo pojav rešil in pojasnil v tem smislu, potem moremo danes komaj slutiti posledice, ki jih bo imel. -o- ZNAL SI JE POMAGATI V bolnišnico v Ungvaju je prišla 541etna ženica, ki je trdila, da so ji med spanjem na prostem prišle žabe v usta in da ji od takrat nagajajo v želodcu. Vse prigovarjanje in dopovedovanje, da je to nesmisel, ni nič Izaleglo. Ženska je trdila, da jo jželodec hudo boli. Končno je neki zdravnik prišel do dobre ide- SHnasta razstava ,na teh trditvah resničnega, bo , morda pokazala bodočnost. Ni "Preiskal" je žensko in de-'ravno dolgo temu, ko je angleški 1*1, da ima Prav, da so v njenem in zdravnik Leonard Ave- želodcu res tri žabe. Te je treba major Jini „____!želodcu res tri žabe rv poročal o'čudnem "slučaju, ki 'odstraniti, s Čimer je bila žen-V mestu Sar. Diego v Kali-Iga je sam doživel. Major L. Ave- ska zadovoljna. Nato so jo klo-icrniji bo razstava, ki je v ideji jry se je v neki norišnici dalj ča-.'reformirali. Ko se je zbudila, so vrlo pomembna. Morda ni nič jsa razgovarjal z bolnikom, ki je napačnega, ako pride pri kaki razstavi tudi binez do svojega deleža, saj je to nekako tudi namen raznih razstav. Ampak če ta biznez apelira na najnižje človeške instinkte, pade jcivilizacija na najnižjo stopnjo. Iz vseh raznih poročil, kaj vse se bo videlo v mestu San Diego, se reži — nagota, noben poročevalec ne more priti preko točke, da se bo tam videla kolonija — midistov. jNiso vsi ljudje moronski. mnogo pa jih je, in vsaj nekaterih" ... . v , . , ppH |ra(™ tega, ker jih je ze kje slišal. Najzanimivejše je gotovo to, da se bolnik v ostalem obnaša po- zgledal in govoril popolnoma normalno. Edino, kar ga je ločilo iz družbe ostalih splošno normalnih ljudi, je bila njegova lastna trditev, da sliši večkrat kar tako "iz zraka" najrazličnejšo glasbo, tako dele oper, glasbene in pevske solo točke itd. Pesmi, ki jih sliši, so v njemu nerazumljivih jezikih. Od glasbe, ki jo je slišal, je mogel po posluhu zapeti par melodij in izkazalo se je, da so te melodije res že komponirane, da pa ni verjetno, da bi jih mogel bolnik poznati ji pokazali tri žabe, ki so plavale v vedru vode. Ženska je pa zmagoslavno javila, da je želodec sedaj nič več ne boli, ko so ji žabe odstranili. Dosedaj menda še ni zvedela, da so si žabe priskrbeli v bolnišnico iz najbližje mlake med tem, ko so se pripravljali na "operacijo". bodo ze v New Yorku začeli, cediti sline, da bodo videli — nudiste. Količkaj pošten človek, ki mu je za ljudsko moralo, mora pljuniti, ker bo ves biznes, ki sloni na takem bi-znesu — rotten, gnil. Saperlot. Človek lastnim očem bi ne i verjel, ako je Redeča notica iz Rusije resnična: "Komunistično glasilo "Pravda" je pretekli teden kritiziralo sovjetski razporočni zakon, češ, da se z njim smatrajo ženske samo kot predmet za zabavo. polnoma normalno in da logično in resno govori o teh svojih za-znatkih. Major Avery sam ni imel časa, da bi se se nadalje bavil s tem zagonetnim slučajem, pač pa je opozoril znanstre-jnike, ki bodo sedaj skušali priti stvari do dna. Možno je namreč IZGREDI FRANCOSKIH RADIKALCEV Pariz, Francija. — Zadnje dni je prišlo v dveh francoskih mestih do krvavih spopaldov med radikalnimi elementi in policijo, pri katerih je bilo število \pseb ranjenih, še večje število pa je bilo aretiranih in vtaknjenih v zapor. V obeh slučajih so komunisti napadli nacijonaliste. "Slovenski katoliški dnovnik nas druži, da se razkropljeni •tied tujci, ne izgubimo med njimi.— ga," dasi je morda — bratovo. Mnogi ljudje, prayi list, ne Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermalc Rd. Chicago, 111. po posebno znižani ceni DVE ZBIRKI ZANIMIVIH KNJIG SI LAHKO NABAVITE ZA PRAV MALI DENAR. 1. ZBIRKA KNJIG: "CELJE", knjiga, ki opisuje celjsko okolico in zeleno Štajersko, stane ............................................................................... 40c "OB SREBRNEM STUDENCU", zelo zanimiva povest, stane .....................................<.....................................,....................... 50c "OČE BODI TVOJA VOLJA", krasna istrska povest............ 50c "NA NOGE V SVETI BOJ", ki jo je spisal ljubljanski nadškof Dr. A. B. Jeglič .............................................................'........... 35c "RDEČI NAGELJČKI", poezije, zbirka lepih pesmic............ 45c Skupna vrednost teh knjig...................................................$2.2C Kdor si jih naroči tekom te razprodaje do 1; augusta t. 1. ali dokler zaloga ne poide, jih dobi za samo: ............................ $1.25 TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskarna Amerikanski Slovenec m 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Društvam Najsvetejšega Imena in društvam Krščanskih žena in mater naznanjamo, da imamo za oba društva v zalogi društvene pravilnike in obrednike. Istotako imamo v zalogi slovenske regalije za oba društva in društvene znake za društvo Na jsv. Imena. Vse te potrebšči ne za omenjena cerkvena društva se naroča od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois 2. ZBIRKA KNJIG: 1. "GORENJSKA", krasna ilustrovana knjiga, z številnimi slikami gorenjskih krajev in od drugod, stane................................$2.00 2. "DOLENJSKA", lepa ilustrovana knjiga, z slikami dolenj-skh krajev, vrlo zanimva, stane .....................—.1......................-.....$1.50 3. "CELJE", knjiga, ki opisuje celjsko okolico in zeleno Štajersko, stane ..............................................................................-..............................40c 4. "OB SREBRNEM STUDENCU", zanimiva povest, stane.... 50c 5. "OD SRCA DO SRCA", zanimiva knjiga, ki stane................................25c 6. "OČE BUDI TVOJA VOLJA", zanimiva istrska povest............50c 7. "NA NOGE V SVETI BOJ", spisal lubljanski nadškof Dr. A. B. Jeglič ......................................................-................................... 35c 8. "RDEČI NAGELJČKI" poezije, zbirka lepih pesmic............ 45c Skupna vrednost teh knjig ..............................................$5.95 Kdor si jih naroči tekom te razprodaje do 1. augusta, ali dokler zaloga ne poide jih dobi za samo ............................... $2.95 Razprodaja traja do 1. avgusta 1935. s tem pridržkom, da se jenja prej, ako poide zaloga navedenih knjig. Knjig te razprodaje ne pošiljamo po C OD, ker so zato previsoki poštni stroški. Naročilom je pridjati potrebni znesek. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois