GLASILO OBČINE MENGEŠ LETNIK V • MAJ / ROŽNIK • 1998 OBČINSKI PRA OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 S4U do.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE Tel.: 061 716454 Fax: 061 713 288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD Tel: 063 702 250 Fax: 063 702 251 Franšizing: Siporex - SAM SAK d.<>.<>., KJSOVEC Tel.: 0601 71 182 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! NUDIMO VAM: strešnik BRAMAC opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke IZOLACIJSKI material APNO, CEMENT zidarsko ORODJE in drugo potrebno za gradnjo in obnovo mešalce, cevne odre, podpornike,... stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V trgovini vas pričakujemo vsak dan. od 7. - 19. ure, ob sobotah pa od 7. - 13- ure. FOTO KUBO 1'OTO ».0.0. (foto bobnar) Slovenska 2 6, Mengeš Telefon: 061 738 959 ODPRTO OD 8.-19. URE SOBOTA OD 9.-12. URE RAZVIJANJE FILMOV V 1 URI. PRI NAS KUPLJENE FILME VAM RAZVIJEMO BREZPLAČNO. mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm m EXPRESN0 FOTOGRAFIRANJE ZA DOKUMENTE (3 MIN.) VELIKA IZBIRA: filmov fotoaparatov baterij fotoalbumov okvirjev avdio in video kaset dia program amaterski in profesionalni foto program K/iIRO INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš • Telefon: 738 036,738 015 Želite rešiti svoj stanovanjski problem, kupiti, prodati ali zamenjati nepremičnino? Za vse takšne in podobne želje smo Vam na razpolago v času dežurstva na /gornjih telefonih vsak delovni dan med 10. in 12. uro, ter dodatno ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 18. uro. Pomagali Vam bomo, da boste hitro in ugodno prišli do SVOJE NEPREMIČNINE ali pa se rešili tiste, ki je v resnici sploh NE POTREBUJETE. UVODNIK Pesem o družbi Kar ne moremo mirno ree gledati norih romarjev mimo naših hiš: hrez molkov so, ne rodi jih križ... Nočejo nam prav povedati, česa hočejo. Kruha'?' Petdeset /'ar' — Obiskujejo nas vse ure dneva, čudno mirni se zdijo, brez veselja, brez gneva. Ali je v njih tišina ali vihar? V dušah nam zapuščajo temne poglede, češ, nekoč nas boste že čutili, a za nas so brez zvoka njih besede... Saj smo se od njih odkupili z bolnišnicami tretjega rezreda, z ubožnicami in azili. s pokojninskimi skladi, s pomočjo vsili, z uradi, kjer se registrira beda. Tudi mi plačujemo davek tej dobi: v bankah zmrzujejo naše vloge, tarejo nas kreditne nadloge, za nekdanji red trepetamo v tesnobi. Premišljamo, kam bi dobičke skrili, saj drug drugemu zaupali ne smemo. V večernem strahu pred borznimi poročili kaj ho z nami jutri - ne vemo... V gledališčih ne najdemo reč /lozab/jeuja. naša filozofija je le še igra besed, v kaj naj še verujemo, ko zdaj življenje sproti podira naš miselni red. Ali smo res samo še splašena čreda, ki se norih pastirjev hoji? kdo se bodočnosti do dna zareda in vendar od groze ne oledeni? Miran Jarc (1900 -1942) kazalo OBČINSKA UPRAVA 4 ŽUPAN NA OBISKU 6 DRUŠTVA 7 DOBROTA NE POZNA MEJA 11 ŽIVLJENJE V OBČINI 13 IZOBRAŽEVANJE 15 NAŠ VRTEC 15 NAŠA ŠOLA 17 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE 18 ŠPORT 22 POTOPISI 25 KMETIJSTVO 27 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI 28 EKOLOGIJA 29 PRI SOSEDIH 30 VAŠA POŠTA 31 MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Blažjanežič (v.d. odgovornega urednika), Majda Trobec, Jože Vahtar, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podbor.šek, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. tt fax: 713 074 • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mcngfall izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na doni. • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispevke lahko oddajate osehno v sprejemni pisarni OMne Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali v.d. odgovornemu uredniku na naslov: Murnova 27, 1234 Mengeš. OBČINSKA UPRAVA L)|MiSIOViini Mengšani! & Natrpanost z dogodki je tako silovita, da komaj dohajamo čas, ko pa se zgane Zemlja, ko se strese v svoji notranjosti, tedaj ni pomembno nič več - razen krčevito preživeti in živeti. Vse drugo izgubi svoj pomen, dokler se vsakdan ponovno ne utiri v svoje kolesnice. & Predrami se solidarnost, zganejo se naše misli, prebudijo se čustsva, v nesreči poiščemo prijatelja. & Sredstva javnega obveščanja nas redno seznanjajo z vrsto humanitarnih, kulturnih in športnih prireditev. & Če spremljamo vse napovedano, lahko izbiramo med prireditvami in zadostimo svoje kulturno oziroma duhovno udejstvovanje - od prireditev v Kulturnem domu do odličnih razstav v galeriji Mežnarija. & Imeli smo priložnost obiskati humanitarno prireditev za Posočje, bili smo priče predaje ključev novega kombija našemu smučarsko-skakalnemu klubu, ki ga je na predlog Marjana Podobnika prispevala Avtotehna iz Ljubljane, Prisostvovali smo prvemu festivalu gorskega filma Bauff po Bauffu pri nas, ki je bil prav v Mengšu in še vrsta bolj ali manj odmevnih utrinkov se vsak dan steka v našo podzavest. & Nedavni večer z Iztokom Mlakarjem v preddverju Kulturnega doma je bil prijeten dogodek z mnogo svežine in duhovitosti žlahtnega primorskega komedijanta. V vseh mogočih stresnih situacijah pride tak večer še kako prav! Smo na pragu občinskega praznika, ki ga bomo obeležili z vrsto slovesnosti in dejavnosti domačih ljubiteljskih društev. Ob tej priložnosti bomo predali svojemu namenu novo knjižnico v povsem prenovljenih prostorih nekdanjega Slamnika. To je velikega pomena za našo občino, ki si prizadeva dati občanu čim več uporabnih informacij. Ob občinskem prazniku vam iskreno čestitam z željo, da s svojim udejstvovanjem potrjujete pripadnost svoji občini. Župan Janez Per OBČINSKA UPRAVA VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Čeprav za to številko niste poslali nobenega vprašanja, rubrika "Vi sprašujete, župan odgovarja" ostaja. Želimo si, da bi v naslednjih mesecih le zaživela. Svoja vprašanja s pripisom "za Mengšana", pošljite najkasneje do prvega v mesecu v sprejemno pisarno Občine Mengeš v času uradnih ur oziroma v.d. odgovornemu uredniku na naslov: Murnova 27, Mengeš. Upoštevali bomo le podpisana vprašanja. Ce bo vprašanj preveč, jih bo v.d. odgovorni urednik selekcioniral. Vas kaj zanima? Želite izvedeti? Česa ne veste? Ste v dilemi? VPRAŠAJTE! Uredniški odbor Občinski svet Občine Mengeš je na majski seji zaradi obsežne razprave obravnaval šest od skupaj dvanajstih točk potrjenega dnevnega reda: ■ Poročilo o varnostni problematiki: Komandir Policijske postaje Domžale gospod Senčar je članom sveta podal obsežno poročilo o varnostni problematiki v naši občini. Na področju kriminalitete je bilo 75, na področju varnosti v cestnem prometu 634 ter na področju javnega reda in miru 131 kaznivih dejanj. Člani sveta so poročilo soglasno sprejeli in vnaprej zadolžili novonastali Svel za varnost v cestnem prometu, da organizira okroglo mizo na temo prometne problematike in predvidi ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. Sprejet je bil tudi sklep, da se PP Domžale zaprosi za podrobnejše poročilo o mladinski kriminaliteti na območju Občine Mengeš. ■ Informacija o pripombah in stalilščih do pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka Zazidalnega načrta območja M6 Melodija: Člani sveta so sprejeli informacijo <> posredovanih pripombah in stališčih d" pripomb, ki so bile posredovane na osnutek Zazidalnega načrta M6 Melodija. Po dokaj obsežni razpravi so člani spre- 869975 OBČINSKA UPRAVA jeli sklep, da Odbor za infrastrukturo ponovno pretehta posredovane priponi be in stališči ter pridobi potrebna mnenja odborov Občinskega sveta in občinskih služb. ■ Javna razgrnitev variant obvoznice Mengeš: Da bi pridobili mnenja občanov k variantam obvoznice Mengeš je Občinski svet sprejel sklep, da se posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev strokovne osnove - idejno študijo variant obvoznice Mengeš. Javna razgrnitev se prične z dnem objave sklepa v Uradnem vestniku Občine Mengeš, v času razgrnitve pa bo izvedena tudi javna obravnava. O B O b Č I N S K A UPRAVA čamo javna razgrnitev strokovnih osnov - idejne študije variant obvoznice Mengeš kot osnove za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale, za obdobje 1986-2000, za območje nove Občine Mengeš ter prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje nove Občine Mengeš, oboje dopolnitev 1996 - v predverju Občine Mengeš in se prične z dnem objave v uradnem vestniku Občine Mengeš in zaključi 30. dan po objavi. Med javno razgrnitvijo bo izvedena javna obravnava, o kateri bo javnost naknadno obveščena na krajevno običajen način. župan Janez Per '----1 r i Obveščamo vas, da ima Občina Mengeš od 1.5.1998 še dodatno telefonsko številko, in sicer 06 1 730 230. ■ Podelitev Trdinove nagrade v letu 1998: Na podlagi razpisa posredovanih predlogov za podelitev Trdinovih nagrad je Občinski svet sprejel sklep, da se Trdinovo nagrado v letu 199« podeli dijakinji Urški Cankar, Kolodvorska 3, Mengeš, za maturitetno seminarsko nalogo z naslovom "Cerkev Sv. Mihaela v Mengšu". OBVOZ SKOZI MENGEŠ ZARADI ZAPORE CESTE V ZG. JARŠAH Od 5.5.1998 pa do 30.7.1998 bo zapora na regionalni cesti R371 v Zgornjih Jaršah zaradi obnove mostu čez Pšato. Obvoz je urejen po lokalni cesti Rodica - Mengeš in Mengeš - Preserje. V tem času bo promet povečan, zato vas prosimo za strpnost in ^večjo previdnost. j Občanke in občani občine Mengeš Od 26. do 31. maja J 998 bo v teniški hali Športnega parka v Domžalah tradicionalna razstava obrti in podjetništva, na kateri sodelujejo tudi mengeški obrtniki in podjetniki. Občina Mengeš se bo s svojim kulturnim programom predstavila 27. maja 1998 ob 17. uri. Vabimo vas, da si v čim večjem številu ogledate predstavitev občine in razstavo, saj bo v tem času še vrsta drugih kulturnih in športnih prireditev, s katerimi bodo dnevi razstave še zanimivejši. Občinska uprava OBČINSKA UPRAVA ŽUPAN NA OBISKU Ivanka Mejač Župan Občine Mengeš vsak mesec obišče najstarejše občane z okroglimi Jubileji, Gospo Ivanko Mejač, ki je praznovala svoj življenjski jubilej -80. obletnico že lansko poletje, je obiskal v letošnjem marcu, ko je praznovala okroglo obletnico hči Bernarda. Častni obisk gospoda župana sta preložila v mesec marec, ko po Gregorjevem praznujemo praznik pomladi, ker je bila lani uspešno operirana na kolenu. Kasneje je bila tudi v zdravilišču, tako da samostojno stopi na nogo. Gospa Ivanka kljub svojim letom v knjigi življenja aktivno skrbi za svoje zdravje in se še posebej razveseli vsake pomladi, ko lahko poseje zelenjavo na vrtu in skrbi za cvetje. Ker je bila zaradi operacij nog večkrat v bolnici in v različnih zdraviliščih, je spoznala veliko prijateljic, z njimi si sedaj veliko dopisuje, pogosto pa se pogovori tudi po telefonu. Zelo rada tudi bere, na televiziji pa si rada ogleda poljudnoznanstvene oddaje. Ker živi skupaj s hčerino družino, pomaga tudi v gospodinjstvu. Vesela je življenja, ker je zdrava in se ima lepo v krogu najdražjih in pridnih vnukov in pravntika. Lepo se je zahvalila gospodu županu, da ji je namenil svoj pre-dragoceni čas in jo obiskal na toplo pomladno popoldne. Za neljubo pomoto v zadnji številki Mengšana, ki je nastala pri objavi slike, se gospe Ivanki Mejač opravičujemo! Zahvala Sredi februarja letos sem dočakala svoj devetdeseti rojstni dan. Rodila sem se staršem, ki so posedovali le majhno kmetijo blizu Dragomlja. Bila sem tretja izmed trinajstih otrok. Po osnovni šoli sem štiri leta hodila v tovarno, kjer smo izdelovali slamnike. Stara enaindvajset let sem se poročila s Francem Šimencem, ki je takrat delal v mengeški opekarni. Pozneje pa je bil triintrideset let - do upokojitve - občinski kurir. VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE. ŽUPAN OBČINE MENGEŠ JANEZ PER in OBČINSKI SVET OBČINE MENGEŠ VSE OBČANKE IN OBČANE VABIMO NA VSE PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE MENGEŠ, KI BODO POTEKALE OD 25. MAJA PA DO 7. JUNIJA 1998. OBČINA MENGEŠ Program prireditev je objavljen na predzadnji strani. ŽUPAN NA OBISK V sreči in težavah sva preživela skupnih štiriinšestdeset let. Kar sem sama šest let, ga zelo pogrešam. Kako bi bilo lepo, če bi mi ob letošnjem devetdesetem rojstnem dnevu on stisnil roko. Njega ni. Spoznala pa sem, da nisem pozabljena. Počaščena sem, da me je obiskal sam mengeški župan in poslanec DZ gospod Janez Per. Tudi člani odbora Občinske organizacije RK in Karita.sa so prišli. Oglasili so se sorodniki. Veliko presenečenje SO mi pripravili sosedje. Sosed gospod Šimenc - Cjaz je ponudil prostor. Še z ostalimi sosedi so mi pripravili slavje. Ob imenitni postrežbi, šalah, smehu in petju smo bili nepopisno razpoloženi, To je bil zame nepozaben srečen dan. Vsem obiskovalcem in vsem, ki so kakor koli prispevali k mojemu rojstnemu dnevu s čestitkami, darili in pogostitvijo, se prisrčno zahvaljujem. Zahvaljujem se vsem, ki me občasno Obiskujejo, mi kaj postorijo, me obdarijo in mi z razgovorom Polepšajo dan. Živim sredi lepe narave, a sem sama. Zato setn vesela vsakega obiska znancev. Sosedom Cjazovim se zahvaljujem za skoraj vsakodnevno pomoč. Prosim, da bi bili tako dobri tudi v bodoče. Julka Šimenc Antonija Oražem DRUŠTVA V mesecu marcu 1998 je svojo 85-letnico življenja praznovala gospa Antonija Oražem. Ob tej priložnosti jo je v Domu starejših občanov Kamnik, kjer domuje, obiskal naš župan gos-P0d Janez Per. Zaželel ji je sreče, predvsem pa zdravja in še '»nogo let med svojimi najbližjimi. Gospa Antonija Oražem je v Domu starejših občanov v Umniku od 1.9.1994. Tu ima popolno oskrbo, saj zanjo lepo skrbijo in kakor nam je povedala, se ludi dobro počuli. Redno P'i jo obiskujejo njeni najbližji - sin in hčerka. Ob odhodu smo ji še enkrat zaželeli obilo zdravja in še na mnoga leta. M. Kurent RDEČI KRIŽ MENGEŠ Ob otvoritvi V prostorih Zdravstvenega doma Mengeš je Občinska organizacija RK Mengeš dobila prostor za svojo dejavnost. V četrtek 7.5.1998 smo imeli ob 19. uri uradno otvoritev. Gospod župan Janez Per je po prijetnem nagovoru "prereza!" vrvico in vstopili smo v lepo urejeno sobo. Med povabljenimi gosti so bili poleg župana tudi predsednik sveta gospod Janežič, gospa Rika Binter, sekretar Območne organizacije RK gospod Brane Kosmač, predsednik Območne organizacije RK gospod Franc Zabret, dolgoletna predsednica RK Mengeš gospa Mara Lužar in odbor Občinske organizacij RK Mengeš. V lepo urejenem prostoru je hitro stekla beseda o delu in potrebah humanitarnih organizacij in o tem, kako so potekala dela za naš prostor. DRUŠTVA V kleti poleg garaže je občina preuredila skladišče v prijetno sobo. Vgradili so okno, napeljali centralno kurjavo in vodo ter položili topli pod. V prostor so postavili tudi nekaj najnujnejše opreme. Člani odbora RK smo nadaljevali z delom. Temeljito smo vse počistili, postavili opremo na pravo mesto, obesili plakate in slike in polepšali prostor. Ker smo pri delu potrebovali tudi "prave" mojstre, so nam brezplačno priskočili na pomoč gospod Miha Sršen, ki nam je naredil in montiral zavese, gospod Franc Poštrak, ki je opravil vsa potrebna mizarska dela in gospod Sandi Bevk, ki je popravil pleskarske napake. Območna organizacija RK Domžale pa nam je poslala stole, pisalni stroj, obešalnik in nekaj strokovne literature. Sedaj, ko imamo vse urejeno, bomo delali z večjim veseljem in uvedli nove akitvnosti. Oh prazniku Občine Mengeš homo imeli DAN OPRTIH VIIAT'. **»♦*•#*«*♦* •♦*••♦••♦••»*•»♦••♦ Vse, ki vas zanima delo naše organizacije, vabimo v naše nove prostore v četrtek, 28.5.1998 od 8. do 18. ure, kjer si boste lahko ogledali delovanje in pomen RK in si v jutranjih urah dali izmeriti pritisk in krvni sladkor. Predsednica 00 RK Mengeš Majda Trobec 7tte«tqe& EXPRES RAZVIJANJE FILMOV IN IZDELAVA FOTOGRAFIJ DRUŠTVA MePZ Svoboda Mengeš Cenjeni javnosti sporočamo naslednje: V devih 2., 3., 4. in 5. marca so se, nekako ob letu osorej, udejanjile naše, vedno znova zanimive in poučne priprave, v prijetnem obmorskem kraju Fiesi. Priprav se je udeležilo 23 privržencev lepih pesmi, "nabitih" z neizmerno ustvarjalno energijo. Delo je ob vodstvu zborovodje Matevža in korepetitorja Petra potekalo v dopoldanskem in popoldanskem času, vmes pa se je zvrstilo nekaj slastnih obrokov, sprehodov in malo počitka. Na veselje vseh se je za en ženski pevski glas (sopran) povečalo število članov. Dogodoilo se je na sobotni večer s pomočjo izkušenega ribiča, usmiljenega Boga Pozejdona, morskih siren in celotnega dobrodušnega članstva. Nova članica je tako postala Urša Plimen, ki je res pogumno prestala vodeni krst, z nežno modrico na golenu (za kar se ji vsi muzajoče opravičujemo) in z diplomo v rokah. V nedeljsko jutro nas je ob pomolu, ob rahlem valovanju morja in njegovem tihem skrivnostnem šepetanju, spontano, a zanosno popeljala komaj slišna, nežna, božajoča, v srce in dušo segajoča pesem, pesem, ki obljublja, prenese, vzpodbuja, uspava in razjoče, pesem, zaradi katere smo se mi vsi zbrali v tistem trenutku prav tam, in ki nas prav tako družno zavezuje, da se ob letu osorej ponovno dobimo in zapojemo. Bilo nam je res lepo! Vi pa ostanite še naprej z nami, bodrite nas, zaupajte v nas in zapojte z nami. Obenem vas vabimo, da se udeležite našega letnega koncerta, ki bo 22. maja 1998 v Kulturnem domu v Mengšu. i i , b Lep pozdrav! V imenu MePZ Svoboda Mengeš J. Behrič 8. rokovnjaški pohod Organizacijski odbor kamniško-bistriškega in ljubljanskega Meddruštvenega odbora planinskih društev pripravlja že 8. rokovnjaški pohod, ki bo 30. in 31. maja 1998. Pohodniki bodo startali v soboto 30. maja ob 20.30 uri na Trojanah pri gostišču Konjšek. Vsi udeleženci pohoda naj se prijavijo v prostorih gostišča zaradi evidence, dobili pa bodo tudi vsa potrebna navodila in vplačali prispevek, ki je namenjen pokritju vseh stroškov. Vključen je strošek za prehrano med pohodom, vodstvo in zavarovanje pohoda, zdravstvena zaščita ter tudi prevoz iz Črnivca do Kamnika v nedeljo 31. maja v dopoldanskih urah. Cilj pohoda je na Črnivcu. Celotna pot je dolga okrog 50 km, ki jo bodo pohodniki prehodili v desetih do dvanajstih urah. Tega pohoda se vsako leto udeleži veliko planincev, nekaj sto, mnogo pa tudi iz mengeške občine. Tamkajšnje planinsko društvo je zelo dejavno sodelovalo pri vseh dosedanjih pohodih in tako bo tudi tokrat. Vodstvo pohoda bo zagotovilo vse potrebno za varno hojo. Pohoda pa naj se udeležijo tisti, ki se čutijo dovolj kondicijsko sposobni. S seboj naj imajo vremenskim razmeram primerno potrebno opremo in seveda tudi svetilko. Udeleženci pohoda so se dolžni podrejati strokovnim navodilom organizacijskega odbora, ker bo tako zagotovljen uspeh pohoda. Prijave za pohod sprejema Planinska zveza Slovenije - Jana Racman, tel. 134 30 22, lahko pa se prijavite tudi direktno na dan pohoda od 18. ure dalje na Trojanah. Vodstvo pohoda želi vsem pohodnikom lahek korak in obilo planinskega zadovoljstva. Stane Simšič 1. občni zbor društva Mihaelov sejem t letu 1997 smo "pospravili pod streho" že 5. jubilejni in tradicionalni Mihaelov sejem v Mengšu. Štiri leta smo sejem organizirali kot odbor pri bivši krajevni skupnosti in eno leto pri Občini Mengeš. V letu 1997 smo se registrirali z imenom Društvo Mihaelov sejem. Društvo zaenkrat šteje 17 članov in sekcijo pritrkovalcev. V društvu smo si zadali nalogo organizirati tri zahtevnejše prireditve: • festival koračnic v spomladanskem času, • Mihaelov sejem v septembru in • silvestrovanje na prostem. Na kratko o delu v letu 1997 iz poročila predsednika Štefana Borine: Prvo večje delo, nabava miniaturnih zvonov, nas je čakalo že v mesecu marcu. Pot od ideje do prvega udarca na lastni zvon je bila naporna in samo trdna volja in pridnost posameznika so dali uspeh. Vseh pet zvonov ima svoje ime, kilograme in sponzorja. Samo pridne roke niso dovolj, tudi brez sponzorjev, Občine Mengeš, župana Janeza Pera, krajanov Loke, MeKZ Zvona Mengeš, mengeške godbe in gasilcev, zvonov še ne bi bilo. O delu pritrkovalcev sledi poročilo vodje sekcije Franca Blejca. Na pod uho Janeza Pera smo v počastitev dneva državnosti organizirali 1. festival koračnic. Ideje smo se /. vso zavzetostjo '(),ili že za občinski praznik v maju, a smo žal izpadli iz programa. To nalogo smo ponovno dobili nekaj dni pred dnevom državnosti. Pestila nas je časov- na stiska, ki je vplivala tako na kvaliteto kot na kvantiteto prireditve. Kljub ne majhnim prizadevanjem, smo uspeli pridobiti poleg domače godbe le še dve tuji. 21. junija smo ob skromni zasedbi godb iz načrtovanega festivala izpeljali le lestivalček. Mnogo dela za malo glasbe. (»lavna naloga društva je organizacija Mihaelovega sejma pod pokroviteljstvom Občine Mengeš, za katerega se priprave začnejo že spomladi, v avgustu in septembru dosežejo vrh in se počasi poležejo do novembra in decembra, ko poplačamo vse račune in ugotovimo, da smo kljub vrtoglavim stroškom denar obračali kot dobri gospodarji in nam je ostalo še nekaj zagonskih sredstev za prihodnji sejem. Za finančni red skrbi članica društva in direktorica hranilno kreditne službe Vigrecl iz Mengša. Iz bogate zakladnice ljudskih običajev smo kot rdečo nit sejma želeli prikazati "kmečko ohcct po mengeško", ki se je žal večkrat pretrgala. Bali smo se slabega vremena, a to je višja sila. Tokrat so bili "tista višja sila" nekateri povabljeni izvajalci programa, ki niso izpolnili svoje obljube ali so jo kasneje preobračali v svoj prid. Nemoteno je potekal le nedeljski program s povorko, kjer so nam bili v veliko pomoč člani KD Antona Lobode i/, Loke pri Mengšu. Povorko so popestrili z maskoto naše občine in vozovi s prevozom bale. Poplačilo za trud so bili številni obiskovalci in številni nastopajoči. Maj povemo, da člani Mihaelovega sejma sami tako obsežne prireditve ne moremo izpeljati. Da bi izvedli bogat in tehnično zahteven kulturno-zabavni program, smo povabili sposobne, izkušene in delavne pomočnike iz mengeških društev in tujine: Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš, Mengeško godbo, Turistično društvo Svobodo Mengeš -srečelov, FS Svobode Mengeš, MePZ Zvon Mengeš, Cerkveni zbor sv. Mihaela, Nonet Vigrecl, KI) Antona Loboda iz Loke, Gangčarje, Javni zavod Vrtec Mengeš, izvajalce kulturnega programa iz Moravč, konjenike iz bližnje in daljne okolice, godbo iz sosednje Avstrije in Italije. V letu 1997 smo imeli 23 rednih sej in 6 izrednih. Natisnjenih je bilo 15.000 vabil, ki smo jih raznosili po vseh sejmih in podobnih prireditvah po Sloveniji. Posebnost so tudi koledarji z označenim datumom sejma, ki stojničarje opozarja, kdaj je čas, da se odpravijo v Mengeš. Da so zadovoljni, kaže že to, da jih je bilo lani kar deset, ki so na sejmu sodelovali že petič. Na kratko iz poročila vodje sekcije pritrkovalcev, Franca Blejca: V letu 1997 so imeli že lepo število nastopov: - ob prihodu metropolita Franca Kocleta v rojstno župnijo (na izposojene zvonove), - v Gorenji vasi ob praznovanju 100-let-nice rojstva Lazarjeve mame, - v Lescah, ko so tam dobili lastne zvonove, zaigrali so našemu županu Janezu Peru ob 50-letnici, - v Loki pri Mengšu na dan njihovega žegnanja, - v Dolenji vasi pri Krškem ob njihovem krajevnem prazniku, -na 1. festivalu koračnic v Mengšu, - na 5. Mihaelovem sejmu v Mengšu. V sekciji poleg "starih" izkušenih pritrkovalcev vadi še 6 mladih in 2 pripravnika. Nekaj mladih ima izreden posluh in DRUŠTVA bodo kmalu boljši od učiteljev. Novi učenci so vedno dobrodošli. Sodelujejo s pritrkovalci od blizu in daleč, še posebej s člani iz Tupalič in Rasovca iz Vrhnike. Zadali so si glavno nalogo - ohraniti to lepo zvrst glasbe tudi v sodobnem času. Ponovno pa se zahvaljujemo sponzorjem, ki so omogočili nabavo miniaturnih zvonov. Najpomembnejše ugotovitve iz razprave: IVa očitek, da ne povabimo k delu dovolj mengeških društev, naj povemo, da je v letu 1997 pri tehničnih nalogah in izvedbi kulturno-zabavnega programa sodelovalo 11 društev. Vsi, ki ste delovni in polni idej, ste povabljeni, da postanete član našega društva. Občina naj pripravi seznam prireditev, ki so za Mengeš potrebne in dovolj pomembne z ustreznim finančnim ovrednotenjem, izvajalca pa pridobi na podlagi razpisa. IVa sejem ostala društva gledajo kot na pridobitniško dejavnost, kar je napačno, saj bi ga morali imeti za "mengeškega" in združiti moči in znanje, pa tudi lepo besedo. Z zgoraj naštetimi društvi že vsa leta uspešno sodelujemo in jih vabimo. Preveč časa je porabljenega za prepričevanje odgovornih na Občini Mengeš, da je za izpeljavo skoraj tridnevne prireditve, določena višina sredstev nujno potrebna. v Se vedno je preveč preprek pri pridobivanju potrebnih soglasij in dovoljenj. Vaše misli so se ob koncu že mudile okrog rdeče niti letošnjega sejma, ki bo povezovala soboto in nedeljo in bo verjetno s področja hišne dejavnosti in obrti v naši preteklosti in polpreteklosti. Zapisala Silva Drešar DRUŠTVA Prostovoljno gasilsko društvo Loka pri Mengšu razpisuje 11. meddrustveno člansko gasilsko tekmovanje za pod pokroviteljstvom CZ Mengeš in Občine Mengeš, istočasno je to tudi Občinsko tekmovanje CZ Mengeš. Tekmovanje bo w 3®®®$®, W. flfflm|a i0@@@, z začetkom ob <0& mcKl na prireditvenem prostoru v Loki pri Mengšu (ob cesti Na gmajni). TEKMOVALNI PROGRAM ZA ŽENSKE IN MOŠKE DESETINE: 1. Vaja z motorno brizgamo (str. 81) 2. Štafeta na 400 m brez ovir (str. 111) Označba v oklepaju se nanaša na knjigo: Gasilske in gasilskošportne tekmovalne discipline, leto izdaje 1997. Osebna oprema tekmovalcev po pravilih CZS - brez sekirice, dodatek na starostni sestav ne bo upoštevan. IMMafiMš)!! ^Hiffl®W5MiaaS WA "TP®(KfiML Q»®CBIl"s Prve tri uvrščene desetine prejmejo pokale, zmgovalni desetini v obeh konkurencah pa še prehodna pokala. Prijave sprejema društvo predhodno oz. na dan tekmovanja do 17. ure, lahko pa se predhodno prijavite na tel.: 061 73 88 38 ali 73 01 90 (gospod Robert Ručigaj). Razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in diplom bo po končanem tekmovanju na prostoru pri gasilskem domu. Ob prijetnih zvokih priznanega ansambla STOPAR ter dobri postrežbi loških gasilcev, pa se boste zabavali še pozno v noč. Vabijo loški gasilci! MENGEŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO IMA SVOJ PRAPOR Ob razvitju prapora se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva, da tudi Mengšani dokažemo svoj prispevek pri osamosvojitvi naše države, predvsem pa glavnima sponzorjema Občini Mengeš in Janezu Mohoriču. Prapor bomo razvili ob občinskem prazniku Občine Mengeš na zaključku slavnostne seje Občinskega sveta, ki bo v petek 29. maja ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. Poleg glavnih sponzorjev so sredstva prispevali: ] Kovinoplastika Dolinšek Odvetniki Bergant, Jure Lukač Edigs ! Slikopleskarstvo Jaklič Volgcmut, Hajtnik Mesing bar Armstrong-Kobilšek ! Marlovv Design Slikopleskarstvo Štele Agencija Karo Modeli ulitki Skok ! Sabba plaši Kava bar Ciklama HIT-FIT Kamnoseštvo Makovec ■ Avlo car LDS Mengeš GalkoplasI Šraj Bohinj Bar i Menjalnica Robson Gostilna Pavovec Restavracija |IS Retos [ Notar )ože Rozman Belle CMT Rothmans bar ; Odvetnik Andrej Doles Jelen Jože Rogelj Mimal ; MIAMIGO Tomaž Veselic Oranžerija Gostinstvo Per ! Megatronik HA-NI Tomaž Prelovšek ! AVSBudja Zvone Habjan SDS Mengeš ! Slikopleskarstvo Ošep lože Skok ZLSD Mengeš Predsednik ZVVS Mengeš Marko Trampuž DOBROTA NE POZNA MEJA Svetovni dan družine -1-1. maj Občina Vodice, ki je že lani pripravila dobrodelni koncert ob 15. maju -svetovnem dnevu družine, je letošnjemu praznovanju namenila širšo in vsebinsko bolj poglobljeno pozornost. Tako je letos skupaj z Župnijsko kari-tas izvedla 13. maja v vodiški dvorani novinarsko konferenco, na kateri so sodelovali predstavniki občine Vodice, župani, pokrovitelji prireditve ter nekateri udeleženci omizja. Predstavljeno je bilo delo občin za družine v letu 1998 in načrti za naprej. Organizirali so javni pogovor o položaju družine v Sloveniji, na katerem so sodelovali strokovnjaki in predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z vprašanji družine. V petek, 15. maja pa so s promenad nim koncertom Godbenega društva Vodice imeli tudi dobrodelni koncert v Vodiški dvorani. Vodiška občina je za letošnji praznik predlagala tttdi skupno akcijo za pomoč družinam, ki naj bi jo izvedle vse gorenjske in vse obljubljanske občine. Akcije naj bi potekale v posameznih občinah, in sicer tako, da bi se zbirala denarna sredstva na posebnem računu do 30. maja 1998 in dodelila najbolj ogroženi družini v občini. Posamezne občine pa bodo še posebej prispevale za stroške organizacije vseh prireditev. Za pomoč ogroženim družinam v Občini Mengeš sredstva nakažite na ŽR Karitas Mengeš, š*. 50120-620-149-05-1301110-13498 z obveznim pripisom v rubriki namen nakazila: "pomoč *a družino". DOBROTA NE POZNA MEJA Društvo VITA za pomoč „ v|f po nezgodni poškodbi glave Dovolite, tla se vam približamo v hudih trenutkih, ki jih preživljate po nezgodni poškodbi glave. Razumemo vas, ker smo tudi sami doživeli podobno usodo. Vabimo vas, da se včlanite v društvo, kajti težave, s katerimi se po nesreči spopadate, boste lažje prebrodili, če ne boste sami! Vabljeni tudi vsi ostali, ki ste poškodovanim pripravljeni pomaga Glavna področja dejavnosti Društva Vita: • Medsebojna pomoč. • Organiziranje rekreativnih, športnih, kulturnih, zdravstveno-terapcvlskih, družabno-socialnih in izobraževalnih dejavnosti predvsem za poškodovane. • Svetovalna in diagnostična strokovna pomoč. • Osveščanje svojih članov in javnosti o specifičnih problemih oseb po nezgodni poškodbi glave in sodelovanje v preventivnih dejavnostih. • Pridobivanje članstva, vodenje društva in sodelovanje z. drugimi sorodnimi društvi ali zvezami. • Pridobivanje in zbiranje materialnih in finančnih sredstev za delovanje in dejavnosti društva. Vse te dejavnosti so podrejene osnovnemu cilju Društva Vila, ki je izboljšanje kvalitete življenja otrok in mladostnikov po nezgodni pošodbi glave, z možnostjo za enakopravno in čim bolj neodvisno in samostojno življenje. Redne aktivnosti društva: ■ Skupina za samopomoč Sestanki ob četrtkih od 17. do 18. tire v Svetovalnem centru, Ljubljana, Gotska 18. Vabljeni vsi! ■ Rekreacija in rehabilitacija v vodi Ob sobotah med 12. in 13. uro, v bazenu Centralnega kopališča Tivoli. Za vse člane! Za ležje prizadete tudi tečaj plavanja po metodi Malliwick. ■ Organiziramo tudi: vrstniško pomoč, hipoterapijo z rekreativnim jahanjem, keramičarstvo, liter-arno-dramski krožek, ritmiko s plesnimi vajami, namizni tenis in druge dejavnosti glede na interes. Informacije: tel.: 061 15 98 251 (delovni čas) Vera Slodnjak, spec. klin. psiholog, Svetovalni center, Gotska 18, Ljubljana in tel.: 061 15 98 742 (do 22. ure) Marjana Osojnik-Rupnik ZAHVALA DRUŠTVA VITA za pomoč po nezgodni poškodbi glave Ob uspešni izvedbi tretjega dobrodelnega koncerta Društva Vita v Kulturnem domu Mengeš, 14.4.1998, se v imenu vseh članov Društva Vita, še posebej v imenu poškodovanih in v svojem imenu, najlepše in iskreno zahvaljujem vsem nastopajočim, ki so se odrekli honorarju v korist Društva Vita za izvajanje rednih dejavnosti za poškodovane po nezgodni pošodbi glave. Nastopili so: ansambel Stopar, Adi Smolar, pevski zbor Sirene, ansambel Vita, duet Korado in Brendi, Agata Šumnik-Zgonec, Marjan Zbon, Natalija Verboten, Ivan Hudnik in moderator Marjan Šneberger z lepim veznim besedilom. Nastopajoči so nam s svojo žlahtno umetnostjo podarili vedrino in nadvse (nadaljevanje na naslednji strani) DOBROTA NE POZNA MEJA Dobrodelni koncert za pomoč ob potresu v Posočju Odpri roke, odpri srce, otiraj brato prijeten in nepozaben večer. Z odzivom na naš klic so s človeško toplino pokazali razumevanje za naše tiske, za stiske ljudi, ki so zaradi enega samega trenutka nepazljivosti nekoga, največkrat na cesti, postali drugačni, in zaradi te drugačnosti odrinjeni iz običajnega življenja. Posebna zahvala vsem našim pokroviteljem. Letos so bili: soproga predsednika države gospa Štefka Kučan, župan Občine Mengeš gospod Janez Per ob sopokroviteljstvu županov naslednjih občin - Medvode, Domžale, Moravče, Kamnik, Preddvor, Vodice, Lukovica, Cerklje, Združenje SAZAS ter varuh človekovih pravic g. Ivan Bizjak in prof. dr. Rajko Šugman, ki so pokazali razumevanje in skrb za ljudi z drugačnimi potrebami. Za objavo naših oglasov, člankov in intervjujev se zahvaljujemo javnim medijem: Radio Ognjišče, TV Slovenija-Teletext, TELE-TV, TV Impulz, Radio Kranj, Radio Sora, Radio Hit, Nedelo, Slovenske novice, Mengšan, Gorenjski glas, Kamniški občan, Slamnik,... Zahvala velja tudi vsem donatorjem in sponzorjem za materialno in finančno pomoč: Avtoservis Gregorc, Elektro Skočaj, Gostinstvo Jože Per, Tiskarna GTO Košir, Rainer-Design, Peter Krušnik, Vrtnarski center "Avra" M-KŽK, Cvetličarna Mak, Ml-AMIGO, Franc Jerič, Ivan Petrovič Pečarstvo Pirnat, Renault Auto Car, Trgovina Gaja, Brumec-Ručigaj d.o.o., Kamnoseštvo Mako-vec, Zupan Davorin s.p., Habjan Jani s.p., Mojca Orešnik s.p., Medic Cannon, Janez Mušič, Servis Trzin d.o.o., Hram Rožice, Frizerstvo Kosec, Franc Močnik, Marko Hrovat, Frizerstvo Meta, Marko Testen, Marjan Testen, Zupan Harmonika d.o.o., Helena Juhant, Vojko Kaps, Franc Lagoja, Matjaž Anžlovar, Matjaž Pirnat, Tine Mušič, Menjalnica Robson, Trgovina Timola, Udovč, Janez, Mizarstvo Šavc, Brane Burgar, Trgovina Naomi, Agapito d.n.o. in vsem ostalim, ki so na kakršen koli način pomagali pri pripravah in izvedbi našega dobrodelnega koncerta. Lep pozdrav in na svidenje drugo leto! Predsednik Janez Sirk V petek, 24. aprila 1998, so društva, ki delujejo v Občini Mengeš, pripravila dobrodelni koncert za pomoč ob potresu v Posočju, Potekal je pod pokroviteljstvom Župnijske Karitas Mengeš in pa Območne organizacije Rdečega križa Mengeš ter seveda Občine Mengeš. Idejo za to je dal gospod Peter Krušnik, ki je predlagal, da bi potrdili staro reklo V slogi je moč in skupaj prispevali pomoč za ljudi, ki jim je velikonočna nedelja vzela dom in streho nad glavo. Ker je pri takih nesrečah veliko odvisno tudi od hitrosti pomoči, so posamezni člani društev prevzeli organizacijski del in z veliko vnemo zbirali nastopajoče in sponzorje prireditve. Nastopilo je kar precej glasbenih in plesnih skupin iz Mengša, in sicer pevska zbora mengeškega oddelka Glasbene šole Domžale in Osnovne šole Mengeš, plesalci MI-AMIGA, ansambla Slovenski kvintet in Borisa Razpotnika, plesalci folklorne skupine Svoboda, nonet Vigred, moški komorni zbor Mengeški zvon in harmonikašice Zupan. S pesmijo in plesom so razvedrili srca in poželi odobravajoče aplavze. Z recitacijama je nastopil tudi igralec Drago Plevel, program je povezovala Mateja Jemec. Sceno sta zasnovala in postavila Peter Krušnik in Anton Bencla. Seveda pa je sodelovalo še mnogo tukaj neimenovanih prostovoljcev, ki so vsak s svojim delom prispevali pomemben kamenček v mozaik uspelega večera. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. Ljudje so to resnico pozabili. Toda ti je ne smeš pozabiti. Za vedno si odgovoren za tisto, kar si udomačil." Besede, ki jih je pred več kot petdesetimi leti zapisal Antoine de Saint-Kxupery, najbolje pojasnjujejo in opredeljujejo namen dobrodelnega koncerta. Prvič se je namreč zgodilo, da so vsa društva nastopila združeno in da so razlike med njimi postale manj pomembne kot pa namen, ki jih je združil. Ob tem se je oblikovala zamisel, da bi lahko tudi v Mengšu vsako leto pripravili dobrodelni koncert, ki bi postal tradicionalen. Začeto sodelovanje med društvi in posamezniki ter občino pa bi postalo uspešnejše tudi na tem področju. DOBROTA NE POZNA MEJA Vstop na koncert je bil prost. S prostovoljnimi prispevki je bilo ta večer zbranih 216.000 tolarjev, ki so bili takoj naslednji dan nakazani na posebej za v ta namen odprt žiro račun. Sredstva pa so nakazala tudi društva in organizacije, ki so posebej objavljena v tej številki Mengšana. Mateja Jemec Društva, ki so že prispevala pomoč: 1 .Turistično društvo Mengeš 50.000 SIT 2. Društvo upokojencev Mengeš 40.000 SIT 3. Kolesarsko društvo Mengeš 10.000 SIT T Društvo Mihaelov sejem Mengeš 30.000 SIT 5. Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš 20.000 SIT 6. Stranka SKD Mengeš 30.000 SIT 7. Osnovna šola (prostovoljni prispevki 182.000 SIT 100.000 SIT 10.000 SIT 60.000 SIT 30.000 SIT obvesti- učencev in učiteljev) 8. Občina Mengeš 9. MKZ Mengeški zvon H). Karitas Mengeš H. Krajevna organizacija RK in še vsi drugi, ki pa žal niso la o nakazilu, Sponzorji večera: h Občina Mengeš 2. Napredek diskont Mengeš 3- Pmona Market Mengeš 4. Slaščičarna Flere 5. Kopiranje Medic r>. MI AMKiO Mengeš Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš ŽIVLJENJE V OBČINI Po tragediji spet svetli trenutku v Skakalnem klubu Servis Debevc Mengeš . Ob novem kombiju naši ponesrečenci v družbi z gospodom Marjanom Podobnikom, gospodom župnikom Mirom Slibarjcm iz KC, ki jim je vseskozi stal ob strani v času zdravljenja in B. Šuštarjem. Še vedno pod vtisom nerazumne tragedije letošnjega zadnjega januarskega dne je v sredo, šestega maja, napočil eden svetlejših dni za člane SSK Servis Debevc Mengeš. Podjetje [veco iz Ljubljane je podarilo klubu nov, velik kombi znamke Iveco, s katerim bodo vožnje mladih skakalcev na treninge in tekmovanja postale veliko manj tvegane. Predsedniku kluba Branetu Šuštarju je ključe vozila, na posebej za to priložnost organizirani humanitarni prireditvi, podelil sam podpredsednik vlade Republike Slovenije gospod Marjan Podobnik. V njegovem slavnostnem nagovoru je bilo izrečenih kar nekaj modrih besed o težavnem delu športnih društev, ki se ubadajo s finančnimi in materialnimi težavami. Tako se lahko vprašamo, kje je vsa ta širša skupnost takrat, ko športni zanesenjaki v društvih skušajo nesebično, s strokovnim pristopom odvrniti čim več mladih s poli, ki vodijo v alkoholizem, droge, van-dalizem... Slavnostni govor je imel tudi mengeški župan gospod Janez Per. Kot posebni gost pa se je povabilu odzval naš veliki športni vzornik Primož Peterka. V krajšem pogovoru z voditeljem prireditve je povedal, da ga čaka v kratkem zelo težak življenjski preizkus - matura. Pohvalil pa se je, da je v mengeški avtošoli Retos pred kratkim uspešno opravil vozniški izpit A kategorije. Ob tej priložnosti sta Primožu v zahvalo za osvojeno 1. mesto v svetovnem pokalu za sezono 97/98 družno podelila ličen pokal v obliki skakalnice in klubsko kapico generalni sponzor kluba gospod Franc Debevc in predsednik. Pokal je delo do- (nadaljevanje na naslednji strani) IfOTOKOPIRANJEj ŽIVLJENJE OBČINI &muč| čakalni klub i /C rrurie^* mačih mengeških delavnic - Kamnoseštvo Makovec in Kovino-pasarstvo Dolinšek. li KlUD * \ Gospod Jože Debevc in predsednik kluba predajata darili za osvojeno 1. mesto v svetovnem pokalu Primožu Peterki. V kulturnem programu so nastopili Godba iz Mengša, otroci iz osnovne šole Mengeš, ženska vokalna skupina Kvarta, plesna skupina Mrhe d.o.o.. Kulturni program je profesionalno povezoval Niko Robavs, za sceno pa je poskrbel Peter Krušnik, za ozvočenje pa Matjaž Juvan. Za ta namen je dvorano odstopil upravitelj Franc Jerič. Da pa je do tega dogodka sploh prišlo, je zaslužna tudi gospa Milka Pance. Vsi udeleženi v programu so se odrekli honorarju in se jim tudi iskreno zahvaljujemo. Jože Trplan Kranjski policisti, ki so med prvimi pomagali v nesreči pri Naklem -tokrat veseli, da mladi skakalci lepo in hitro okrevajo. II II V ' Skupinska slika našega mladega skakalnega rodu z visokimi predstavniki Slovenije. IZOBRAŽEVANJE Mednarodna konferenca anjrlistov v Mam liesl ni ■ 32. letna konferenaca IATEFL (International Association of Teachers as a Foreign Language) je letos potekala v Manchestru na Univerzi Umist od 14. do 18. aprila. Tega pomembnega dogodka se je udeležilo preko 1500 delegatov iz 75-tih držav. Združenje IATEFL si prizadeva pospešiti in izboljšati pouk angleščine in vključiti vse učitelje angleščine v mednarodno sodelovanje na teoretični in praktični ravni. Združenje trenutno šteje preko 11.400 članov iz vseh kontinentov sveta, kar potrjuje, da je zanimanje za takšne oblike seznanjanja z dosežki na področju poučevanja angleškega jezika izredno veliko. ■ Iz Slovenije se je konference udeležilo 7 anglistk. Britanski Svet je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo dodelil štipendije za udeležbo na konferenci štirim vodjem študijskih skupin, in sicer: Mileni Forštner, Gimnazija Ravne, Ireni Bilc-Slivar, Gimnazija Šentvid Ljubljana, Marjani Finžgar, Srednja tekstilna šola Kranj in Stanki Jaklič iz OŠ Trzin. V štirih dneh je potekalo več kot 350 akademskih zasedanj, predavanj, razgovorov, delavnic, odprtih forumov, pogovorov, posvetovanj posebnih interesnih skupin, kjer smo si udeleženci v prijaznem in sproščenem vzdušju izmenjali raznolike izkušnje, ideje, metode ter sodobne pristope pri poučevanju angleškega jezika. ■ V času konference so razstavljale znane angleške založbe: OUP, CUP, Heinemann ELT in mnoge druge. Udeleženci smo si lahko ogledali in se seznanili z najnovejšimi učbeniki, slovnicami, slovarji, didaktičnimi pripomočki, multimedijskimi izdelki, avdio- in video kasetami, izobraževalnimi igrami ild. ■ Moje osebno interesno področje kot osnovnošolske učiteljice na konferenci je bilo zgodnje učenje angleščine (Early Young Learners), multimedijska središča za samostojno učenje ter uporaba računalnika, interneta in spletnih strani (WWW) pri pouku angleščine (Computer Assisted Language Learning). Na področju zgodnjega učenja angleščine je, globalno gledano, opazen svetovno splošni trend zniževanja starostne meje začetka učenja angleščine na 5. oziroma 6. leto starosti. Univerza Cambridge izvaja projekt zgodnjega učenja angleščine po vsem svetu od leta 1993 in razultati so več kot vzpodbudni. ■ Glede uporabe računalnika pri pouku angleškega jezika pa mi je ostala v spominu izjava Roya Clifforda, ki veliko pove: "Computer 'echnology vvill not replace the teachers, but teachers who use tech-nology wj|| prabably replace thosc who do not." ■ Kljub napornim dnevom, saj so predavanja in delavnice trajale od 9- ure zjutraj do 7. zvečer, sem se vrnila s konference polna energije, elana, novih idej, izkušenj ter praktično uporabnih novosti, ki jih bom posredovala kolegicam v študijski skupini in, kar je najbolj Pomembno, svojim učencev v razredu. ■ Naslednje leto bo 33. mednarodna letna konferenca IATEFL v Edinburghu na Škotskem. Rada bi se zahvalila Britanskemu Svetu za dodeljeno štipendijo, Občini Domžale - Oddelku za družbene dejavnosti, še posebno gospe Ireni Gričar, pa za kritje potnih stroškov. Stanka Jaklič, OŠ Trzin vodja ŠS anglistov Domžale-Mengeš-Kamnik NAŠ VRTEC V vrtcu Imun porakal ali počakala svoje starše- ali kako pomagati svojemu otroku Le komu izmed vseh čakajočih bo to uspelo? Bo to moj otrok, se sprašujejo vsi tisti starši, ki jih tare pereča skrb glede varstva svojih otrok. Nekatere prošnje bodo rešene ugodno za starše, upajmo, da za čim večje število čakajočih. O sprejemu otroka v vrtec bo odločala komisija, ki jo imenujejo člani Sveta Vrtca Mengeš. Tudi pravila za sprejem otrok v Vrtec Mengeš sprejmejo člani Sveta zavoda. Vsi čakajoči starši se imajo pravico pritožiti na neugodno rešeno prošnjo v roku osmih dni od prejema obvestila na upravo zavoda, kjer se pritožbe zbirajo, nato pa jih komisija ponovno pregleda in če je le možno, pozitivno reši. Pa si poglejmo, kaj nas čaka, če nas razveseli radostna vest. Prvi trenutek smo vsi zadovoljni, to zadovoljstvo se nekoliko pokvari, ko pridemo v vrtec in slišimo cel kup novic, ki nočejo v naša ušesa, še manj v našo zavest. Kaj, si mislimo, je pa potrebno vse to tako precizno upoštevati? Bomo naredili kar tako, kot mislimo, da je prav, le kaj nam bodo vzgojiteljice solile pamet. In sedaj sprašujem jaz, ki sem vzgojiteljica že več kot petindvajset let. Ko se odpravite po nove gume, naj mi bo oproščeno, h gospodu Gregorcu, ga ponavadi vprašate: "Kakšne mi pa svetuješ?" Gospod Gregorc nam pove, meni je svetoval vedno zelo dobro. In jaz ga ubogam. Kaj se pa lahko zgodi v vrtcu? Pri nas se pa dogajajo povsem drugačne stvari, starši nam kar nočejo verjeti in upoštevati naših nasvetov. Vem, otroci so naši sončki, vendar tudi sonce kdaj pokrije temen oblak, ki pa ga veter prepodi, da lahko znova zašije. Te "porodne" težave pri vstopu v vrtec se s pametnimi starši hitro rešijo, so pa vedno prisotne in tudi prav je tako, otrok ima vso pravico pokazati, da mu ni vseeno, da ga dajemo proč od sebe. Kako naj ravnajo starši, da bo za malčka najbolje? Zelo kratko navodilo: "Sprejmite vzgojiteljico in njeno pomočnico za svoji prijateljici, čisto "zaresni prijateljici", taki, ki ji dovolite, da vam kdaj pove tudi vaše šibke plati." Vsi smo šibki takrat, ko NAS VRTEC NAŠ VRTEC nam čustva premagajo razum, naši otroci so sposobni to tako natančno in načrtno izvesti, da se starši tega še zavedamo ne; naložijo nam, temu jaz tako pravim, črno dušo. Da bodo otroci veseli, mi odrasli pa tudi, se, ko dobimo obvestilo iz vrtca, da je naš otrok sprejet, globoko v razum vprašajmo, ali smo povsem odločeni, da bomo otroka dali v vrtec. Prespimo in se ponovno vprašajmo, nato pa pojdimo sami na razgovor v vrtec, oblikujmo si svojo sliko o osebi, ki se bo ukvarjala z. našim malčkom v času naše odsotnosti. Ljudski glas res seže v deveto vas, ni pa vedno realen, zame je Poldka čudovita ženska, nikjer pa ne piše, da je taka tudi za gospo Genovefo. Zato le pogum (v noge) in v vrtec na obisk. Mi komur pa ne bo škodilo, če bo otrok znal piti iz lončka, ko bo prišel k nam in bo namesto stekleničke za ninico prinesel nekaj drugega. Tudi duda je tista strašna reč, ki buri duhove, ja otrok naj jo ima za spanje v začetku, da le ni vse skupaj prehudo, potem pa naj bo dude vedno manj, vedno več naj bo besed in drugačnega sporazumevanja. Prinesti v vrtec svoj lonček je veliko več vredno kot vse na svetu, če pa znaš iz njega tudi piti, si pa velik korenjak in te spretnosti naj otroke le naučijo njihove mame, ki to najbolje znajo. V dobro vseh tistih, s katerimi se bomo srečali v mesecu juniju, zapisala Mica Kavka. v Sport v predšolski vzgoji Saj vem, da se bodo bralci prijeli za glavo. Kakšen šport neki, raje naj bolje pazijo na otroke. Prav dragi bralci, pa se bom strinjala z vami, vendar samo do neke meje. Menim namreč, da je šport tudi v predšolskem obdobju zelo J pomembna panoga, ki v kasnejšem obdobju otroku pri reševanju določenih težav pomaga. Seveda šport v predšolskem obdobju pomeni tudi veliko l aktivnost staršev, tu pa se že pokaže prva težava. Potrebno si je vzeti prosti čas, ga prebiti - z otrokom, ga pripeljati do predvidenih ciljev. Tu pa starši včasih umolknemo in odpovemo, ker nam naši malčki znajo tako kvalitetno pokazati kakšni reveži so, ker smo jih obremenili s tako dolgo hojo, pa še na vrh hriba želimo priti. Taka hoja na "Triglav" bo pokazala svoje dobre strani v času, ko se bo naš mladenič ali mladenka spopadal s šolskimi težavami in jih bolj ali manj uspešno reševal. Pri reševanju življenjskih težav bo trma, pridobljena v predšolski dobi s pomočjo športa, prišla še kako prav. Naš otrok bo vedel, da je treba delati, pa bo šlo. tako kot je bilo ■ potrebno hoditi, da je priplezal brez očetove pomoči na Veliko planino. Take naporne hoje se pa že ne bomo šli, pa če se v vrtcu postavijo na glavo, bodo rekli ljubitelji fotelja, čipsa, kokakole in :: podobnih sodobnih tatov časa, vendar pa otroci takih ljubiteljev "modernih • mučilnih naprav" ne bodo nikoli poznali • okusa sveže studenčnice, ne bodo poslušali zvokov, ki jih lahko slišimo samo v tišini narave. In družinsko • izročilo o lepoti narave se pretrga, pretrga pa se tudi spoštovanje narave, kar ; lahko opazimo že danes, na jutri nam sploh ni potrebno čakati. Ko sem že sredi razmišljanja o športnem družinskem življenju, bom dodala še razmišljanje o športnih aktivnostih, ki jih v vrteti izvajamo pri športni vzgoji, ki teče čez celo šolsko leto, nanjo se vzgojiteljice pripravijo s tako imenovano dnevno pripravo na vzgojne dejavnosti. Te gibalno športne dejavnosti zahtevajo kar precej prostora, ki pa ga žal v vrtcih vedno primanjkuje, s pridom izkoriščamo igrišča ob vrtcih, če je le prostor, se izdatno razgibamo tudi na šolskem igrišču. Šola in vrtec v Mengšu živita z roko v roki, lako je tudi prav, letos smo ' "vrtičkarji" šolarjem odstopili ure v stari telovadnici, ker vemo, da jih šolarji ; nujno potrebujejo. Ko bo zgrajena nova telovadnica, se bomo lahko tudi vrtičkarji kvalitelneje igrali, plezali, se valjali, preskakovali breg, plavali, se igrali različne gibalne igrice, saj bomo imeli dovolj prostora, da bomo lahko tekli, pa še tekli in se v nikogar zaleteli, ne bo nam treba prestavljali miz in stolčkov, kar počnemo sedaj, ampak se bomo oblekli in vzeli telovadno opremo in odšli do bližnje l šole, kjer nam bodo že v septembru z urnikom določili, kdaj lahko uživamo v ■ prostoru, ki je namenjen le izdatnemu gibanju in še enkrat gibanju. Maj zaključim to moje modrovanje * z mislijo, da je vedno za nekaj, česar nimamo, potrebno tudi kaj storiti, napraviti prvi korak, oziroma pri tires-l ničevanju tako velike želje, kot je nova oziroma povečana telovadnica, hoditi po več vzporednih poteh, ki pa nas bodo pripeljale k istemu cilju. Naj bo moja začetna pot tole razmišljanje, ki naj bo v pomoč vsem tistim, ki še ne vedo povsem točno, ali je misel na povečanje telovadnice pravilna. Zagotavljam vam, da je, realizirajmo jo čim prej! Marija Kavka š o N MEDOBČINSKO PRVENSTVO V KROSU 80 učencev in učenk OŠ Mengeš se je v četrtek, 7.5.1998 udeležilo medobčinskega prvenstva v krosu v Domžalah. Dosegli smo imeniten ekipni uspeh - 1. mesto med 10. osnovnimi šolami domžalske regije. Najboljši posamezniki so bili: 1. mesto 2. mesto 3. mesto Tina Kobilček, 1, r Barbara Jerebic, 2. r Natalija Lužar, 5. r M da jc njegov besedni zaklad zelo P°in in bogat. Tina Vrankar, 5- a On pozna pot zvezd, on pozna klic voda, on pozna mir življenja in on pozna kisla obolenja. Ana Novak, 5- a Tone Pavček se mi zdi zelo duhovit in zanimiv človek. Kljub temu, da je star že skoraj sedemdeset let, je še poln energije. Zna zelo lepo pripovedovati, zato mu tudi mladi radi prisluhnemo. Borut Vrhovnik, 5- a Tone Pavček je zelo duhovit in prijazen človek. Hitro ustvarja nove pesmi in rime. Rad pripoveduje o svojem otroštvu. Blaž Zupan, 5. a Tone Pavček se mi zdi zelo duhovit in prijazen človek. Zgodbe svojega otroštva pripoveduje veselo in vse spremeni v rimo. Urša Maver, 5. a Vse pesmi je skoraj napisal, saj ni imel dlake na jeziku. Ko je Tone Pavček odšel, je bil dan spet turoben kot slar počen boben. Klemen Štepec, 5. a Tone Pavček je prijeten in zabaven človek. Opazila sem, da ima rad otroke. Iz. čisto vsakdanjega dogodka naredi smešno zgodbico. Pesmice pa stresa kar iz rokava. Anja Lukan, 5. C Tone Pavček je zelo zanimiv človek. Stvari zna dobro razlagati in takoj najde rimo. Miha Gubane, 5. c Tone Pavček me je zelo zabaval s svojimi zgodbami. Najbolj sta mi bili všeč zgodbi o kobili in šolskem izletu. Piše pa tudi zelo zanimive in lepe pesmi. Petra Bratovž, 5. c Pesnik Tone Pavček je ohranil veliko spominov iz. otroštva. Vse, kar je povedal, je bilo resnično. Zabavali smo se ob njegovem pripovedovanju. Mislim, da je res pravi otroški pesnik. Maja Habat, 5. c Tone Pavček je prijeten gospod. Iz resničnih dogodkov naredi zabavne in duhovite zgodbe. Dolenjska mu pomeni vse. Nina Blejc, 5. c Tone Pavček je zelo živahno pripovedoval o svojem življenju. Na vprašanja je odgovarjal odkrito in zanimivo. Jernej Grilj, 5. c Pa čeprav je pesnik, da se kar kadi, hitro najde čas za zabavo brez skrbi. Tjaša Jerak, 5. b Tone Pavček je res zabaven ter prijazen. Prvič sem dobil avtogram od nekoga. Napisal je že veliko pesmi in še jih bo. Peter Repnik, 5. b NAŠA ŠOLA Tone Pavček je zelo prijazen in zanimiv človek. Najbolj mi je bil všeč njegov smisel za humor. Ko bereš ali poslušaš njegove pesmi, začutiš, da je vso dušo izlil v svoje delo. Neža Florjane, 5- b Tone Pavček je zelo lepo recitiral svoje pesmi in pripovedoval o svojem življenju. Zelo ga spoštujem. Matevž Šušteršič, 5. b Zelo je duhovit. Ima bogat besedni zaklad. Ko najde primerno besedo, zna iz nje narediti pesmico, ki se rima. Z ljudmi se zna lepo, umirjeno pogovarjati. AnjaJerič, 5. b Tone Pavček se mi je zdel zanimiv, bilo je pravljično, zabavno in poučno. Maša Krbavčič, 5- b Tone Pavček zna zelo zabavno pripovedovati. Njegove pesmi so vesele in tak je tudi on. Bila sem navdušena nad njim. Gaja Vidali, 5- b Tone Pavček je pripovedoval z. navdušenjem o svojem življenju. Bil je prijazen in je z vso pozornotjo odgovarjal na naša vprašanja. Jerneja Mislej, 5. b Tone Pavček je zelo dober pesnik. Rad ima otroke in zna z njimi, kot je treba. Povedal nam je vrsto zgodbic iz otroštva. Prebral sem že mnogo njegovih umetnin in vam jih tudi priporočam! Anže Hribar, 5- b Je zelo duhovit človek. Najbolj mi je bila všeč njegova zgodba o kobili. Všeč so mi bile tudi pesmi o očetu in materi. Janž Verbančič, 5. b NAŠA ŠOLA POČITNICE Med počitnicami sem se imel kar lepo. V nedeljo smo bili v Martulj-kovi soteski, kjer ta dva lepa slapova. Ko smo si ogledali sotesko, smo se odpravili še naprej na bivak Za Akom. Tam je bilo se veliko snega, zato smo se kepa I i in občudovali zasnežene vrhove gora. Na srečo smo imeli lepo vreme, zato mi je bil izlet še tolliko bolj všeč. Naslednji dan smo se odpravili kolesarit. S kolesi smo se peljali na Sveto Trojico, prijetno vasico nad Dobom. Cesta se je strmo vzpenjala do vasi Žeje. V Žeja h so zelo lepe hiše, ki so večinoma obnovljene. Travniki so bili zeleni in polni cvetic. Pred starim gasilskim domom na koncu vasi stoji gostilna Žejan, pred katero je zanimiv kip. Odpeljali smo se iz Žej in kmalu zagledali cerkev na Sveti Trojici. Cerkev je kar precej velika. Okrog cerkve je pokopališče. Po počitku pri cerkvi je sledil spust. Po vijugasti strmi cesti smo odbrzeli v Dob. Ves trud ob vzponu je bil poplačan. Naslednje tri dni, ko sta bila starša v službi, sva z bratom Andrejem obiskovala sošolca Domna in njegovega brata. Vse tri dni smo igrali računalniške igrice. V četrtek popoldan sem zbolel in veselja je bilo konec. Piti sem moral žajbljev čaj in ležati. Močno sem kaši jal. Edina korist od bolezni je bila, da v ponedeljek nisem šel v šolo. Tako sem počitnice podaljšal za en dan, a praznovanje prvega maja ob kresu nisem mogel nadomestiti. Matevž Šušteršič, 5. b PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE IZ TRDINOVIH ZAKLADOV BAJK IN POVESTI Razodetje Strastno in stanovitno je ljubil Ivan Slobodin svojo domovino. Nastopile so zanjo jako nepovoljne politične in gospo darske razmere. Narodni stranki se niso izpolnile niti najpohlevnejše želje. Zlasti pa so ubogega kmeta pritiskala bremena, katerih ni mogel nikakor več nositi. V vseh okrajih in župah so se mu prodajale hiše in zemljišča. Kupoma je jel preseljevati se v tuje dežele in celo v Ameriko. Slobodina se je polastil strah, da zapusti, preden mine stoletje, zadnji seljak našo očetnjavo in da zamre potem naslednja domača beseda v rajskih gorah in dolinah slovenskih, Domoljubni žalosti so se pridružile pa tudi neozdravne srčne bolečine. Predraga Zalika je začela prezirati dolgo in iskreno njegovo ljubezen. Trpečo dušo bi mu bila mogla okrepčati vera, ali k nji se ni zatekel, ker so mu jo bili ozloglasili in zamorili suhoparni nemški modrijani in razbrzdani francoski romanopisci. V svoji obupnosti je sedel, dokončal svoje "Spomine" ter jih zapečatil in dejal: "Ta spis razjasni žlahii in mojim prijateljem, zakaj se mi je prisludi-lo življenje." Rokopis spominov položi v kovček, iz. njega pa vzame nabit samokres in se napoti v Gorjance. / višave nad samotno čuvarnico ozre se še enkrat na sirot no krasotico, svojo domovino. Gorje njeno ga tako prevzame, da se jame jokati na ves glas. Brzo pa se mu ustavi plač, brezbožna desnica seže po samokresu. Ta usodni hip mu položi nekdo gorko roko na ramo. Slobodin se obrne in ugleda častitega meniha, ki mu veli: "Mladenič, tebi je prevelika bridkost pomračila razum in pamet, ali plemenito srce ti bije v prsili. Ker ne ljubiš le sebe, ampak tudi PRAZNIKI, ŠEGE 1 N NAVADE svoje brale, sem le prišel tolažil, pojdi Z menoj!" Slobodin zaječi: "Pusti nesrečnika, ki ni zanj nobene tolažbe na tem svetu." blagi redovnik ga pokara: "Ne žali sv. Duha, vir milosti božje je neizčrpen." To rek.ši ga prime prijazno za roko. Neka nevidna moč omami Slobodinu uporno voljo, da gre za menihom pokoren kakor malo dete za brižno materjo. Vodnik koraka z njim v skalno duplino in ga dovede po položnih stopnicah v podzemeljsko dvorano, ob kateri so se videla brezštevilna zaprta vrata. Na prvih je bila zapisana letnica 1875, na drugih 1876 in tako dalje. Po dolgem potovanju prideta do vrat, na katerih je bila zabeležena letnica 2175, torej čez tristo let. Uverivši se, da slovenskemu narodu in tebi ni namenjena nesreča in oguba, zahvali boga in pridi nazaj v Gorjance." Ko prikazen izgine, odpre Slobodin vrata, ali ne stopi v izbo, kakor je mislil, nego na piano, v košat drevored, ki je šel ob gladki cesti nizdol proti Beli krajini. Mimo njega so hiteli mnogi po narodno oblečeni ljudje, ki so govorili vsi najčistejšo knjižno slovenščino. On jih pozdravlja po naše, toda nihče mu ne odzdravlja. Vprašal je ženo, če drvi ta cesta proti Metliki, ona mu ne odgovori ničesar. Tako nepriljudno so se vedli tudi vsi drugi, katere je obgovoril. Malo po malem je spoznal, da ga ti popotniki niti ne vidijo niti ne slišijo! Obhajala ga je groza, vendar se je privadil prav kmalu svoji nevidnosti. Zdelo se mu je celo prijetno, da opazuje lahko ljudi in okolico brez bojazni, da bi bil komu nadležen in zoprn. Kar strmel je, kako čudovito so se Gorjanci spremenili in polepšali v minula tri stoletja. Bujno so se zarasle vse nekdanje preseke in izseke. Puste golicave so jim pokrili povsod sočni travniki in plodno polje. Mnogokrat je prehodil te kraje za prve mladosti svoje, itak ni poznal zdaj skoraj nobene ceste in steze; bilo je kaz.no, da so jih deželani preložili poleg potrebe in koristi. Ob vseh potih je stalo krasno drevje, tod lipe, tam kostanji, zvečine pa jablane, slive in hruške. Še veliko bolj so ga razveseljevala kmetijska prebivališča, ki so bila naredna, snažna in očitna kakor nekdaj komaj grajske pristave in gosposka letovišča. Spodaj so imela kleti, shrambe in suše. Po dvojnih stopnicah se je šlo na pokrit, ličen hodnik, ki so ga imenovali krilca. Za hodnikom se je širila prostorna veža. Ob nji so stanovali domačini v svetlih, udobnih, poslikanih izbah. Najlepša se je zvala gornica. V nji so se ščeperili zlikani predalniki, mehka, blazinasta sedala, svilna zagrinjala. V vsaki gornici j« našel Slobodin tudi hišno knjižnico, brez katere ni bilo nobe-n;1 le količkaj imovita rodovina. Bogate vasi so se vrstile ena za drugo s kratkimi presledki ob velikih in stranskih cestah. V večjih selih je bila povsod šoki, čitalnica in pevsko društvo, v mnogih pa tudi cvetoče tovarne, ki so jih vodili spretno kmetje sami. 7?te*tye& FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! Slobodin je motril korenito in natanko, kako mu žive in se ponašajo rojaki. Srce mu je kipelo in vriskalo od veselja, da so bili vsi___ gospodarji ne le ^ ^ marljivi in denarni, ampak tudi naravni in rodoljubni možje. Krčme ni bilo v nobeni vasi, doma pa so se gostili ljudje jako mastno in slastno. Jedli so meso še ob delavnikih, ob nedeljah pa se je natovorilo na mize toliko vsakovrstnih dobrot, kakor da bi praznovali v vseh hišah svatbo. Za žejo pa pili najrajši pivo, ki so si ga sami kuhali. Tej zdravi narodni pijači so rekli kvaseč. Z vinom se niso zalivali, dasi so ga obilo rodile gorice in ravnice. Devet desetin so ga prodali trgovcem, sami so ga uživali prav zmerno le o svečanih prilikah. Vsak dan so ga dajali po malem samo slarcem, bolnikom in otročnicam. Med vasmi in za hišami so se razprostirali zali vrti, senožeti in oranice. Vsaka ped zemlje je izpričevala jasno, da jo obdelujejo oratarji na vso moč pridno in razumno, izpolnjujoč vestno vse nauke znanosti in izkušnje. Pred tristo leti je štrlelo iz vseh njiv in lok trdo skalovje, zdaj pa bi bil iskal človek zaman najdrobnejšega kamenčka. Rahla, več čevljev debela črna plast, je ležala na poljih in zelnikih. Delavcem je rabilo orodje, ki je bilo kaj lahko in lično, ali trdno in drzno, večinoma železno. Lesene pluge so opustili že tako zdavnaj, da jih v to dobo niso niti pomnili. Prav tako so spremenili vsi gospodarji starinske puste spašnike v bujne košenice, katere so gnojili in namakali ob suši po vodotočih, navedenih iz potokov, kalov, vodnjakov in celo iz Kolpe. v Živina se ni pasla nikjer zunaj, krmili so jo brez izimka doma v hlevih in svinjakih. Na vrteh se je skrbno gojeno drevje kar šibilo in lomilo pod težo žlahtnega sadja. Za noben denar ne bi bil dobil na njem suhe veje, mahu, goseničjega gnezda in drugih znamenj zanikrnega sadjarstva. Mesto nekdanje gnile in razmetane lesene ograde ga je varovala gosta in visoka, čedno obrezana živa meja. Take prijazne seči so delile često tudi njivo od njive, travnik od travnika, vinograd od vinograda. Po mnogih dražestnih potih in ovinkih je dospel Ivan Slobodin naposled do veličastnih, umetno zidanih, z. marmornatimi stebri in bronastimi sohami okrašenih vrat, na katerih se je lesketal zlati napis: Mesto Semenič. Od čuda obstane kakor okamenel, kajti dobro je vedel, da je bila nekoč na tem kraju župna vas Semič, ki je imela prav pošten glas pri vseh sosedih, ali kaj PRAZNI malo mestne podobe. Slobodin je hodil po Semeniču očaran kakor za svojega detinstva po Ljubljani, ko je videl prvikrat slovensko stolnico. Na vse strani se je obračal in upiral oči. Nikdar se ni mogel nagledati krasot, ki mu jih je razkazovalo mesto malone na vsakem koraku, po vseh glavnih in stranskih ulicah. Raztezalo se je pol ure daleč po višinah in pod goro. Prebivalo je v njem gotovo petnajst, morebiti dvajset tisoč slovenskih ljudi. Tuje besede ni slišal iz nobenih ust, niti tuje šege se niso mogle v njem udomačiti. Moški in ženske so nosili dragocene surke, sosebno lepo so pristojale gospodičnam baržunaste, z zlatom in biseri izprevezene kapice. Semenič se je Slobodinu tako priljubil, da je ostal v njem nekoliko dni. Pohodil je skoraj vsako hišo, vsak zavod, vsako skupščino in veselico. Vse kar je zapazil in čul, mu je dokazovalo prediven razvoj in podvig najčistejšega narodnega življenja in izobraženja. V mestu so izhajale petere slovenske in ene slavjanske novine. Jezik tega slavljanskega častnika se je pisal s cirilico in ni bil enak nobenemu sedanjih slovenskih narečij. Bil je polno-glasen, krepak in mogočen kakor ruski, ali malone brez tistih inostranskih besed, ki kaže tako neprijetno in po nepotrebnem današnjo pismeno ruščino. "Posla-vjansko" so se razgovarjali Slovenci z. drugimi Slovani, zlasti pa s tujci, ki so se učili temu jeziku v vseh svojih višjih učilnicah. Baš na sredi mesta se je vzdigoval ponosno štirinadstropni Narodni dom, v katerem so se shajali ob nedeljah in zimske večere vsi meščani brez razločka stanu na duševne in telesne zabave. Razen njega je bilo v Semeniču kakih deset narodnih društev. Vsako je imelo svojo hišico s čitalnico, kuhinjo in pivnico. Kuhalo in točilo se je tu kakor v Narodnem domu samo udom in gostom. Kakor na deželi, ni bilo niti v mestu nobene krčme. Slobodin je našel resda dve veliki, jako okusno opravljeni gostilni, ali v njih so ostajali samo tuji KI, ŠEGE IN N popotniki, nikoli se ni nameril v njih na j domačina. Meščani niso marali dosti niti j kavarn, dasi so bile prav udobne in gosposke. j V kavarni je prebiral Slobodin često j semeniške časnike, iz. katerih je zvedel j vse polno veselih novic iz vseh krajev slovenske domovine in slavjanskega j sveta. Dopis iz Ljubljane mu je naznanil, da so našteli v nji o zadnji splošni popis- j nji dvesto in petdeset tisoč domačih pre- j bivalcev. Razen dvesto začetnih, stroko- j vnjaških in srednjih narodnih šol je imela j tudi razne velike, čisto slovenske učne j zavode, leposlovna, pravoslovna, zdrav- i niška in politehniška. Iz nekega drugega dopisa je povzel Slobodin, da je dobila j Ljubljana že pred sto in osemdeset leti najvišji upravni in sodni dvor za vse j slovenske pokrajine. Iz kavarne je krenil često v mestno zbor- I nico in v deželske urade. V vseh pisar- j nah se je govorilo in uradovalo samo na j našem jeziku, rodoljubnega opazovalca j ni nikjer žalila ni tujčeva drzovitost ni I birokratska okornost in pisarska besnost. i Sosebno je zadovoljilo Slobodina cesar- j sko sodišče. Razpravljalo se je v njem vse i ustno, stvarno in brzo. Zapisovalo se je I povse ob kratkem samo to, kar je segalo v bodočnost, npr. dolžna pisma. Za takove spise se je potrebovalo pred tristo i leti marsikdaj po več pol papirja, zdaj se i je opravilo vse s tremi ali štirimi vrstica- j mi. Slobodin je smatral po pravici za radostno znamenje jako nizke obresti, ki i so se zahtevalel v Semeniču. Za sto sre- i brnikov sta se dajala samo po dva na i leto. Hotel je tudi pogledati, kako se i vedo in kaj se razgovarjajo kaznjenci v i ječah, ali našel jih je prazne. V novinah i je potem čital, da že dva meseca ni treba j nikogar goniti v zapor. Slobodin je prehodil mnogokrat vse j mesto in obližje, pa se ni naveličal nikoli tega šetanja, ker je bilo povsod dovolj i sence, narednih počivališč in vsakovrst- j A V A D E nih ugodnosti. Vse trge so polepšavali drevoredi in cvetniki, brez lipovih in kostanjevih nasadov ni bilo nobenih ulic, nobene predmestne ceste. Na trgih, šeta-liščih in drugih večjih prostorih je dalo postaviti mestno starešinstvo premnoge marmornate in rudne podobe slovenskih in slavjanskih junakov, izbornih pisateljev, mislecev, izumnikov. V Semeniču se je nameril Slobodin tudi na nekaj posebnega, česa ni videl še nikoli v svojem življenju. Pod pečevjem za ječami je stala dolga vrsta na kaznih črnih stebrov. Ti stebri so bili spomeniki, toda ne častni. Izklesali in namestili so se tukaj na sramoto izdajalcem in narodnim sovražnikom in v svarilo sedanjim in vsem bodočim rodovom. Na prvem stebru se je zvijal velik, pisan gad. Napis, izdolben v tem svitku, je preklinjal doktorja Slebedra, ki je služil našim zatiralcem za dopisnika, vohuna in ovaduha. Drugi steber je doletel nekega Florjana Cičerko zato, ker je mesto vzvišenih naukov Kristusovih oznajal ljudem babje vraže, tercijalske čenče in romarske bajke. Ta spominek mu je omislilo cerkveno glavarstvo, ki ga je opominjalo često, ali zaman, da ne razširjaj glupega in pogubnega praznoverja. Več takih črnih stebrov so si prislužili profesorji, ki so prepovedovali naši mladini dobre in poštene slovenske časopise in knjige z. nesramno pretvezo, da jo pohujšujejo. Brez. zapreke pa je smela prebrati vse tuje spise, dasi so bili mnogi strašansko nespodobni in nenravni ali pa popolnoma nekrščanski in brezverski. Lesarska vlada, mestni odbor in posamezni domoljubi in bogati podjetniki so preskrbeli Semenič obilo z brezbro-jnimi občekoristnimi ustanovami, napravami in zavodi. Železnice so šle iz, njega na tri strani, proti Ljubljani, Karlovcu in Ogulinu. Zračna pošta Samolet je nosila vsak dan blago in potnike v Ljubljano, Zagreb, Trst, Reko in Celje. To pošto je izumil pred sto leti neki Ljubljančan. PRAZNI Vozila je visoko nad zemljo, česlo nad oblaki, brez najmanjše nevarnosti. Velikanski vodotoč je dovajal mestu vodo iz daleke Kolpe, po drugem vodovodu je dobivalo iz hribov bistro studenčnico. Umno zemljedelstvo, trgovina, tovarne in premnoge delavnice, so naklonile vsem stanovom znatno imovitost in splošno zadovoljnost. Starodavna borna "Purga" se je preimenovala po dobrem razlogu v "Milijonarski trg", kajti stanovali so ob njem v svojih palačah sami težki bogati ni, ki denarcev svojih niso šteli, nego jih merili na vagone. Krščanski nauk so se učili gimnazijci obširno in temeljito, ali ne za red v izpri-čcvalu in ne v šolskem poslopju, polnem dijaške lahkomiselnosti, nego v stolni cerkvi pred velikim oltarjem, za popotnico in vodilo po nebeških vzorih hrepenečemu duhu. Po službi božji, ki je bila slovenska od konca do kraja, je razlagal veleučen duhovnik z milim glasom in tako preverljivim čutom, da mu je moral poslušalec potrditi hote ali nehote slednjo besedo, Slobodin ga je čul, ko je govoril baš o istinitosti krščanske vere. Rekel je: "Prvi dokaz njene resničnosti nosimo v sebi, kajti ujemajo se vsi bistveni nauki krščanske vere s srcem, pametjo in vestjo vsakega poštnega človeka." Slobodin ostrini, da mu zastane sapa. Dejal je sam v sebi: Ta dokaz, je tako naraven, da mora pregnati najtr-dokornejšo nevero. Kako je to, da mi ga niso povedali nikoli v šolah in da se ga nisem niti sam domislil! Verske sumnje, ki so ga mučile dolgo in neusmiljeno, so z^aj izginile brez. sledu, kakor se razhlapi Zadušljiva, siva megla na žarkem soncu. Razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir; do svoje smrti se bo spominjal hvaležno svetega moža, ki mu je v semeniški cerkvi oživil z enim samim kratkim stavkom mrtvo vero. ^ nedeljo popoldne se je hotel Ivan Slobodin vsekako udeležiti zabave v Narodnem domu že zato, ker so nazna- K I , ŠEGE IN N nile vse novine, da bo čital njega | predsednik Janko Slobodin, jako mične, j tri sto let stare "Spomine" svojega prade- I da. Mislil si je: "Kaj, ko bi bil ta Janko j moj sorodnik v desetem ali dvanajstem j kolenu in bo razveseljeval občinstvo j morda baš Z mojimi zapiski?" Kar je slutil j se je potrdilo popolnoma. Janko je opisal i najprej pradedovo življenje. Povedal je i tudi zgodovino njegove ljubezni, ki je I vzbudila v dvorani precej glasno i veselost. Pravil je, da je Ivan zdihoval in i lazil za Zaliko dve leti. Zaklinjal se ji je j vsak dan, da jo ljubi stokrat bolj nego i vse ljudi in vse zaklade in slasti tega i sveta. Ona mu je verjela in mu podarila svoje srce, kajti bil je Ivan nepokvarjen in i A V A D E jako čeden dečko. Zdel se ji je resda močno fantastičen, ali mladenke opraščajo take slabosti kaj rade svojim ljubimcem. Toda Zalika je bila krščansko in pametno dekle. Hotela je biti Ivanova žena, ne pa ljubica. Da ji je rekel: "Vzemiva se!" - bi se ga bila oklenila okoli vrata in ga obsipala s poljubci. Ali njemu ni mogla zdrkniti z jezika beseda: zakon, ne zato, ker je imel morda nečiste namene. Bog varuj! On bi se bil rad poz-akonil z njo že prvi dan, ko jo je spoznal. Zadrževala ga je prazna bojazen, da ga deklica ne usliši. Najprej se je hotel uveriti, da ga ljubi, šele potem bi ji bil dejal: "Draga Zalika, dosti dolgo se že gledava, čas je, da se poročiva." Po OPEL V DOMŽALAH - avtotehna ¥DS in KOSEC d.o.o Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4. let OPEL^ DNEVI ODPRTIH VRAT ■ PREDSTAVITEV NOVE ASTRE Testne vožnje - 23. in 24. maj 1998. avtotehna ¥1 in KOSEC d 0 0 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE takem ni čudno, da je prišla zmešnjava. Oba sta čakala zaman, ona njegove snubitve, on pa njenega priznanja, da ga ljubi. Brez odločenja so tekli tedni za tedni, meseci za meseci. Dekleta zgrabi naposled nejevolja. Ko ji je začel zopet ponavljati, kar je že tolikokrat čula, je bleknila, da je sita tega zaljubljenega čvekanja, naj jo pusti na miru. Bilo ji je precej žal, da so ji ušle take nepremišljene besede. Revica vso noč ni mogla zaspati. Da je prišel Ivan drugi dan k nji, bi ga bila prosila za zamero. Toda on se ni prikazal, ker ni poznal ženske trme. Bil je taka mila Jera, da se je imel za najnesrečnejšega človeka na zemlji. Razen ljubezni ga je trla tudi rodoljubna žalost. Slovenski narod je trpel takrat grozne bede in bi bilo nobenega upanja, da se politične prilike in razmere skoro izboljšajo. Ivana je ta dvojna bridkost tako zmešala, da se je nakanil ustreliti. Nebeški oče pa se je usmilil izgubljenega sina ter mu poslal skrivno razodetje, ki ga je potolažilo. Zamaknil se je iz devetnajstega v naše dvaindvajseto stoletje in gledal blaženo in slavno bodočnost slovenskega naroda in tudi mesta Semeniča. "Spomini" njegovi dokazujejo, da je došel poslušat baš nocojšnjo našo zabavo v Narodnem domu in da je izvedel iz mojih ust, zakaj mu Zalika ni priznala svoje ljubezni. To se ve, da se mu je zdaj na vso moč mudilo domov. Uboga Zalika je bila skoraj zblaznela, ko je slišala, da je izginil Ivan brez slovesa. Našel jo je vso objokano in obupano. Ali njena toga se je spremenila hitro v radost in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo imenoval "sladko svojo nevesto". Poročila sta se še tisti mesec in odslej jima usoda ni grenila več življenja. Ivan je poslušal zvesto svoje življenje, "Spomini" ga pa niso nič mikali, ker so mu bili znani. Jaz sam sem namreč tisti Ivan Slobodin, čigar roman sem priobčil v Bachovih "Huzarjih". Gorjanci so se mi priljubili posebno zato, ker niso enolična gora, ampak polni razlik, tu divji, tam ljubki, idilični, tod kamnita puščava, ondi prekrasen, obširen cvetnik. Mene je to hribovje tako očaralo, da sem si ga izbral za domovino svojim bajkam in povestim. Vse te bajke so se zaradile v moji fantaziji, ali v narodnem duhu, polg narodnih nazorov, spominov in poročil. Trudil sem se, da stare narodne nazore pomnožim in obogatim z idejami napredujočega časa: z rodoljubjem, svobodoljubjem, slovenstvom, s hrepenenjem po prosveti in vseh drugih zakladih, ki pospešujejo človeško blaginjo. V spomin 168. obletnice rojstva Janeza Trdine izbral in obelodanil Franc Veider ŠPORT v nami/M tenisu za pionirje in pionirke posamezno. (Iiojire in mešane dvojine ■ V Domžalah je bilo v soboto in nedeljo, 25. in 26. aprila 7. prvenstvo Republike Slovenije. Na takmovanju je nastopilo 110 pionirjev in 64 pionirk iz 28 klubov iz vse Slovenije. V kategoriji dvojic je nastopilo 75 dvojic pionirjev, 32 dvojic pionirk in 65 dvojic v kategoriji mešanih dvojic. ■ Ob uradnem odprtju tekmovanja je nastopila Mengeška godba, vse prisotne je nagovoril pokrovitelj NTS Edigs gospod Edvard Golob, tekmovanje pa je odprl v imenu občin pokroviteljic tekmovanja mengeški župan in poslanec gospod Janez Per. ■ Tekmovanje je prineslo kar nekaj presenečenj, saj se nekaterim nosilcem ni uspelo uvrstiti med štiri najboljše. ■ Tekmovanje je odlično pripravil NTS Edigs iz Mengša v dvorani komunalnega centra v Domžalah, saj je mengeška telovadnica mnogo premajhna za organizacijo tekmovanja na državnem nivoju. Tekmovalci so igrali na 12. mizah, tekmovanje je sodilo 18 sodnikov, ki jih je uspešno vodil Marko Ravnikar. Da je vse potekalo po predpisih, je skrbel vrhovni sodnik Zmago Knuplež in delegat NTZ Slovenije gospod Jauševac iz Izole. Poskrbljeno je bilo za zdravstveno službo in prehrano nastopajočih, celotno tekmovanje pa sta suvereno vodila Tone Costiša in Jože Mlakar. Odigranih je bilo 433 dvobojev, samo tekmovanje pa je prvi dan potekalo do 21. ure, v nedeljo, ko so se igrali polfinalni in finalni dvoboji, pa do 14. ure. Kljub velikemu številu nastopajočih je vse potekalo po predvidenem programu. Tekmovanje je bilo res praznik za slovenski namizni tenis. ■ Prvi štirje v vsaki kategoriji so prejeli medalje in lepa darila, ki so jih prispevali podjetniki, obrtniki in delovne organizacije. Zmagovalci - novi državni prvaki - pa so prejeli pokale. Nagrade, medalje in pokale sta podelila Meta Ravnikar - sopokroviteljica NTS Edigs in Jože Mlakar - predsednik ŠD Partizan Mengeš. ■ Organizatorji so tekmovalcu Žigi Jazbecu iz NTK Križe podelili posebno nagrado za fair play. 33770^25762580^8 ŠPORT REZULTATI: Pionirke posamezno: 1. mesto Jana Ludvig Arrigoni Izola 2. mesto Janja Milost Šampionka Vrtojba 3.-4. mesto Špela Burgar Anja G rum Edigs Mengeš Križe Pionirji posamezno: 1. mesto Žiga Jazbec Križe 2. mesto Luka Bavdek Rakek 3.-4. mesto JureZavec Tomi Ocepek MTS Murska Sobota MTS Murska Sobota Pionirke - dvojice: 1. mesto Nina Strohsack - Erika Jauševac Rakek/Arrigoni 2. mesto Anja Grum - Ajda Mrzel Križe/Olimpija 3.-4. mesto Petra Škabar - lana Tomazini Jana Ludvik - Maša Farkaš Semedela Arrigon i/Rakek Pionirji - dvojice: 1. mesto Žiga Jazbec - Matija Verč Križe 2. mesto Tarik Trgo - Klemen Mrak Arrigoni/Križe 3.-4. mesto Rok Kolarič - Klemen Jazbič Blaž Šarlah - Uroš Bečan Vesna Zalog/Šk.Loka Ilirija Ljubljana Mešane dvojice: 1 • mesto Darko Malic - Janja Milost Logatec/Šampionka 2. mesto Žiga Jazbec - Anja Grum Križe 3.-4. mesto Žiga Ravnikar - Špela Burgar Juro Zavec - Nina Strohsack Edigs Mengeš MTS/Rakek ■ Po tekmovanju ni manjkalo pohvalnih besed udeležencev tekmovanja in delegata o izvedbi in organizaciji tekmovanja. ■ Seveda tega ne bi zmogli brez izdatne pomoči mnogih darovalcev denarnih sredstev in izdelkov: Občine Mengeš, Domžale, Kamnik in Lukovica, Edigs Pege, Tiskarna in fotokopirnica Ravnikar Domžale, Športna zveza Domžale, Titan Kamnik, Induplati Trading Jarše, Artline Mengeš, Servis Debevc Mengeš, Avto Car Mengeš, Lip Radomlje, Aeroklub Ljubljana, Gostinsko podjetje Trojane, Živila Kranj, Megamarket Ljubljana, Arvaj Mesnica Kranj, Grajske pekarne Žito Ljubljana, Gradbeno podjetje Bežigrad, Florida Domžale, Gotard Trojane,Vifam Mengeš, Montles Kamnik, Tiskovine Rudolf Domžale, Avtoservis Gregorc Mengeš, Slikopleskarstvo Jaklič Mengeš, Slaščičarna Flere Mengeš, Job Ljubljana, Fermont Mengeš, Tobačna tovarna grosist Ljubljana, Trgoavto Burnik Mengeš, Trgovina barve laki Mengeš, Vistra Rodica, Kava bar Ciklama Mengeš, Minimarket Maro Mengeš, Astra plus Ljubljana, Apel Ljubljana, SPZ Ljublana, Medic Mengeš, AS servis Domžale, Varnost Mengeš, BO ME Mengeš, Nova LB Ljubljana, Studio hieroglif Domžale, Stol restavracija Kamnik, Limato Mengeš, Aligator Trojane, Lesna galanterija Urbanija Rova, Kamnoseštvo Makovec Mengeš, Pečarstvo Jure Hrovat Mengeš, Top Sport Ljubljana, Univit Ljubljana, Belinka Ljubljana, Borcol Medvode, Tapetništvo Osolin Rova, Signa Domžale, Trta Domžale, Union Ljubljana, Franc Kompare Mengeš, Hram Rožice Mengeš, Gomeks Kamnik, Bele -izdelava cokel Mengeš, Tiskarna Dan Ljubljana, Sadjar Jelčič Brežice, Svit Kamnik, Graverstvo Vrhovnik Kamnik, Radio HIT Domžale, Jimkoplast Domžale, Gostilna Pavovec Mengeš, Dana Gabrovka, AC Mobil Ljubljana, AC Intercar Ljubljana. Mlaj RAZPIS i. sorski kronometer Dobeno 98 Start: sobota, 6.6.1998, ob 15. uri, Loka pri Mengšu Organizator: Kolesarsko društvo Mengeš Namen prireditve: počastitev občinskega praznika Mengeš Proga: v celoti asfaltirana in dolga 4200 m, višinska razlika je 234 m Prijava: na startu, od 13.30 ure dalje Startnina: 1.500 SIT, za mladino do 15. leta 700 SIT Kategorije: dečki do 14 let, ml. mladinci do 17 let, st. mladinci do 20 let, Rl, R2, ženske: A do 25 let, B do 35, let, C nad 35 let, veterani A, B, C, D, E, F - skupaj 14 kategorij Nagrade: Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje in praktične nagrade, podeljeni bodo trije pokali: absolutno najhitrejši, najhitrejša ženska in najhitrejši deček. Zaključek: Podelitev priznanj in praktičnih nagrad pri Kmečkem turizmu Blaž, po razglasitvi pa bo družabno srečanje (vsak tekmovalec dobi napitek in malico). Ostale določbe: • Vozi se posamično z enominutnim zamikom starta. • Vsak tekmovalec s prijavo in startom potrdi, da tekmuje na lastno odgovornost in da se strinja z določili tega razpisa. Organizator ne odgovarja za morebitne posledice in škodo, ki jo tekmovalci povzročijo sebi, sotekmovalcem ali drugim osebam. • V času tekmovanja bo cesta zaprta za ostali promet. V primeru intervencijske vožnje (policijsko, reševalno ali gasilsko vozilo) bo dirka prekinjena. • Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. • Zaščitna čelada je obvezna. Dodatne informacije: 061 737 119 (Ciril Porenta) in 062 737 389 (Niko Urankar) I Kolesarsko društvo Mengeš ■ Organizacijski odbor l l J [7 O R T PRIMOŽ PETE! opravlja vozniški izpit v Avtošoli Retos Prispevek o Primožu Peterki smo v Mcngšanu že brali. Vendar pa tokrat Primoža v Mengšu ne vidimo le v trgovini Ha-Ni, ampak tudi na motorju. V avtošoli Retos namreč opravlja vozniški izpit za A kategorijo. Na povabilo Renata Osolnika (lastnik avtošole) sem ga obiskal na zadnji uri vožnje, na kateri je potreniral še nekaj malenkosti, da ne bo napak na izpitu. V kratkih petih minutah sem uspel izvedeti nekaj malenkosti. • Kako to, da si si za opravljanje vozniškega izpita izbral prav avtošolo Retos v Mengšu? V tej avtošoli je vozniški izpit opravljal že moj brat in je bil zelo zadovoljen. Ko sem se oglasil, so me tudi takoj opozorili na nov zakon, ki pride v veljavo s prvim majem. • Kako ti gre vožnja z motorjem v primerjavi s skoki? Šef pravi, da mi gre dobro. Pri skokih ni enosmerne. Kaj o vožnji Primoža meni inštruktor Renato Osolnik? Res vozi v redu in se zelo hitro uči. Pri delu mi pomaga tudi njegova preprostost in poslušnost, tako da ni čutiti nobenega zvezdništva. Je pa tudi dovolj samokritičen. Primož, ali je res, da si samokritičen tudi pri vožnji? Vseskozi "ta žmigovec" pozabljam, (in se tolče po čeladi, doda inštruktor) Kako pa si ti zadovoljen z. inštruktorjem? Ali lahko to povem na samem (smeh). Ne, je zelo v redu, vseskozi mi pomaga. Ali sedaj kaj treniraš? Od zadnje tekme do sedaj sem bil prost. Naslednji teden (po prvem maju) pa že začnemo s treningi. Kaj si počel v tem prostem času? Nič. Ljubezen, gre? Ja gre, gre. Kaj pa šola? V katerem letniku si? Šola gre, samo bolj počasi. Sem pa v četrtem letniku. V avtošoli Retos voziš Yamaho SR 125. Ko opraviš izpit, pa na Harleva? Ja, tako je. Na koncu je Primož Peterka pristopil k meni, pokazal na svojo Champion mikico in dejal, da je le-ta od šefa (s prstom je pokazal na lastnika trgovine Ha-Ni). Za fotoreporterje je odpeljal še en krog po parkirišču, nato pa sta z inštruktorjem odšla na vožnjo. Morda se nekaterim zdi vse skupaj nepomemben dogodek, vendar to preprosto ne drži. To, da dvakratni svetovni prvak v smučarskih skokih opravlja izpit v avtošoli Retos v Mengšu, čeprav je vmes kar nekaj krajev in še več avtošol, je lahko le v ponos tako avtošoli kot tudi Mengšu. Blaž fanežič ŠPORT Ibilinarske novice ■ 27.2.1998 smo se člani sekcije zbrali v prostorih mengeškega Kulturnega doma na občnem zboru. Udeležba je bila zelo dobra, saj je bilo od 84 članov prisotnih kar nekaj čez 50. Pregledali smo delovanje sekcije v letu 1997 in ugotovili, da smo delovali dobro, kar je v svojem pozdravnem govoru potrdil tudi predstavnik občine gospod Alojz Janežič. Načrta nismo izpolnili na tekmovalnem področju in tudi z napeljavo močnejšega električnega kabla nam ni šlo tako, kot bi si mi želeli. Upamo, da bomo v letu 1998 uspešnejši! ■ Ekipa, ki nastopa v 2. ligi LOBZ-a, je vso zimo dvakrat tedensko trenirala na pokritem balinišču. Za okrepitev smo si kupili tudi nove trenirke. Do začetka sezone, ki se začne v mesecu maju, se bomo udeleževali prijateljskih turnirjev. ■ Organizirali smo tudi dve delovni akciji. Na prvi smo naredili 5 klopi in mizo iz masivnog,) lesa in jih namestili ob stenah brunarice. Na drugi pa smo očistili širšo okolico balinišča, strugo Pšate ter obnovili klopi, ki jih imamo ob balinišču. Delovnih akcij se je udeležilo 13 članov sekcije. ■ Dolžan sem vam še razultate dveh družabnih prireditev, ki smo ju organizirali za člane sekcijo. Turnir v šahu: Sponzor, ki je prispeval pokale, je bil gospod Slane Korošec (Avtosalon Daevvoo iz Preserij). 1. mesto Hasan Rosic 2. mesto Janez Koželj 3. mesto Vojo Svetinovič Turnir v pikadu: Spon/or jo bil gospod Franci Ravnikar (Sadni vrt Men^) 1. mesto Jože Farič 2. mesto Brane Marolt 3. mesto Milan Dolinar Dolžan sem še opravičilo sponzorjema turnirja v "VVinger-šnop- su". Sponzorja sta bila Jani in Nika Habjan (trgovina s tekstilom Ha-Ni) k a t t ' Marjan Tomazm, Sponzor Jani Habjan in dobitniki pokalov. predsednik BS JJ|-cid njimi sedi naš harmonikar "Ukarjev" ata. •?Wrnu v'.y 1 i Ji 1 p— POTOPIS Fitz Rov od blizu Stari argentinski pregovor pravi, kdor pije ''mate" (mate čaj) in je "calafate" (droben patagonski sadež z. veliko semen), "se bo vrnil na te zemlje". S Klemenom sva že lansko leto popila litre mate in pojedla kile calafate, da bi se zanesljivo še lahko vrnila in tako se je tudi zgodilo. Kdor enkrat okusi čar teh neskončnih prostranstev, je za zmeraj uroeen. v Ze spet sva si zaželela stati na vrhu FitZ Rova, mogočnega granitnega velikana, mejnika med puščavo, ki seže tja do Atlantika in celinskim ledom, ki seže skoraj do Pacifika. Tokrat ni nobene težave s pripravami, saj veva že za vse, kar potrebujeva, kam, kako in koliko... Kar se tiče fizične priprave, pa sva plezala kar se da intenzivno, že zadnjih šest mesecev. Edino, kar še potrebujeva, je malo sreče z vremenom... prava malenkost ... Dan odhoda je napočil, vse je pripravljeno. Edino, kar si ne moreva predstavi jat i je, kaj bova naredila za "čekiranje" toliko odvečnih kil (seveda, ne da bi plačala odvečne teže). Polet imava preko Londona v Bnenos Aires. Pri Adriji ni problema, ker sva imela dovoljenje za odvečno težo, ampak v Londonu morata še enkrat čekirati. Že od daleč si ogledujeva, kdo bi imel najbolj simpatičen obraz. Izbereva si moškega, ki izgleda kar prijazen. Čekirava nekaj čez sedemdeset kil, razloživa mu, kam greva plezal. Vse kaže, da je urejeno. Ko sva pa nekaj metrov stran, naju pokličejo nazaj. Seveda 50 videli najino osebno prtljago. Kaj pa sedaj? Groza. Morava sprazniti še nahrbtnike. Vse skupaj je 94 kg. En čas naju gleda, potem pa se samo zasmeje in nama zaželi srečno pot. Se kar oddahneva. Če bi morala plačati vso odvečno težo, bi se lahko kar poslovila od Patagonije. Po dolgi vožnji in dolgem posedanju po letališčih končno dospe-va do najinega prvega cilja, Bariloche, ki je oddaljeno iz Bucnos Airesa še 1700 km v smeri proti jugozahodu ali dve uri z letalom. Oče in brat naju počakata in že se odpeljemo v moj prvi dom. Nekaj dni počivava in se posvetiva še zadnjim pripravam in nakupom. Pridružil se nama bo še prijatelj Allrcdo AJiaga. Klemen gre vmes še na kondieijsko turo, na 3777 m visoki vulkan Lanin skupaj z bratom Matjažem in drugimi Slovenci (v Barilochah živi čez 200 Slovencev). Star kombi je pripravljen. V njem je več kot 200 kg opreme, hrane in raznoraznih stvari. Na taki poti moramo biti pripravljeni na marsikaj... Izbrali smo si najbolj direktno možno pot, čeprav ne najboljšo, zato pa najbolj slikovito: legendarno "ruta 40". Pot vodi skozi POTOPISI Prav lepo se zahvaljujeva vsem, ki so nama pomagali pri uresničitvi odprave: Občina Mengeš, Spino II, AO in PD Mengeš, AO Kamnik, Uršič d.o.o., Tiskarna Ozimek, Calcit, Svilca, Medic, Fermont. Gregorc, Avtoličastvo Papež Brigita market, Treking šport, Turne, 3S Šport, Foto Klemene, Vrv plet, Alp Šport, Medex, Foto Klemene in Foto Grohar. puščavo ob verigi Andov. Prvih 800 km je asfaltiranih, ostalih 750 pa je makadama. Prvi dan smo prevozili kar 900 km, za naslednji dan pa smo pustili še ostale bolj naporne kilometre. V zadnjem mestu napolnimo še večjo zalogo bencina, ker naslednjih 550 km ne bo nobene črpalke več, tudi mesta ne. Na poti srečujemo obilo divjih ali domačih živali, ki uživajo svobodno življenje. Najbolj pogosto vidimo "guanaca" (bližnji sorodnik lame) ali nan-dua (patagonski noj), ki si delijo prostor z ovcami in konji. Na 20 ali 30 km pa vidimo vhod v kakšno "estancio" (veieposest-vo), seveda je glavno poslopje te estancie včasih tudi še 30 km bolj notri. Spremlja nas bolj oblačno in vetrovno vreme, čeprav, čim bolj se bližamo cilju, tem lepše vreme postaja. Manjka samo še 70 km do cilja in že zagledamo obris mogočnega velikana Fitz Roya v večerni svetlobi... Končn Chalten (naše izhodiščno mesto). Kar 23 ur vožnje. Kar ne moremo verjeli svojim očem, saj je popolnoma jasno. Domačini nam pojasnijo, da je to prvi lep dan po več kot enem mesecu. Nismo preveč srečni, da je že sedaj lepo vreme. Začnemo računati, kako bi v najbolj minimalnem času lahko začeli plezati in še čas plezanja in sestopa. V Patagoniji je že znano, da lepo vreme, če je, drži maksimalno štiri dni. Enega smo že izgubili. Naslednji dan si takoj zjutraj preskrbimo konje, ki nam bodo nosili opremo do baznega tabora. Že popoldan uredimo bazni tabor in začnemo s pripravami. Na pot se odpravimo ponoči. Caka nas okoli štiri ure hoje, lažje plezarije in prečenja ledenika. Hoja je naporna zaradi velike teže nahrbtnikov. Ob sončnem vzhodu smo na Paso Superior (2000 m), ki je izhodišče za stene v skupin Fitz Roy. Od tukaj imamo do vsake stene največ dve uri dostopa. Vreme je enkratno, samo najin prijatelj Alfredo se ne počuti dobro. Plezala bova kar sama. V petih minutah se odločiva, spremeniva tudi prvotni načrt smeri. Sla bova v bolj plezalno smer Eranco-Argentina. Dostop nama je že znan od lani. Najprej 400 m snežno-kopne plezarije. Naklonina ledu sega včasih tudi do 90 stopinj. Potem sledi 600 m v glavnem skalne plezarije. Seveda to še ni vse: proti vrhu naju še enkrat čaka 200 m lažjega snežno-lednega pobočja. Prvi dan splezava prvi ostavek in bivakirava pod steno. Vreme se kar drži. Naslednji dan vstopiva v smeri s prvim sončnimi žarki. Vse gre kot po maslu. Že sanjava o vrhu. Manjkajo še samo trije raztezaj! do roba stene. Sonce zaide za steno. Klemen se loti naslednjega raztežaja. Čez nekaj metrov mi reče, da ne gre več naprej. Stene je oblečena v ledeni oklep. Varovanje ni možo. Kaj sedaj? Ura pa je šele tri popoldan in tako blizu sva... Odločiva se za bivak, tudi če izgleda neumno. Ne vem, če se je že kdo odločal za bivak ob treh popoldan. Naslednji dan s prvini soncem se bo led stopil. K sreči je prostor kar udoben. Lahko celo sediva. Mrzle ure potekajo prav počasi. Če bi vsaj vreme še zdržalo. Ob štirih zjutraj mi Klemen reče, naj pokukam izpod bivaka vreče. Vidim prav neprijeten prizor. Oblaki so naju zajeli in se prav prilepili na steno. Takoj dol! v Se en spust imava, da prideva do vznožja stene. Ko se usedem na udobno polico, se pred menoj začne prava predstava s soncem. Kako neverjetno lepi so vzhodi v Patagoniji. Kar naenkrat nisem več zaspan, vsa bolečina v rokah in nogah popusti Vdam se lepotam, ki pa trajajo samo kakšno minuto. Monika se je že spustila do mene. "Poglej, Klemen," mi zavpije in že lovim zadnje nenavadne svetlobne žarke, ki kot strela Šiba jo po nebu. Ali se nama že meša, ali pa, kdo ve, kaj je to bilo. Vsa pokrajina je že v slabem vremenu. Lepe oblike oblakov se spreminjajo v eno samo nevihto, samo veter se noče pojaviti. In se tudi ni. Kako čudno vreme za Patagonijo, brez vetra!? Vseeno sva se prav odločila za umik iz stene, naslednji dnevi so bili deževni. Samo trije raztežaji so nama manjkali do vrha stene. Od vrha stene bi imela samo še sto petdeset metrov lažje plezarije. Še bolje, da nisva že sedaj prilezla na vrh, kajti v bazi so bili ljudje, ki čakajo že dva mesca na lepo vreme. Če bi nama uspelo, naju bi dali iz kože, ker bi bil to tretji dan, ko smo prišli v bazo. Ko opraviva še zadnji spust na Brecho, srečeava Jensa in Jacka. Vzhodni Nemec in Škot, ki sta skušala vstopiti v smer in sta se zaradi poslabšanja vremena premislila. Kar naenkrat zopet postanem zaspan in utntjen. Končno sestopiva do Pasa Superior, kjer pustiva vso opremo in takoj začneva s sestopom v bazo. Zaradi močnega dežja se je sneg tako zmehčal, da je bilo zelo nevarno zaradi plazov. Ko prispeva v bazo, so ljudje že mislili, da sva bila na vrhu. Razočarano jim odgovarjava, da nama je zelo malo manjkalo. Kako malo nama je manjkalo, se šele zavem ob toplem čaju, ko spravljam skupaj mozaik vzpona. Po glavi mi začnejo rojiti težke misli, da bo treba še enkrat ali večkrat poskusiti v steni, kaj pa če ne bo več lepega vremena, kaj če bova obupala, kaj... In spomnim se Šraufovih besed, kako je rekel, da se človek vsega hudega navadi, žival pa crkne. In da je včasih treba biti res malo trmast in zagnan, da stvar speljemo do konca. Nadaljevanje prihodnjič! Monika Kambič in Klemen Mali KMETIJSTVO Kuharski tečaj za gospodinje na Dobenem V našem Mengšanu je bil kar dvakrat razpis Kmetijskega zavoda Ljubljana, ki je v sodelovanju z Občino Mengeš organiziral kuharski tečaj na domačiji Šorn na Dobenem. Tečaj je bil sicer zaradi premajhnega odziva prestavljen, vendar se je začel takoj po velikonočnih praznikih. V torek se nas je v prijetni domačiji Šorn zbralo šestnajst tečajnic. Močno me je začudilo, ko nam je organizatorka tečaja, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, gospa Marta Kos razložila, da iz Mengša sploh ni mogla dobiti dovolj prijav in je zato povabila na tečaj tudi ženske iz drugih občin. Tečaj je vodil priznani kuharski mojster Robert Merzel iz Kranja, ki nam je v zelo kratkem času - tečaj je trajal samo pet dni po štiri ure - nazorno prikazal mnogo kuharskih receptov od vseh vrst solat, juh, prilog, glavnih jedi in na koncu še sladic. Poudarek je dal pripravi jedi, pri katerih se osnovne sestavine ohranjajo. Med odmori nam je izdal še marsikatero drugo kuharsko skrivnost, kako čim hitreje in čim bolj dobro pripraviti obroke. Marsikatero izkušnjo smo izmenjale tudi udeleženke tečaja med seboj, pa naj se je ta nanašala na kuhinjo, delo doma in na kmetiji ali o rožah. Zadnji dan tečaja sta nas obiskala tudi gospod Per in gospa Drčar in se z. nami zadržala v krajšem pogovoru. Ob zaključku tečaja smo si na povabilo udeleženke tečaja gospe Silve ogledale še cvetličarstvo Hubat, kjer imajo res veliko lepega cvetja. Kade bi se zahvalile gospe Marti Kos za organizacijo tečaja, gospodu Robertu Merz.elu, za res strokovno vodenje in lastnici kmetije Som gospe Milki, ki nas je tako prijazno sprejela v svojo hišo in nam dala v uporabo kuhinjo in ostale prostore. Nenazadnje bi se rade zahvalile tudi Občini Mengeš, ki je prispevala del sredstev za organizacijo in izvedbo tečaja. Za konec pa še to, bralke in bralci Mengšana: prihodnjič, ko boste videli kakšen podoben razpis, ne oklevajte in se prijavite, pridite v našo družbo, kjer nam je bilo pet dni res prijetno in tudi mnogo novega smo se naučile. Udeleženka tečaja Foto: M. DRČAR N A S I PESNIKI I N PISATELJI V zbirki metuljev me skrbi natančnost brez odnosa narkomanov me skrbi odziv na x(t) Si se polulal? Ne mi kakat. motorji zobnikov 36 se mi bližajo Z v=a t f z metulj citronček muhastih lept. lept. Khg. itd... . . . td . . .d Si se polulal? odziv na x(t) je POLITIKA 2 Razumevanje ostalih infatibilnih norij z osekom dveh držav ovitih v rumenilo vijolic ?????? Odsek razumevanja vijolic dveh infatibilnih držav z v rumenilo ovitih ostalih norij ?????? ANTONIJEV ? morija norih insektov v brezglavi množici črevesja belih BELIH podgan " la la la la lalalalalalala kakalinka kakalinka moja v belem je groza belem je holoKAVST je zobje slina v očeh napad morje " cvetlični lončki " itd. ANTONIJKV. MOJA III S A i i i r i i i i i i 11 i i i i I I I 1 I I i r I I I I I I I I I I I I F I I I I I I I i I I I I i i I i i i i III I I I I I I mi i i i iii II i i I i i i i i i I i I i i i I i I iii i I trt I i I I I i i I i j i i i i i i i i t i i i i i i i i i i i i kaj m ki:ihm/im2 Zgled: zadnjem alfanumerične =x gram v gornji ustrezne Da. dvovhoclna 1. pri - lali dveh ko poznamo vse štiri torej bila takšna, ki so na voljo SO na voljo razlika je le v tem: tabele " svojo raziskovalno delo je posvetili invalidom " živci živci to je sanjal kreten PIM-PONK ŽOGICA 2 otroka igrata pink-ponk dečka na desni preseneti nenadni beckhend levega dečka žogica se leno privleče do mene ; vzamem jo in jo pogledam v oči pljune me svinjarija obrisal sem si obraz in jo jezen pohodil : PRAŠIČA ; in odšel sem naprej . Blaž Janežič EKOLOGIJA Odpadki, mi, Zemlja - Teden gozdov 98 Zemlja žaluje in vene, svet gine in vene, gineta nebo in zemlja. Zemljo so oskrunili njeni prebivalci; zakaj prelamljali so postave, prestopali zakon, razdrli večno zavezo. Iz 24, 4-5 Foto: Peter Škrlep Kakor je naravni red ločen in nezmotljiv, tako je spet prišla lastovica, zacvetela češnja, mesec maj razodeva svoje vcličastvo. Človeški rod naj bi se v tem času še posebej spominjal pomena in veličine našega skupnega doma, naše matere Zemlje. Kaj vse je naš dom, kakšne barve in vonja je, kakšne občutke nam vzbuja, se učijo naši najmlajši že v šoli in tudi nas so učili. Spomladanska soparica, vonj sveže zorane brazde, pomešan s konjskim znojem, ščebet sinice v sozvočju škripanja konjskega komata. Dali smo se premotiti zakonu materije, zmešali smo njen čas z našim, njen sijaj s sijajem univerzuma, smo zmedeni. Materija, materialno in mi se neprestano spreminjamo, le v našem umu se je ta naravni proces ustavil. V glavi smo si ustvarili iluzorno podobo lepega in absolutnega ter jo udejanjili v našem bivalnem okolju. Imam občutek, da se vsak na svoj način tmdi in zmeraj bolj žene, da bi služil in častil neko namišljeno podobo sodobnega božanst-V;li ki se mu pravi napredek. Ena "Javnih značilnosti tega čaščenja je, si mislim, proizvajanje in kopičenje zmeraj v^č novega, bolj bleščečega, bolj '^'»polnjenega, bolj impozanlnega. babilonski stolpi sodobne civilizacije rastejo, se hipno zableščijo, potem pa otemnijo in propadejo. Ker niso svetli in novi, ne morejo več služiti maliku. Dobro, ali pa samo v redu, porečemo. V tem zamaknjenju pa vedno manjkrat pomislimo, da je žrtev naših blodenj prav naša Zemlja z vsem, kar jo sestavlja. Za to norost darujemo gozdove, ki so bili nekdaj v zaščito in varstvo, sedaj pa so samo moleči element sodobne urbanizacije; orno zemljo, ki so jo s svojimi rokami naši predniki prekopavali in drobili skozi mnoge rodove, gradimo pa ceste za polakirane jeklene konje, katerih zagotovljeni življenjski vek je ko maj šest let; vodotoke, žile življenja in energije, namenjamo splakovanju produktov našega malikovanja ter jih zapiramo v betonsko podzemlje; darujemo naše glave, iz katerih smo izrinili staro pogansko čaščenje večnega, lepega in sozvočnega in ga nadomestili s kako-fonijo kopičenja prehitro minljivega. Toda nič v naravi ni večnega. Vse se spreminja, dopolnjuje. Kar ni v skladti z. večnim ciklom, je obsojeno na propad in izginotje. Nihče od nas gotovo ne potrebuje nič "nekoristnega", tudi narava ne. Izločeno iz. večnega kroga propade in se v svojih prvinah povrne vanj. Tiho dihajo mogočna drevesa nad nekdaj mogočnimi velemesti Inkov, Majev in Olmekov v Južni Ameriki. V Sloveniji pa se zaraščajo opuščene ali težje obvladljive ali "nerentabilne" kmetijske površine. Razlika med človeštvom in naravo je samo v pojmovanju časa. Naš um utripa mnogo hitreje kot srce Zemlje. Umetnot preživetja je v usklajevanju in sožitju. In sedaj v pomladi, ko čistimo in zaljšamo naša domovanja, naše vrtove, ulice, sledove svojih neusklajenih dejanj, "nerabnih" ostankov nikar ne mečimo za prvo mejo, v ovinek prvega potoka ali v prvo grapo, ker je ta meja, potok ali grapa domovanje drugih otrok Zemlje. Gotovo si vsaj lahko predstavljamo, kakšne posledice bi laho imel za našo Zemljo le delček vesoljskega prahu v obliki napovedanih asteroidov, ki so tudi le prah. Naj nam prvo pravo spomladansko sonce presije tudi temine našega uma. Tudi njega je potrebno očistiti presvetliti in prezračiti, kajti le tako bomo vedeli, komu pripadamo in kaj nam je storiti, da se bomo zopet vključili v večno Simfonijo. To pa je tudi tema letošnjega Tedna gozdov od 25. do 31- maja. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Ljubljana Krajevna enota Domžale Miha Zabret dipl ing. gozd. EKOLOGIJA Mednarodni dan zemlje in SEG -Slovensko ekološko gibanje Ob mednarodnem dnevu Zemlje, ki je bil 22. aprila, je Slovensko ekološko gibanje, ki je največja nevladna in nepolitična okoljevarstvena organizacija v Sloveniji, pripravilo naslednje aktivnosti: - izid redne številke Okolje, ki je glasilo SEG-a za ekološka vprašanja in problematiko, - izid tematske številke Okoljska etika (zbornik referatov s posvetovanja SAZU), - izid "strukture" Dihala planeta avtorja Ivana Jančarja, člana društva likovnih samorastnikov, - čiščenje obrežij Kamniške Bistrice pri Kamniku in Šmartin-skega jezera, - strokovno ekskurzijo na Madžarsko in srečanje s tamkajšnjimi nevladnimi okoljevarstvenimi organizacijami, - mednarodni odprti šahovski turnir Ljubljane v pospešenem šahu. ■ Ena od zelo pomembnih aktivnosti SEG-a je tudi ekološka patrulja, ki skupaj s Turistično zvezo Slovenije in nekaterimi mediji rešuje ekološko problematiko na terenu, na katero običajno opozarjajo prizadeti, oz. ekološko osveščeni posamezniki. ■ Da bo delovanje SEG-a še učinkovitejše, je poskrbel servis Pižem iz Male Loke, ki prodaja in servisira predvsem vozila Nissan. Ob Dnevu Zemlje je SEG-u izročil za eno leto v uporabo terensko vozilo Nissan Patrol. ■ Ob tem za SEG vzpodbudnem sporočilu SEG vabi občane Mengša, da sporočite morebitno ekološko problematiko na naslov SEG - Ekološka patrulja, Ljubljana, Mestni trg 13, tel. 126 33 06, fax 210 374. S. M. PRI SOSEDIH Praznika dan upora proti okupatorju in prvi maj sta minila v vseh občinah s proslavami, spominskimi slovesnostmi in tradicionalnimi prvomajskimi srečanji, posvečenimi mednarodnemu prazniku dela in spominu padlih zadnjih žrtev 2. svetovne vojne. Povsod je bilo veliko udeležencev - starejših, mlajših, mladih, borcev in predstavnikov političnih organizacij. Na vseh prireditvah so bili organizirani kulturni programi z govori, recitacijami in pevskimi zbori s predstavitvami strankarskih veljakov. Organizatorji so tudi poskrbeli za jedačo, pijačo, glasbo in ples. Že tradicionalno je ljudsko praznovanje v soboto 25.4. ob 16. uri v Žejah v tamkajšnjem Gasilskem domu. Slavnostni govornik je bil Hajko Hafner, v kulturnem programu so sodelovali Moravska godba, Moški pevski zbor iz Radomelj, Tamburaški orkester i/. Vrhpolja, skupina recitatorjev iz. Kamnika, predstavniki občin, predsedniki strank in praporščaki. V četrtek, 30. aprila je bila ob 16. uri spominska slovesnost pri spomeniku v gozdu nad Cešnjicami (Moravče). Na tem kraju se je 21. aprila 1945 v zaselku Rudnik zgodil zadnji domobranski zločin. Odkrili so in ujeli tri domačine, aktiviste osvobodilne fronte in še enega neznanega partizana iz okolice Škofje Loke. V spomin na tragični dogodek se vsako leto zbere veliko domačinov, okoličanov in ostalih iz sosednjih občin na spominski svečanosti ob kulturnem programu, organizator pa je Združenje borcev in udeležencev NO M Občine Moravče. Tragične dogodke je opisal domačin Anton Peterka, delegacije so položile vence na spomenik, zapel je mešani pevski zbor DU Moravče, Moški pevski zbor KUD Tine Kos iz Moravč, recitirala pa je upokojenka Francka Kosmač. Po končanem programu je bilo tovariško srečanje na kmetiji pri Srečku Kopaču. Tradicionalno prvomajsko srečanje na gradu Tuštanj je bilo v petek 1. maja z začetkom ob 13. uri. V to znano vasico Z;;. Ruštanj je privabilo veliko pohodnikov, kolesarjev in drugih udeležencev, domačinov, okoličanov in tujcev, saj so imeli kaj videti, se veseliti ob dobro pripravljeni hrani (vol na žaru), za razvedrilo je skrbel ansambel Svetlin s pevci, Predstavljen in izveden je bil tudi program: start avtomobilov oldtajmerjev izpred gostišča Soklič - Moravče - Tuštanj, zabava s skupino Korado in Brendi z ansamblom. Vsakoletni organizator prireditve je Društvo krajanov Tuštanj, pokrovitelj pa Termit Moravče. Prireditev so omogočili in materialno podprli sponzorji, kar trideset in več jih je bilo, saj so pripravili tudi bogat srečelov. Vsem skupaj se organizator zahvaluje in vabi vse naslednje leto na tradicionalno prvomajsko srečanje. Jože Novak P R O MET Zima se je končno poslovila od nas in tako kakor bomo mi zamenjali zimsko obutev za letno, bodo tudi naši jekleni konjički potrebovali letne pnevmatike. Pripravili smo vam nekaj nasvetov za boljšo in pravilnejšo izbiro pnevmatik za vaše vozilo. Že star slovenski pregovor pravi: nimam toliko denarja, da bi poceni kupoval in tako se nam vsak tolar, dan za dobro pnevmatiko povrne nekajkrat. ■ Zimske pnevmatike bomo očistili, osušili, namazali s sredstvom za boljšo prožnost gume ter shranili za naslednjo zimo. Če so pnevmatike na kolesnih obročih, jih bomo tudi napolnili ter shranili v temnem in suhem prostoru. ■ Nekaj nasvetov za pravilno izbiro nove pnevmatike: V zakonu piše, da morajo biti na eni osi pnevmatike istega proizvajalca ter istih dimenzij. Pnevmatike tudi ne smejo biti izven blatnikov - preširoke. ■ Zaradi naše varnosti pa preglejmo: - globino profila do 1.5, minimum po zakonu - 3 (če kaj damo na varno vožnjo) - večkrat kontrolirajmo pritisk v pnevmatikah - izrabljenost po robovih (vozilo lahko tudi vleče v stran) - starost pnevmatike - prevoženost km cca. do 60.000 km. ■ Priporočamo menjavo pnevmatik na 5 let oziroma na 60.000 km. Življenjska doba pnevmatik je 5 let, ne glede na globino profila in število prevoženih kilometrov. S tem prispevkom bi radi, da bi vozniki sami večkrat preverili svoje pnevmatike, kajti le tako bodo v vožnji zares uživali. Komisija za varnost v cestnem prometu občine Lukovica Drago Juteršek Za pomoč se zahvaljujemo Pnevmatik centru Sitar iz Kamnika ter Servisu Debevc Mengeš - prodaji. VAŠA P O Š Odprlo protestno pismo zoper spremembo imena naselja Vaščani Topol ostro nasprotujemo spremembi imena naselja Topole v predlagano ime Topole pri Mengšu. Razumemo, da je potrebno standardizirati zemljepisna imena v Republiki Sloveniji in da se zaradi pomanjkljivosti ter nejasnosti pojavljajo najrazličnejše napake in odstopanja pri vpisu v registre ali na zemljevide, vendar menimo, da je v primeru Topol predlagana sprememba povsem nepotrebna in tudi zgodovinsko neutemeljena. Vas Topole je bila s tem imenom prvič omenjena že v listini, ki je bila napisana med leti 1136 in 1250, kar pomeni, da je naselbina lahko celo starejša od Mengša (ki se prvič omenja med leti 1154 in 1156), zagovoto pa so Topole najstarejše naselje med ostalimi kraji v občini Mengeš.1 Res je, da v Sloveniji obstajajo 4 naselja, ki se ponašajo z imenom Topole. Uradno ime Topole je naziv za vas v občini Mengeš in vas (približno enake velikosti) v občini Šmarje pri Jelšah. Dnigi dve naselji pa sta zaradi svoje majhnosti v Atlasu Slovenije označeni kot zaselka, oz. samotni kmetiji, kar pomeni, da bi se morala ta dva zaselka natančneje označiti (v tem primeru s predložno oznako večjega kraja, ki jima je najbližji). Cesto imata označeno kot kolovoz. Skozi prvi dve potekata lokalni cesti/ Enakost imen pa je v prvih dveh imenih le pisna, ne pa tudi govorna. Prva razlika se kaže namreč v sklanjanju zemljepisnega lastnega imena. Obe večji vasi sta množinska samostalnika in se sklanjata po prvi srednji sklanjatvi. Razlika med njima je, da se "naše" Topole v mestniku vežejo s predlogom "v" (V Topolah), Šmarješke pa s predlogom "na" (na Topolah). Razlikujeta se tudi v naglasu. V naši občini so Topole, v šmarješki pa Topole. Še najbolj očitna pa je razlika v poimenovanju prebivalcev, ki prihajajo iz teh dveh naselij. V mengeški občini živimo Topolci (Topouci) in Topolke (Topouke) (opb. široki o se v zadnjem primeru že približuje srednji izgovorjavi), na Štajerskem pa živijo Topolanerji in Topolanke.-1 Poleg tega je v Topolah zelo razvita tudi gasilska dejavnost, s katero so topolski gasilci že dvakrat ponesli ime Topol (opb. gre za mešani naglasni tip) in (tudi Mengša) v svet, saj so se udeležili dveh gasilskih olimpijad. Gotovo je, da zaradi navedenega največ ljudi, ko prebere ali sliši ime Topole, pomisli na Topole v občini Mengeš. Menimo, da smo navedli dovolj (tudi) strokovnih razlogov, zakaj naj ime Topole ostane nespremenjeno. Če pa se vam ti razlogi ne zdijo dovolj tehtni, pa pomislite na stroške, ki bi VAŠA POŠTA nastali, če bi morali spremeniti naslove na vseh dokumentih, prometnih znakih, hišnih številkah in nenazadnje tudi v Atlasu Slovenije ter na zemljevidih. Še enkrat odločno nasprotujemo vsakršnemu poskusu spreminjanja imena kraja in vas pozdravljamo v upanju, da občinski svetniki ne boste samovoljno spreminjali imena naše vasi proti volji vaščanov. V imenu vaščanov Topol napisala Mateja Jemec. P.s.: V Topolah zbiramo seznam podpisnikov tega protestnega pisma, ki ga bomo skupaj s podpisi predložili občinskim svetnikom. Opombe: ' Stane Žagar: Mengeš in Trzin skozi čas. Mengeš, Trzin: Krajevna skupnost, 1993, 10. 2 Atlas Slovenije, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1992. 107/A2, 115/B1, 95/A3, 109/B3. 1 Krajevni leksikon Slovenije II. Ljubjana: Državna založba Slovenije, 1971. 107. - Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976. 397. Hobeno naj Spreminjanje imen vasi, naselij in i mest se do sedaj še nikoli ni dobro i obneslo, ker se je prej ali slej spet pojavi- i lo staro pristno ime. Dobeno je bilo i vedno samo Dobeno, pa čeprav so nam i vladali tuji oblastniki. Še celo v času I nemške okupacije je ime naše vasi ostalo i nespremenjeno, čeprav so vsem okoli- i škim vasem - krajem imena ponemčili. j Povojni zgodovinar, profesor Ivan i Vidali, je v mengeški kroniki zapisal, da i je bil ta hrib nad Mengšem pred več sto- i letji poraščen s hrastovimi (dobovimi) i gozdovi, po kateirh so začeli poimeno- i vati naselje z nekaj hišami na tem hribu, i Po geografskem Atlasu Slovenije je i krajevno ime Dobeno edino v naši i državi, kar pa ne velja za Mengeš. Če že nekdo želi spreminjati ime z i dodatkom "nad Mengšem", kar je bolj i političnega značaja kot potreba, pa i menim, da bi bilo morda bolj ustrezno: - Dobeno nad Trzinom ali - Dobeno nad Črnučami ali celo i - Dobeno nad Šinkovim Turnom. j Vsi navedeni kraji so celo nekoliko i bližje Dobenu kot Mengeš in se tako i poimenovanje celo že pojavlja v dnev- j ho Dobeno nem časopisju med oglasi in celo v 'IV oddajah. Naj za pojasnilo omenim še to, da je bila vas Dobeno - Rašica oziroma Rašica - Dobeno nekoč samostojna občina. Njen zadnji župan je bil Ivan Šorn (umrl je leta 1980), ki je bil tudi spoštljiv zapisovalec dobenske kronike. V Atlasu Slovenije, zemljepisnih kartah in specialkah pa se vas deli na tri dele: Sodnje Dobeno, Srednje Dobeno in Zgornje Dobeno, kar dokazujejo hišne številke starih kmečkih hiš. Pravilost delitve imena vasi na tri dele je medsebojna oddaljenost in višinska razlika. Resnične potrebe Dobena pa so na novo oštevilčenje hiš, kajti med bližnjimi sosedi je razlika pri hišnih številkah za več kot dvajset. Potrebno je tudi poimenovanje cest ozirotna poti s smerokazi, npr.: - Gozdna pot - Pot na Rašico - Pot na (razgledni) stolp - Srednja pot - Ručigajeva pot itd. Prav tako manjkajo na križ.potjih smerokazi, manjkajo prometni znaki, varovalne ograje in mreže proti osipanu zemlje in kamenja. Vsako spreminjanje krajevnega imena pa je tud pogojeno z materialnii stroški, saj je potrebna zamenjava dokumentov in raznih označi), kar bi pomenilo velik finančni zalogaj in to brez potrebe. Zato menim, da naj ta naša idilična vasica mengeške občine še naprej ostane samo Dobeno, brez dodatkov k temu imenu. Sicer pa je naša vas že tako znana, da nam res ni več potrebno pojasnjevati lokacije z Mengšem ali dnigimi okoliškimi kraji. Ime Dobeno je edino v tej naši državi, na kar smo tudi ponosni. Ivan Anžin PRIJAVE ZA VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 1 999/2000. Osnovna šola Mengeš bo vpisovala v 1. razred šolske novince za šolsko leto 1999/2000 v: - PETEK, 5. junija 1998, od 8. do 15. ure in - SOBOTO, 6. junija 1998, od 8. do 12. ure. V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši: - obvezno vpisati vse otroke, rojene v času od 1.3.1992 od 29.2.1993; - pogojno lahko vpišete tudi otroke, rojene od 1.3.1993 do 31.8.1993. • S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev in potrdila o cepljenju. Otroka pripeljite s seboj. • V šolskem letu 1998/99 bodo otroci najprej opravljali pripravo na šolo (malo šolo). OBVESTILA Osnovnim šolam - svetovalnim delavcem Letovanje otrok v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič Območno združenje Rdečega križa Domžale bo v mesecu juliju in avgustu organiziralo 10-dnevno zdravstveno letovanje za 150 šolskih otrok v treh izmenah. Mladinsko zdravilišče Debeli rtič je ponudbo letovanja popestrilo z novimi Zgrajenimi bazeni z ogrevano morsko vodo in urejenim botaničnim vrlom. V zdravilišču imajo tudi kompletno zdravstveno oskrbo. Cena letovanja je 24.600,00 SIT, ki jo plačajo starši v treh obrokih. Prvi obrok je 8.200,00 SIT ob prijavi. Prednost prijave za letovanje imajo šole, ki jim po razrezu število otrok pripada. Prijave šol bomo sprejemali do 20.5.1998. Po tem datumu pa bomo začeli sprejemati individualne prijave, do dopolnitve izmen. Starši otrok dobijo obrazec prijave v svetovalni službi osnovne šole. Prijavnice izpolnite, opravite zdravstvene Preglede v šolskih ambulantah (zdravnik potrdi prijavnico) in jo dostavite v pisarno Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 34, - |. nastropje (stari dom upokojencev v Stobu - na dvorišču Radia Hit), vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 17. 1. izmena od 18.7. do 28.7.98 ii^formacije dobiti ■ po telefonu 721 24f>. MARATO \T 'O C Po dolgem času se bo v Mengšu ponovno zgodil včasih tradicionalni košarkaški maraton. Ideja o obnovitvi tega športnega dogodka se je porodila med košarkaškimi » zanesenjaki z namenom poživiti športni utrip v Mengšu. I Organizacija maratona poteka v okviru Športnega društva Partizan Mengeš in je zasnovana na popolnoma amaterski in neprofitni osnovi. Dogodek se bo odvijal na igrišču Športnega društva Partizan v Mengšu, j 19. in 20. junija. Pričel se bo ob 17.00 s predstavitvijo igralcev ekipe Mengša in tokrat (za spremembo) večnega športnega nasprotnika - ekipo Domžal. Pri prireditvi se nam bodo pridružili tudi paraplegiki, ki so nepogrešljiv del < mengeškega maratona. Za uspešen zagon 25 ur • trajajoče tekme bodo poskrbeli mengeški godbeniki s svojim • železnim repertoarjem, • samo igro pa bodo • spremljali glasbeni l vložki in spodbudni • komentarji priljubljenega voditelja. Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli prispevali k obnovitvi J inizvedbi tega športnega dogodka, še posebno Športnemu društvu Partizan in gospodti Mlakarju, donatorjem in seveda prijaznim sosedom... Vas, spoštovane sokrajane, pa vljudno vabimo na omenjeno prireditev in vam ob tem želimo čim več športnih užitkov. Športni pozdrav! Pripravljalni odbor tovarna filca d.d. ISO 9001 Ob praznovanju dneva državnosti Filc d.d. Mengeš organizira "DAN ODPRTIH VRAT" Spoštovane občanke in občane vabimo dne 25. junija 1998 od 8. do 10. ure na ogled proizvodnje v Filcu d.d. Mengeš, SLovenska 40. Območno združenje RK Domžale L — ■«-. ««■■ OBENEM VSEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU! V življenju le skrbi in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. Zahvala Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice TEREZIJE SITAR iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo imeli radi za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter jo pospremili na njeni zadnji poli. Hvala tudi dr. Gabijeli Kovač -Mobar, dr. A. Vakseljnu in osebju Onkološke klinike. Gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred in mašo. Zahvala gre tudi j>evcem bratov Pirnat in trobentaču za zaigrane žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni. Zaman je bil tvoj boj, Zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, Bolezen je bila močnejša od življenja. Zahvala Mnogo prezgodaj je v 54. letu starosti zapustil zemeljsko življenje naš dragi mož, oči, tast, dedi, sin, bral, zet, svak in stric MILAN FLERIN iz Mengša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, vzpodbudne besede, darovano cvetje, sveče, svete maše, druge namene, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem in sindikatu Napredka, govorniku in praporščakom za izkazano po-zornst. Zahvaljujemo se prof. dr. EmiMušič, prof. dr. Debeljaku, dr. Tekavčiču, dr. Plaperjevi in drugemu zdravstvenemu osebju bolnišnic v času njegovega zdravljenja. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tomažu Mušiču za nenehno in nesebično pripravljenost ga vzpodbujati, obiskovali in mu lajšali bolečine v zadnjih mesecih njegove bolezni. Hvala g. Mateju Zevniku za lepo (pravljeni pogrebni obred in pevcem cerkvenega [)evskega zbora za petje. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žena Marija, otroci Milan, Anita, Angelina ter Irma in Marjan z družinama. Srce je dalo vse, kar je imelo nobene bilke zase ni poželo. Zahvala Ob izgubi naše ljubljene ZOFKE ZARNIK se iz srca zahvaljujemo za pisno in ustno izrečena sožalja, sočustvovanja, darovano cvetje in sveče vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom iz 1'etrovčeve in Kettejeve ulice, sosedom iz Pristave in Muljave. Posebno še zahvala Urankarjevim za vso pomoč. Zahvaljujemo se sodelavcem Upravne enote Domžale, Krajev m skupnosti in KO Zveze borcev Jarše - Rodica. 11 vala vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lep poslovilni obred z mašo in organistki. Iskrena hvala oktetu TOSAMA za čutno zapete pesmi in Francija Stopariu za nepozabno zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki sle jo imeli radi in seje boste spominjali. Vsi njeni. Knjižnica Domžale ENOTA MENGEŠ obvešča svoje bralce in ostale obiskovalce, da bo knjižnica v Mengšu zaradi selitve v pritlične prostore zaprta od ponedeljka, 18. maja do (predvidoma) ponedeljka. 15. junija. V tem času si knjige in ostalo gradivo lahko izposojate v domžalski knjižnici. Stara pot 1 • Mengeš Telefon: 061 / 738 755 VZEMITE SI ČAS ZA NAS IN STOPITE V NAŠ FRIZERSKI SALON. POLEG VSEH FRIZERSKIH USLUG VAM NUDIMO NAJNOVEJŠO VOLUMEN TRAJNO. ODPRTO: ponedeljek, sreda, četrtek, petek 13. - 20. ure torek 7. -14. ure • sobota 7.12. ure KUUB GRADNJI SALON PRAMEN NORMALNO OBRATUJE. • barvanje napuščev • višinsko obžagovanje in podiranje dreves • višinska dela KLEMEN MALI Telefon: 061 813 907 Telefon/fax: 061 738 892 Hvala za razumevanje! ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 9 • Telefon: 061 738 977 • Pisarna in skladišče sta odprta vsak petkih med 16. in 18. uro. • KLIC V STISKI IN SVETOVALNICA Vsak prvi in tretji ponedeljek smo Vam pripravljeni prisluhniti po telefonu 738 977, ali pa se oglasite osebno (nudimo kontrolo krvnega tlaka). • Žiro račun: 50120-620-149 05 1301110-13498 OBVESTILO Na podlagi 114 čl. zakona o veterinarstvu, se po odredbi označujejo in registrirajo psi na sledeči način: • Psi se označijo s kovinsko značko, ki je trajna in spremlja žival od vpisa v register do njene smrti. • Psi morajo biti označeni najpozneje ob vakcinacijii proti steklini. • Če pes izgubi značko, mora lastnik v roku 8 dni to sporočiti veterinarski organizaciji, ki vodi register psov na območju stalnega prebivališča lastnika in zaprositi za izdajo nove značke. • Lastniku psa se izda tudi identifikacijski dokument v obliki knjižice, katerega mora pokazati ob vsakem posegu v veterinarski organizaciji. • Ta dokument spremlja psa do njegove smrti. • Vzrejališča psov morajo prijaviti vsako novo leglo pristojni veterinarski organizaciji. • Stroške prijave, označevanja in vpisa v register krije lastnik psa. • Nadzor nad izvajanjem te odredbe opravlja veterinarska inšpekcija. Na podlagi zakona o veterinarstvu, izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1998, se bo vršila splošna vaksinacija proti steklini po sledečem razporedu v občini Mengeš. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PROTI STEKLINI dne: 29. maja 1998 08.30 • 09.00 TOPOLE (pri Lužarju, Topole 12) 09.30 -12.00 MENGEŠ (pri Staret. gradu, Šolska 10) 12.15 ■ 13.00 LOKA PRI MENGŠU (pri Videmšku) 13.15 ■ 13.30 DOBENO (pri Ručigaju) CEPLJENJE PSOV ZA ZAMUDNIKE BO NA ISTEM MESTU dne: 30. maja 1998 09.00-10.00 MENGEŠ 10.15 • 10.45 LOKA PRI MENGŠU Cepijo se vsi psi starejši od 4 mesecev, breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi. Posamezno cepljenje se vrši v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, Cesta talcev 10, vsak dan od 7.-11. ure in od 17. ■ 18. ure ter v sobotah od 7.- 9. ure. /O J banka domžale Banka Domžale obvešča občane občine Mengeš, da v Ekspozituri v Mengšu razširja poslovanje in sicer opravlja: • ZA PRAVNE OSEBE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE - vezavo sredstev - plačilni promet s tujino - izplačila dnevnic za potovanje v tujino - poslovne kartice • ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE - kreditno poslovanje • ZA OBČANE - tolarsko poslovanje - devizno poslovanje - kreditno ponudbo - posebne storitve bankomat plačilne kartice Oglasite se v Banki Domžale, Ekspozituri Mengeš, kjer boste prejeli vse dodatne informacije! TRGOVINA ZARJA Pestra izbira v modnih barvah Največja izbira poletnih bluz in majic o ugodnih cenah Priporočamo Vam nakup v Vaših najbližjih trgovinah v Mengšu in bližnji okolici Market Rašica Kolodvorska 2, Mengeš delovni čas: 730 - 1930, sobota Z - 13. in nedelja 730 - ll30 Ugodne prodaje, Slovenska 67, Mengeš delovni čas: 7. - 22. ure vsak dan razen nedelje Diskont pijač Mengeš, ciav,^ s, Mengeš delovni čas: 8. - 16., sobota 8. - 13. ure Market Napredek, Tovarniška 1, Preserje delovni čas: 730 - 1930, sobota 7. - 17. ure NAPREDEK DOMŽALE NAPREDEK - dobro ime med trgovci CEHIH OGLASNEGA PROSTORA V Glasilu MENGŠA« Cena glede na velikost oglasa: - cela 1/1 stran (260 x 185 mm) 36.000,00 SIT - pol 1/2 strani (130 x 185 mm) 18.000,00 SIT - tretjina 1/3 strani (260 x 70 mm) 12.000,00 SIT - četrtinka 1/4 strani (90 x 130 mm) 9.000,00 SIT - šestinka 1/6 strani (90 x 65 mm) 6.000,00 SIT - osminka 1/8 strani (60 x 65 mm) 4.500,00 SIT - šestnajstinka 1/16 strani (65 x 45 mm) 2.000,00 SIT Doplačila na ceno komercialnega oglasa: -objava na 2. strani (notranji strani naslovnice) in zadnji strani naslovnice se poveča za 10% Popusti na ceno komercialnega oglasa: - za zakup oglasnega prostora za 1 leto (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 9 oglasov, 2 oglasa sta tako brezplačna, - za zakup oglasnega prostora za 6 mesecev (na podlagi sklenjene pogodbe z izdajateljem glasila) zaračunamo 5 oglasov, 1 oglas je tako brezplačen, - v času volitev imajo politične stranke 1 stran oglasnega prostora brezplačno. • OBVESTILfl! PoVHBILfl] ČEBTITHE Obvestila, povabila in čestitke, ki vsebujejo do 30 besed stanejo 1.000,00 SIT, vsaka nadalnja beseda pa še po dodatnih 10 SIT na besedo. Zavodi in društva, ki imajo domicil v Mengšu, imajo v smislu popusta pravico oglaševanja prireditev, občnih zborov in humanitarnih akcij brezplačno - do velikosti oglasnega prostora 1/6 oziroma do 30 besed. • OSMRTNICE IN ZAHVALE Cena za velikost: - 1/3 strani po vertikali formata (245 x 70 mm) - polovica od zgoraj navedene velikosti (120 x 70 mm) 6.000,00 Sit 3.000,00 Sit Cene oglaševanja bomo letno uskladili z indeksom rasti cen na drobno. V ceni oglasov ni vračunan 6.5% prometni davek. • NAČIN ODDAJANJA OGLASOV Vsebino oglasa, s točnim naslovom, odda uporabnik oglasnega prostora v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Mengeš, najkasneje do 10. v mesecu. • POJASNILO! Da bo Mengšan redno izhajal ob koncu vsakega meseca, je uredniški odbor skupaj z občinsko upravo potrdil že prej določen zadnji rok za oddajo člankov do 12. v mesecu. Vsi članki, ki bodo prispeli po tem roku, bodo praviloma objavljeni v naslednji številki. Občinski svet pa je na zadnji seji sprejel Cenik oglasnega prostora, ki velja od maja dalje. Vsi interesenti morajo svoje ponudbe za oglasni prostor oddati v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnib ur do 10. v mesecu. Program prireditev ob prazniku občine Mengeš - 29. maj 1998 Petek, 22. maj......................................................................... 20.66 Koncert Mr^voboda v Kulturnem domu Mengeš (KI) Svoboda) Sobota, 23. maj 5.00 Turni smuk Gross Venediger (Planinsko društvo Janez Trdina) 9.00 Lov na lisico Na Gobavid (Radioklub Domžale - sekcija Mengeš) 10.00 Dan odprtih vrat V Gasilsko godbenem domu (PGI) Mengeš) 18.00 Otvoritev obnovljenega Boltovega korita Na sp. Dobenu (Občina Mengeš, TI) Dobeno) Nedelja, 24. maj 9.66 TOP'1i2"RS za pionirke v namiznem tenisu V telovadnici OŠ Mengeš (ŠD Partizan Mengeš) Ponedeljek, 25. maj 16.00 Čebelarska razstava Osnovna šola Mengeš (Čebelarsko društvo Mengeš) Torek, 26. maj............................................................................. 18.00 NaŠe deiavnice - Kulturni dom - Društvena soba (Društvo prijateljev mladine) .Sredn^ 27. maj 17.66 Otroški ŽIV'^v'r^Vesellmo se pomiadi" Ploščad v Športnem parku (OŠ Mengeš, Vrtec Mengeš, MI AMIGO d.o.o.) 17.00 "Nazaj k naravi" - prikaz taborniških dejavnosti Ploščad v Športnem parku (TO Upornega plamena) 18.00 Likovno - literarna razstava Osnovna šola Mengeš (OŠ Mengeš) 20.00 Otvoritev prostora za Strojni krožek V stavbi na Slovenski 28 (Občina Mengeš) ^etrtek, 28. maj................................................................................... 16.66 Dan odprtih vrat Ko RK-a Zdravstvena postaja Mengeš (RK Mengeš) 20.00 Proslava 45. letnice Glasbene šole Mengeš Kulturni dom Mengeš (GŠ Domžale - enota Mengeš) ?etelc, 29. maj....................................................................................... 17.00 Demonstracijski prikaz Steze za rolkanje Športni park (Metalles Kadeče) 18.30 Otvoritev Knjižnice Mengeš V stavbi na Slovenski cesti 28 (Občina Mengeš) 2000 Slavnostna seja Občinskega sveta Kulturni dom Mengeš (Občina Mengeš) Sobota, 30. maj............................................................... ....... 8.66 i! kolesarjenje po spominski poti vojne za Slovenijo Start in cilj pri PITTOP-u (/,VVS Domžale, MTli klub Sokol, KI) Mengeš) 8.00 Odprto prvenstvo Mengša v badmintonu Telovadnica OŠ Mengeš (ŠD Partizan Badmintonska sekcija) 9.00 Turnir v balinanju Balinarsko igrišče v Športnem parku (ŠD Partizan - Balinarska sekcija) 9.00 Pionirski nogometni turnir Nogometno igrišče v Športnem parku (NK Mengo 28) 10.00 Teniški turnir Tenis igrišče v Športnem parku (ŠD Partizan - Tenis klub) 10.00 Občinsko prvenstvo v smučarskih skokih Skakalnica v Gorenji Savi, Kranj (Smučarsko skakalni klub) 17.00 Kranjska sivka - čebelarstvo skozi čas Galerija Mežnarija Mengeš (Čebelarsko društvo Mengeš in Muzej Mengeš) 18.00 II. festival koračnic Letno gledališče (Občina Mengeš, Mihaelov sejem, Mengeška godba) Nedelja, 31. maj 9766 Vsi nai TRIM Trim steza na Gobavici (Turistično društvo Mengeš) 10.00 Pionirski nogometni turnir Športni park (NK MENGO 28) 16.00 Koncert Marijinih pesmi V atriju župnišča (MKZ Mengeški zvon) Ponedeljek, 1. junij i i .66 Kulturno in športno srečanje učencev OŠ Mengeš in OŠ Žužemberk OŠ Mengeš (OŠ Mengeš) 18.00 Slikarska razstava ak. slikarke Andreje Peklar OŠ Mengeš (OŠ Mengeš) Torek, 2. junij 9.66 "Varnejši v prometu" Športni park (Občian Mengeš, OŠ Mengeš) Četrtek, 4. junij 19.30 Posvet o možnosti za prihodnost Prostori Ml AMIGO d.o.o. (Ml AMIGO in Andragoško društvo Slovenije) Petek, 5. junij 20.66 Primožev večer v cerkvi sv. Primoža in Felicijana Loka (Kulturno društvo Antona Lobode) Sobota, 6. junij 15.00 "4. gorski kronometer na Dobeno '98" Loka pri Mengšu (Kolesarsko društvo Mengeš) 19.00 Odkritje spomenika Janeza Trdine in Franceta Prešerna Ropretova cesta 23 (pred INCE) (Občina Mengeš, KD Franca Jelovška in Muzej Mengeš) Nedelja, 7. junij 15.00 Srečanje bolnikov Cerkev sv. Mihaela (Karitas Mengeš, Župnišče Mengeš) k Očna SALON POHIŠTVA Kranjska cesta 1 /b, tel. 816 296 Odprto vsak dan do 19.30 in ob sobotah do 13.00 ure. : IZREDNA KOMBINACIJA: • • takojšnje plačilo - popusti : • plačilo na kredit - popusti+kredit (2,5+TOM na 1 leto) ■ POHIŠTVO ALPLES -PROGRAM TEMPO (na sliki) KUHINJE SVEA - 32% popust TIP TOP (v centru Kamnika) Glavni trg 12, tel. 831 423 AKCIJA ROČNIH UR: • CASIO (na displav) • 1.430 SIT • TIMEX in CASIO (moške in ženske) od 3*500 SIT dalje • Q & Q - 2.810 SIT