Katoll&k cerkven list.
Teči{J V MM M*	K Ljubljani 1. srrcana 1Hoo.	MAul «5.
H H i.
Povest iz svetiga pisma.
Spisal v verzih
Bernard T o m i i f. 'I
Ta povzdiguje slavne domorode. In drugi od junakov starih peva. Od tužne. od vesele njih usode. — \i me Virgilija rodila Kva. Alj da bi. ko kdaj llorae. vberal ode. Junak je pesmi moje mila deva. Kine. krasni biser v zgodovini sveti: — Blagovolite mi. od nje zapeti!
/Vrr« fCljr.
Po dolgim stisku ropa in dragine Nehala v Kananu je Izraelov sila. Nazaj v dobrave drage domovine Se je Noema radostna vernila Potem, ko je niuža ih ljube sitie Po smerti na Moabskimu zgubila; Orla in Rut. sinalii njene mile Ste jo na potu v Betlehem spremile.
Žare*! kdor spremlja, on stopinj ne broji. Tje dva v pogovoru prijaznim gresta, Ko pota eilj bi eden bil. ne dvoji. Trnu daljša, drugimu se krajša cesta: In tak se dva v raztresenosti svoji Na cas ločitve pozno le zavesta. Tak gladka Kuti in Orli je stezica; Alj šale ni. z ločilvo je resnica!
Zadosti je. zadosti vajne hoje. \se tri siiio v pogovoru se spozabile: t'a» je. sinalii ljubeznive moje. lla bote zopet se domu vernile; Bog pa naj osrečuje vaj obdvuje Po potih, ktere bole kolj hodile. To Kut' in Orli žalostna Noema; Sere no obdve poljubi in objema.
Alj jaiuete sinalii žalovali.
Prositi taso z milimi solzami:
..Blagovolite. naša druga mati!
lla greve. lini in Orla. k vašim z vami,
Življenja tuge. vam oslajševali.
Saj tudi lam dobrolljiv Bog bo z nami".
Z rokami ste Noemo oklenile.
Ko bi od nje na veke ne pustile.
Noema pak: ..('imu. sinalii blage, rimu z mano na dom? — 1'imu množite. Ki mora bit', ločitve grenke srage? -Ilomu preljube se. domu vernite, Sinalii vedno mi ko hčerki drage; Ne zabim vaj', na me ne pozabite! K vam sim prišla z bogastvam obdarjena. In zdaj nazaj grem vdova zapuščena**.
*) Prav hvaležni smo gospodu pisavcu za ta prelepi spev. kteri bo ena zmed nar svitlejših zvezdic »loveaskiga slovstva.
Vrcdništvo
kaj mora pač človeka holj ganiti.
Ko od poznanih, nam po nasi volji.
Na dolgo alj na vedno se ločili!
J/. Bogam! oj z Bogam' po obrazu doli
Prično solze ločitve trni k e liti.
Se en pogled iu morde vee nikoli.
Pač ne raduje rojen se peresa.
Občutke ki popisal hi slovesa.
Bi bilo dano mi jih razodeti.
Bi razodel občutke, jok vam mili
Tih. kterim so sinovi, hčere vzeli
Po Ijudokiipeov grozoviti sili.
Prelepa, veže jih nečlovk zakleti.
lla kri napeta v reje v vsaki žili.
Tak v pričo staršev z njim mornar odrine —
Pokrite zlo bregovi in pečine!
O srečni neločilve kraj unsirani. Kjer hočemo vsi ljubi skupaj priti! Tam bomo našli lepši se poznani. Ki smo se tukaj mogli razločiti; Sprejeli bodo tam nas neliescani: rKaj ne? lepo je tukaj večno biti". Naj to tolaži v naših nas slovesih, lla. če ne tu. se najdemo v nebesih!
\ slovo zdaj njima da roko Noema. Še enkrat in se enkrat jih objame. Še govori kaj sercniga obdverna. Ker ui drugači Orla slovo vzame. Zdaj z njo. zdaj But z Noemo iti vnema: Uo nje ljubezen \zadnjič jo prevzame. Oa jo tud mili dom na dom ne gane: Pregovorili se ne da ostane.
„Nikar-. ihti. -nikar ne govorite, lla bi od vas v življenji kdaj pustila: Seboj me, prosim vas. seboj vzemite. Kjer vam. tam bo tud meni zemlja mila. \ aš rod. vaš Bog je moj. — ter ne ločite. Kar sama smert bo enkrat razločila". Z njo iti. ji Noema več ne brani: Zdaj z Bogam Orla. z Bogam Moabcani!
I.ahko je. zvest prijatlam -rečnim biii. Njih blagostanja z njim' se radovati: Težko, z ne-rccnim tuge tud deliti. \ osodo /operno se z njim podati. V \sih prilikah življenja njih ljubiti: Le lak zanioremo njim kaj veljati. Zvestobo Kutino -i » zgled vzemimo. Prijallov v njih nesreč' ne zapustimo!
MMiiina prhllya konec nreUgn iefa.
ljubi moji! mislim, de ne bo napačno, ko bi vam tudi jest na svoje stare dni eno zapridigo-val, pravijo stari oče, ter se počasi z zapečka spravljajo. Veste kaj, ljubi moji otroei, in vnuki, in kakor vam že pravijo, usedite se tii le k peči okrog mene, vam bom pa kaj po domače povedal.
\o še tega se nam manka, de bi nam vi pri-
dihali, se oglasi mlajši sin llostjan, saj imamo v cerkvi dosti pridig.
Vem, ga zavernejo oče, de jih je veliko iu dosti, pa ravno ti jih malo poslušaš. Drugači bi bilo bolje s teboj. Pa ludi jest ne vem in ne znam tako lepo pridigati, kakor se nam v cerkvi Božja beseda oznanuje, tudi bi vam rad le po domače povedal, kar vas pusebno zadeva.
Vsi oženjeni in omoženi otroci so hili na ta večer že popred povabljeni. Vsi se okrog peči usedejo: tudi Mina, ki je za deklo služila, se za duri usede.
Stari oče začno: Lejte, ljubi moji! današnja nedelja je bila zadnja nedelja svetiga leta. Meni se zdi, de ne bom nikoli več tolike sreče doživel, ker upam, de me bo ljubi llog pri d k sebi poklical, kakor bo spet sveto leto. Zakaj, ze imam toliko križev in kljuk na herbtu, dc mi život sani ze v zemljo sili: kmalo torej se bodo ure mojiga življenja slekle, in zakopali hote moje stare kosti v černo zemljo, in mene ne ho več med vami, duša pa ho šli* po plačilo k večnimu Bogu. Zato sini zdaj v sv. letu v hritkosti še enkrat vse svoje življenje pregledal, in se Bogu popolnama zroeil, ter sim za terdno sklenil vam svoje zadnje dni lep zgled zapustiti. 1'pam. de ste tudi vsi drugi enako storili. Pa, ljubi moji! od zdaj zanaprej ho še ravno tisti s^et, če ne šc slabši, kot do/daj; zato bodo pa tudi še ravno tiste, ali še hujši skušnjave in nevarnosti; bodo ravno tisti, ali še hujši zapeljivci, in ravno tisti satan bo hodil okrog in ho vedno prcžal, koga bi požerl. Tode z gnado Božjo bomo vse premagali Zraven gnade Božje nam je pa še nekaj po-trebniga, namreč naše resnične volje. Brez resnične volje ne ho nič.
Le to včasih pomislite, zakaj ste na svetu. Zato, de hi Boga vsaki dan bolj iu bolj ljubili in enkrat zveličani bili; tedej, de hi se posvetili. Ce pa hočemo biti svetniki, moramo pa ludi sveto živeti in tudi pred svetam pokazati, de hočemo priti v nebesa: če se bomo pa sramovali Bogu služiti, ne bomo nikoli nebes vidili. Torej le resnično voljo, pa ho že: brez resnične volje pa ne ho nič.
Ce bom vedno v cerkvi tičal, kaj bodo pa ljudje rekli? se oglasi spet Boštjan.
Ljubi moj Boštjan! povzame jo oče, če boš ti kristjan tako in toliko, kakor in kolikor se drugim poljubi, verjemi mi, ho slaba s teboj. Ilobro pa vem, de si že večkrat mislil in to gotovo za prav spoznaš, de bo treba začeti nekoliko drugači živeti, če hočeš kdaj gor iti: in ti, ljubi moj! me naj boij skerhiš zmed vsili. Večkrat sim te že opominjal. dc hi bolj pogosto k spovedi hodil, hi včasih doma ali pa v cerkvi kaj pomolil; ko v cerkev greš, sim li ludi že večkrat djal, bi se bolj gor pomaknil, iu hi ne ostajal pred cerkvijo v lopi, ali v zvoniku, ali prec za durmi; opominjal sim te tudi, de bi po noči nikamor nc lončaril, de bi v nobeno kerčmo več ne hodil, de hi začel nekoliko bolj res-notno za svojo dušo skerbeti-
Kaj bodo pa tovarši rekli, ko bi tako živel, kot vedno j^odete?
Ljubi moj Boštjan! če ko tvoji tovarši tisti lilapčoui, ki po redko hodijo k spovedi, morebiti le o velikiuoči, ali še tistikrat slabo pripravljeni: če tvoji tovarši ne znajo nič kaj moliti, jim molitev nič kaj ne dši: če tvoji tovarši le do zvonika počasi prikimajo iu ko do cerkvenih vrat pridejo, Ic pogledujejo, kdo cerkvene hangarje poupera, de bi se nc poderli: če tvoji tovarši po noči oiso pri domu,
ampak po temoti okrog tavajo in duše nedolžnih zalazvajo, ki so svojo že satanu prodali; če sc tvoji tovarši po gerdih beznicah vlačijo in svoj zaslužek oatirju, dušo pa peklenskimu dajo, kteri jih v čeme bukve, ne s kredo, ampak z ognrkam zapise — ves kaj, ljubi moj! če imaš ti take tovarae, je pač žalostna s teboj. Zakaj tvoji tovarši, verjemi mi, so najemniki satanovi, in če se boš s takimi pajdašil, ne boš Bogu služil. Večkrat sim te že opominjal, še zdaj te opominjam in te prosim: Ljubi moj Boštjan! pomisli, de ho kmalo prišla bieda sniert z dolgo koso, in kaj ho s tvojo dušo? pomisli, de boš potem mogel ojster odgovor od svojiga žalostniga življenja dati. Se ti je mogoče, se poboljšati, pa resnične volje je treba. Brez resnične volje pa ne bo nič.
Pa ne samo tebi, Boštjan! ampak vam moškim vsim bi posebno tole perporočil, de hi začeli holj pogosto sv. zakramente prejemati. Ce ne bote vi gospodarji bolj pogosto sami Boga pod svoje strehe sprejemali, se vam ne bo ravno prav godilo. Vaše žene so bolj pridne, in to hi bilo pač res lepo, ko hi vi možje tudi ravno tolikrat s. zakramente prejemali, kot vaše žene. Nič lepšiga ni, in zame nič holj veseliga, kakor če vidim, de mož in žena en dan pristopita k angelski mizi: vselej kadar sim to vidil, sini hil neizrečeno vesel, ter sim si mislil, gotovo je Bog z njima; in pač srečne hiše, ki imajo take gospodarje, srečni otroci, ki imajo take starše. Slušajte, ljubi moji! iu hodite združeno pa pogosto, vredno pripravljeni k svetim zakramentam. In jest res ne vem, zakaj de se možaki tako težko k sv. zakramentam perpravite, kakor de bi sveti zakramenti le za ženske hili.
Nikar, ljubi moji! ne posnemajte tistih lenih kristjanov, ki tega iiuena niso vredni, in kteri mislijo. de jim ni treba nobene pomoči od zgorej, in se ravno zato še povzdigujejo in mislijo, de so kaj več vredni, pa so ravno zato veliki reveži. Lejte! kako žalostno je s sosedovim Pavletam, ki je ze Terst vidil in misli, de je tain vso modrost z lopato pojedel, ko se je po cesti z blatam gerdih pregreh vsiga pomazai, in s praliam ostudne mlačnosti nasitil: in revež se s tem še baha, pa bo tudi druge s to kužno boleznijo oskrunil, če se ga ne bodo ogibali. \a spovedi hote holj na tanko slišali, kako se je tacih varovati. Zato ljubi moji! holj pogosto hodite k sv. zakramentam, in, če se lahko zgodi, združeno s svojimi ženami, to je lepo iu pošteno! Sramovati se pa Božjih reči, ni pošteno: bodite keršanski gospodarji in kažite lep zgled svoji družini. — To hi bil vam rad na tihim povedal, pa bo morebiti tako še boljši, de vas bodo tudi žene k temu vabile in na moje besede opomi-novale. — Od zdaj zanaprej, kajne? ljubi moji! bomo vsi bolj serčni v dobrim, bomo tudi bolj pogosto hodili k sv. zakramentam. In to ho dober sad svetiga leta, ker tako bomo stanovitni ostali. Le resnična volja, pa bo zmaga gotova.
Ker se pa ravno pri sosedu od nekiga zenit-vanja mende govori, vam moram še od plesa kaj povedati. To me vsi dobro poslušajte, posebno pa ti, Mina, ker toliko rada plešeš.
Ile so ples in vse njemu podobne norčije v adventnim času in v velikim postu prepovedane, to ve vsaki kristjan, kteri le pet cerkvenih zapoved zna. Pa tudi v drugim času se ples kristjanu nikakor ne spodobi.
Saj je tudi David plesal, se Mina plcsavka za durmi oglasi.
Tudi žene Izraelske so s sestrami Aronovimi plesale, kadar je llog Izraelce iz Egiptovske suž-nosti rešil in Egipčane v morji potopil, pristavijo oče; in zakaj je David plesal? Od veselja, ker so skrinjo zaveze v Jeruzalem prinesli; tudi je bilo Davidovo veselo poskakovanje vse drugačno od plesniga norenja. Taki plesi, ljuba Mina! pa niso vaši plesi. Že neki pogan je od plesniga norenja pisal: „Nobeden drugi ue pleše, kakor pijanci ali pa norci; zakaj ples je naj gerši hudobija in vse druge v sebi imau. (.('iccro iu orat. pro L. Mur.) In neki drugi, sicer razuzdan pogau, Ovidi pravi, de podi, kjer se pleše, so potopi sramožljivosti, plesi sami pa setev vsih hudobij.
Saj so bili tudi Jezus in Marija in apostelni na ženitvanji, se spet Mina oglasi.
Mina! pravijo stari oče, bili so res, pa to dobro vem, de takrat gotovo nobeden ni plesal. Vidiš, Mina, ples je kolobar, česar sreda je satan, in njega okrožje je suženj satanov, pravi sv. Karol iioromej; on hoče reči: Satan je v sredi plesa, in vsi, ki krog njega plešejo, njemu služijo, so njegovi sužnji. Ce je pa pri plesu satan, kako, ljuba Mina! bi bil mooel biti Jezus v taki drušini? In, enkrat so od plesu pridigali, so djali, de sv. Efrem pravi: „kdo zauiore skazati iz sv. pisma, de kristjan kdaj plesati sme? Kteri prerok je tu učil? kteri evangelist je to poterdil? v kterim apostolskim pisanji je le ena versta, de bi ples zagovarjala ?u »Plesi so mertvaška truga nedolžnosti in grob sramožljivostr, pravi sv. Auibroz, in on pristavi: „Po mojih željah bi imele vse device se plesov ogibati". In sv. Efrem še pravi: „Ti ne moreš tukaj plesati in enkrat tamkej večniga veselja vživati". Gospod je rekel: „Gorje vam, ki se zdaj smejate, zakaj žalovali in jokali boteu. Xi mogoče, de bi se kakor kristjan obnašal in kakor nejever-nik bil. Zakaj dvema gospodama ue more nihče služiti.
Ko sim še doma bil, so stari oče rekli: Je dobra plesavka peklenska perhavka. In vsakimu, kdor rad pleše, satan oginj kreše. ln jest mislim: Kdor hodi rad na plesiše, hodi redko v svetiše; kdor pogosto po podih raja, pač po redkim z Je-zusam veselje obhaja. In kakor so nekdaj že pogani žensko za naj slabši imeli, ktera je bila urna plesavka, tako je po moji misli ravno ta lastuost za kristjana kaj gerda. ln kadarkoli slišim, de se ta ali una imenuje dobra plesavka, si koj mislim: oj reva, ti si peklenska perhavka! Lej, ljuba Mina! zdaj vidiš, kaj moraš od plesa misliti. Le verjemi mi, nič druziga te ne vleče na plesiše, kakor hudobno poželenje, ktero pa ni od Boga. Tudi zate bi bilo prav, de bi začela nekoliko bolj resnobno za svojo dušo skerbeti; če ne, bo tudi tebi časa zmankovalo, kteriga bi zdaj rada na plesiših prodajala. Vse plesavke in vsi plesavci bodo nekdaj zdihovali po tistim dragim času, ki so ga ua plesiših zapravljali, pa ga ne bo več nazaj. Le večkrat se spomni, de na plesu ni elo nič Božjiga, torej se za kristjana nikakor ne spodobi.
ln tako je dans moje pridige konec. Slušajte me, in ne hodite na noben ples, hodite pa toliko bolj pogosto k Jezusu v vas; tam je lepši veselje, ktero bo večno terpelo.	Janez.
Mie*Hica.
Zato sim prišel na svet, de resnici pričujem, je rekel Jezus Pilatu. Pilat pak vpraša; Kaj je
*) Od plesov in plesis piše tlo&ii sv. Fr*ači«k Salei.
resnica ? Ou pak ni čakal odgovora, ker mu ui bilo mar za resnico. Zares čudna je resnica! Nekteri je ne morejo poslušati, ker jim je zoperna, drugi jo se čertijo, kakor Farizeji, ki so hotli Jezusa s kamnjem pobiti, ker jim jo je pričal, ali svetiga »Štefana so iz mesta pahnili, ker jim jo je bil prav živo podrobil.
Drugi pak so neobčutljivi za resnico, ker jim je vse euo jo slišati, ali ne zvediti. Neobčutljivi ali zavoljo ncukretnosti svojiga života, ali zavoljo oterpnjeniga serca, ali zavoljo strahu, de hi jih resnica ne pregnala k spreobernjenjii.
Tretji pak ne sovražijo resnice, in jim ni prav zoperna; saiuo taku jo hočejo v sebe jemati, kakor boluik zdravila jemlje. Eden zdravilo vzame nar raji na vodi ; drugi kakor štupo, zopet drugi v zcr-nicih, ki jih na enkrat požre, de hi iiiii v ustih kaj grenkosli ne delale; drugi ua sladkorji, de zoper-nosti ne občutijo. So tudi taki, ki zavoljo ljubezni do zdravja gerde in guiisne reči požni, in zdravilo debelo vzijejo, rekoč: Naj popred v ustih mine smrad ali zoperuost. Pa taki so redki.
Kaj bomo zdaj rekli, ker resnici se ravno tako godi, kakor zdravilam? Jih drago plačajo, pa ker so zoperne, jih skoz okno zlijejo: kako bo boluik prebolel? kako človek od resnice ozdravljen? kako ga bo ona oprostila? Joan. H,
Morebiti mi bo kdo odgovoril, de jc ravno tako ljudem resnico govoriti, kakor bolnikam zdravila dajali: nekteriiu po malim, drugim po več, pa na \odi ali ua sladkorji, s prijaznimi in priljudnimi besedami ; drugim vmešano v vernica, to jc, le od strani, le v prilikah, od kake daljne prigodhe; drugim pa ua ravnost v krepkih, ako tudi kaj ter-dih besedah, de prec vedo, per čim de so.
Vi oznanovavci resnice! na vse te reci vam je porajtati, ker morate resnico govoriti in ljudem, kakor si bodi, v serce vganjati: enim tako, drujim drugači, de bodo od nje presuujeni, prerojeni in oprosteni. — Pa bo kdo rekel: Kako je to mogoče, ker imamo mnoge poslusavce ? naiu ui mogoče vsakimu posebej tako govoriti, de bi resnico v se vzel. Iles je to; pa vam še drugi svet dam : Dajte ljudem resnice po homeopatiki, to je, tako malo, de je skor nič ne bo čutiti, cuiu sanam doc-trinam nun siistiuehunt, jih vsaj vaša beseda resnice žalila ne bo.
To je pak zopet nič, bo kdo naglo odgovoril, in na sodni dan se bodo oni na nas zgovarjali. de niso resnice slišali, zato tudi ne dopolnili. — Na to moram vam pergodbo povedati. Per neki cerkvi sta bila dva pridgarja. Pervi je oananoval resnico tako živo, globoko vsajeno, pa tako uiilo, pcrljudno, ljubeznjivo, perserčno, razumno, s tako gladkimi,
Erijazuimi in krotkimi besedami, de si ni bilo kaj oljiga želeli. Drugi pak je dajal resnico v velikih žlicah, v kosili na enkrat za vživati; je uič ni zavil v testo, v sladkor, ampak na ravnost s krepkimi, terdiiui, le po verliu ohtesanimi besedami. Mislil Je namreč: Jest moram tako govoriti, de me poslušavci razumejo; kaj bi ovinkov, prilik iskal? sej so satu sem peršli, de to, kar je res, slisijo; kdor
{>a kake terde besede ne more prenesli, naj sem ne ludi. — Kakšen je bil nasledek tih dveh oznano-vaveov? Perviga niso hvalili, nc grajali, ampak ga samiga na sebi pustili; drujiga pak so eni grajali, drugi pa ž njim zadovoljni bili. Mislim pak, de bo beseda drujiga bolj stanovitniga iu več sadu obrodila. Abraham a S. ilara pravi: Zato, ker ima oreh sad na svojih vejah, lučaju krepeli vanj.
Zdej je torej vprašanje: kako resnico ozna-i.ovati? — Odgovor: Kakor jo je Jezus Kristus, nas živi zgled, oznanoval; odkrito, naravnost, tudi v prilikah razumno, včasi tudi s terdimi, clo uj stri m i besedami. Farizeje je imenoval prcccje-vavce mušic, in požiravcc komel, pobeljene grobe, hinjavce. Nikodemu je djal, de mora človek prerojen biti, ako hoče v nebeško kraljestvo iti. Ta pak pravi; Kako se more to zgoditi, ko je človek Mar? Jezus odgovori: Ti si učenik v Izraelu, in. ne veš tega; pa mu ni nič zameril, kakor Farizeji. Pravil je enkrat Mark. N, HI. licencam, de bo sin človekov mogel veliko terpeti, zaničevan in umorjen biti, in »e je Peter zagrozil, de ima kaj taeiga deleč od njega biti, Jezus pak mu je zažugal, rekoč: Peberi se spred mene, satan, ker ne umeš, kar je božjiga, ampak kar je človeškiga. Per s. Matevžu 15, 14. je rekel Jezus: Kar gre v usta, ne ognil«! človeka Na to mu pravi Peter: Hazloži nam "to priliko! On pak je rekel: Ali ste še tudi vi brez uma? Ali ne razumete, de vse, kar v usta gre, v trebuh pride, in se po natornim potu izmeče?
Ali ni Petra per vmivanji nog tako dolgo sukal, de mu jc bil pokoren in vdan? Velikimu duhovnu in Herodu šc ni hotel odgovora dati, če ravno bi si bil lahko kaj pomagal. Po s. Luk. 13, 1. so nekteri Jezusu povedali, de je Pilat nektere Gali-lejec umoril, in njih kri s kervjo njih klavnih darov z brodil; Jezus jim je djal: Menite li, de so ti Ga-lilejci veči grešniki bili, kakor drugi Galilejci; povem vam, de, če se ne spokorite, hote vi ravno tako poginili. Zares neperčakovana in ojstra sodba iz ust tako ljuheznjiviga, usmiljeniga in dobrotlji-v iga Gospoda-
Vaš Zveličar je torej učil naravnost, v prijetnih, pa tudi v i c rdi h ojstrih besedah, ne mehkužno, sladkoginljivo, samo čutilno: on je moško, resno , podiičivno , razumno , prepričljivo govoril. Tega zgleda sc je pri oznanovanji resnice deržati, "Tudi sv, stefan je naravnost resnico povedal, in sv, Peter v Jeruzalemu hi hil lahko mislil: Moram varno, razumno iu preudarno govoriti, de jih ne žalim; ali on je naravnost rekel: Spokorite se, in slednji naj se da kerstiti v odpušenje grehov, ker ni v nikomur zveličanja. kakor le v Jezusu, kteriga so vaši oblastniki izdali v obsojrnje na križ. Kako terdo je sv, Pavel Korinčane svaril zavoljo gerdiga nečistnika, de so ga med sabo terpeli! Kako "odkritoserčno in terdo je pisal Filipljanam, 3, I*: Veliko je tacih, kterih llog je trebuh, kteri se hvalijo s svojo sramoto, kteri pozemeljsko ljubijo. Ali v drugim listu do Timoteja, rekoč: Za-terdim li v pričo Hoga in Jezusa Kristusa, ki bo sodil žive in mertve o svojim prihodu, in v svojim kraljestvu : oznaniij besedo, ne j ciljaj , hodi si priložilo, ali nepriložno, prepričuj, prosi, svari z vsim poterpljenjem in ukani; prišel bo namreč čas, de zdraviga lika ne hodo terpeli. i. t. d. Ni mi treba popisovati, kako hudo sv. Juda apostel nad hudobneži germi; sej lahko vsak bravec sam bere. Bes je tedaj, de jim je bilo le za resnico, za čast Božjo mar, za ktero so goreli. Je Bog že v stari zavezi zastran terdovratnih Judov Izaiju, rekel : Vpij, povzdigni svoj glas, in oznanuj niojimu ljudstvu njih hudobije! Koliko bolj v novi zavezi, ker je gnada in vrednost Božjih reči obilniši, torej veči zadol-zenje. Pa hrez zamere! Sapienti pauea; norcam se hohna !	I#. Moli nar.
Ogiert po SioveHtkim,
iz Ljubljane. Častita duhovna Nikolaj 011 vi er i in 0, An Urejata it Celovca zavoljo predebelima snega še le »inuč po železnici v nase mesto prišla. — Gospod Greg, Hi h ar so že zopet novo god-bino delo ua svitlo dali, namreč: čveteroglasne napeve za sv, pesmi. Ceua 15 kr,
* Zastran naznanjenih ugnrnrur. Oglasilo se je precej gospodov za prejemanje; pa ne še dosti. Pri-damo še pol mesca. — „|»rijatelu celovški svetuje, de naj bi sa z društveni sv. Muhora zcdiuili, ki misli tudi lake ogovore na svitlo dajati, in de bi se čisti dohodki, kar bi jih bilo, za matico tega društva obračali, vred-nik za tvariuo pa naj bi se tukaj poiskal. Se bomo posvetovali In preudarili.
h ljubljanske okolice, V Danici in v Novicah je že bilo omenjeno, de se na Brezovici poleg |.j'ibljane nova šola snuje in uapravlja. Naj se tedaj tudi zdaj razglasi, de jo bila IJrezovška nova šola že z letošnjim šolskim letam dodelana, iu de se je 8, p, m, v srečo in slavo ondotnih farmaunv veselo začela. — Kar šolsko poslopje zadeva, so sme gotovo k naj boljšim cele Ljubljanske škofije prištevati. Vse je tako jgverstno vravna no iu razdeljeno, in od perve do zadnje pikice tako moj-strovsko in popolnama izveršeno, de se resnično na kmetih kaj boljšiga iu lepšiga vošiti ne more. Šolska izba je lepa Iu prostorna, in tudi učenikovo stanovanje je tako lepo iu prijetna, de gotovo noben inestin učitel taeiga nima, iu si tudi taeiga najeti ne more- — Tukaj naj bi se prišli zgledovat vsi tisti, ki na kmetih šole zidajo, ali kteri jih zidati meuijo. Urezovška nova šola pač marsktero večji faro osramoti. — Pa bo kdo morebiti rekel, ali je rekel, dc za šolo bi ne bilo treba take grujšiue, — otroci so otroci, — in učitelju tadi ni treba, de bi naj lepši stanovanje imel itd. — Vender temu ni tako. Perva hiša v vsaki fari je Božja hiša — cerkev, in druga koj za njo je šola, to je prelepi in dragi cerkveni vertee, kjer se naj žlahtnejši cvetlice — nedolžni otročiči — rede in obdelujejo. Cerkev in šola ste resnični sestri v terdui zvezi, tako če se ena zaničuj«, se zaničujete obe. — Tudi neki star iu sloveč pesnik je nekdaj rekel:
„Ak hoo dežele blše in vrednost nje mi razkazali, Poslopij mi ne kaži, le v šole moraš me peljati—
Kako veselo hite pač učenci v lepo šolo, in kako sladko je učitelju ako utrujen iu spehan v svojim prijaznim stanovanji počijo, ter si za novo delo nove moči nubira. — Zopet bi utegnil kdo reči, de take reči zamorejo le velike iu premožne sosesko napraviti. Tudi to ni vselej tako. Urezovška fara ni velika, le šteje okoli 1800 duš, ju vender jo tako lepo šolo sozidala in tudi učitelove dohodke tako bogato dogotovila, de mu nikakor ne bo treba pajčnastimu biti; — dobival bo pšenico, druziga žita, in tudi denarja za potrebo. Zraven tega ima tudi lep ko« zemljiša okoli 10 oralov, de bo lahko kmetoval, če bo hotel. Novi učeuik g. L. Bo* lar je pa tudi mož, od kteriga se vse dobro pričakovati in upati zamore, in tedaj take lepe službiee tudi popolnama vreden. — Ile so pa verli Brezovčanje take šole in učenika že davno želeli, »e iz tega veselo kaže, kako pridno so svoje otrobe v iolo pošiljati začel'. Vse, kar je za šolo godno od 0. do 14-15. leta, okoli 1?0 jih hodi v vsakdanjo, In v nedeljsko šolo blizo 800, To je zares ve-ela novica za vsaciga domorodca in šolsblga prijatla! K«mu pa «e ima nova Brezovška šola zraven prečast. šoUkih predstojnikov še posebno zahvaliti? Pre-blago seree je, ki ne iše posvetne hvale! — A. I1.
«./</«r«r*w crrJiiiki \ndnj %«m»Jr in l,nk* J> rmt. /n/utmk Jo%< f Ht<i*nik