CITATE LJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naalova u dan, ko Vala naročnina, poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Osi slovenskih delavcevv AmeritL Z&tk, 1944 t Um Pm( Offlc* at New Idi N. L, ht i al M. im SA NEKAJ TEČ EOT h ^^ na dan dobivata • • • r -C 'GLAS HAlLODA" ro po6ti naravnost na dom (lifieail mM, w4eU le ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 212. — Štev. 212. (Telephone: CHeisea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1942 — TORE K, 27. OKTOBRA, 1942 VOLXJliS tu — LETNIK JU WILLKIE ZAHTEVA DRUGO FRONTO... SINOČI JE WENDELL L. WILLKIE, REPUBLIKANSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT LETA 1940, PO COLOMBIA BROADCASTING SISTEM AMERIŠKE MU NARODU PODAL POROČILO 0 SVOJEM POTO VANJU PO OSREDNJEM VZHODU, RUSIJI IN KITAJSKI TER REKEL, DA JE ZA ZAVEZNIKE NEOBHODNO POTREBNO, DA PRIČNEJO DRUGO PRONTO V EVROPI TER IZRAZIL UPANJE, DA BO AME RIŠKA ARMADA PRIČELA NAPADATI JAPONCE V BURMI V AZUI "S tem bomo odstranili pritisk naših sovražnikov na Kitajsko in Rusijo, ta dva junaško boreča se zaveznika,'' je dejal Willkie. "Doba imperjalizma je končana," je nadaljeval, "in naši za verniki na vzhodu pričakujejo sedaj—ne po vojni j —da porabimo vso velikansko silo ter ž nio podpremo svobodo in pravico. Narodi vzhoda žele, da se jim Združene mesta, kjer so Nemci izgubili tri tanke in 750 mož. države pridružijo v tem, da vstvarijo novo družbo, svetovno po obliki, povsem svobodno od krivic zapada in od političnega slepomišenja vzhoda." "Sicer so zavezniki na poti, " Boj za Stalingrad Kot poroča rusko vrhovno poveljstvo, so včeraj Nemci na nekaterih krajih vdrli v ruske postojanke v Stalin -gradu, tcda so bili pozneje zopet vrženi nazaj. Najljutej-ši boji so se bili v tovarniškem okraju v severnem delu da v tej vojni anagajo, toda izpostavljajo se nevarnosti, da bo do žrtvovali več ljudi in nmte-rijala, kot pa je potrebno. Zaveznik tudi la h ko izgube prija-jateljstvo polovice zaveznikov, še pmlno bo vojna končana in »tem tTx.t-zrmfflpro. nko v mnogih o J l ih ne -tore dobrega dela." V svoji u govoru je bil Will-kie odkritosrčen ter je izrekel tudi marsikatero pikro besedo na račun politike predsednika Roo*eve'ta ter |>ozval odgovorne maže, da predsedniku povedo resnico. "I)o>edanji pott4k vojne ni tak, da bi nas navdajal s kako posebno vero v nezmotljivost naših vojaških in mornariških veščakov," je dejal. "Sedaj morajo biti odpravljene vse nesmiselnosti. Vojaški izvedenci, kaikor tudi naši. voditelji morajo biti vedno izpostavljeni najvišji demokratski gonilni »ili — bičanju javnega mnenja, ki se je razvilo iz poštenega, svobodnega govorjenja. Možje z veliko oblastjo navadno radi žive brez kritike. Če pa ltoče-jo hoditi to pot, tedaj, je čan, da se kritziranje še poveča." Willkie je ostro oibsojal cenzuro ter rekel, da mora biti vsak izmed nas bojevnik, če hočemo doseči zmago in da mora vsakdo biti natančno poučen o poteku vojne, razun v slučaju, kadar je iz vojaških razlogov tajnost potrebna. malo vzroka hvaliti se s tem, kar smo borili. Ako tudi v bodoče ne bomo "Xeroci so itspeli, tla so vdrli! v sovjetsko obranimo črto," pravi poročilo, "toda vdarili smo v njihov bok, jih premagali in i>otisiiilL nazaj." K it- i so na tem kraju uničili j tri nemiške i nfa loterijske stotni- , " je in raz-^treiiii 3tiri muniei j- kom uali tega, kar jim po vsej vka skladišča pravici gre in ikar smo jim ob.; ' Xa Kavkazu so Rosi napredovali pri črnomorskem pri- nasun zavezni- ljubili, tedaj se bo njihovo za-' upanje izpremenilo v o go ive-nost. "Tega ne moremo z nasmehom odpaihniti ali se otresti ali pa zakriti s cenzuro. Pet milijonov Rusov m pet miljo-nov Kitajcev je dalo življenje v tej borbi. Vsaka ta dežela je izgubila toliko mož, kot jih imamo mi v celi armadi. Njim .smo dolžni več kot pa samo hvaliti se in obljubljati. itanišču Toapse, kjer je bila u-nemška stotnija. ni-eena ena |Kaj bo v Evropi to zimo, ko ne bo kruha? I Zurich.: — Čimbolj se bliža zima, tembolj ogroža ljudstva zasedenih dežel lakota, ki bo postajala z vsakim dnem hujša, ako bodo naciji izvajali Goeringovo obljubo Nemcem, da če bo stradalo vse ljudstvo Evrope, Nemci ne bodo lačni. Dozdaj izgleda, da naciji mi sli j o pograbiti ves živež, ki ga morejo doseči. • V Jugoslaviji so gladne žen- I ske vprizorile izgrede, tekom katerih so raabile živilske prodajalne. Na Hrvaškem ni bilo v septembru racijoni ranega nobenega kruha in v Jugoslaviji prejemajo ljudje komaj eno desetino obljubljenih odmerkov živil. Na Madžarskem l>odo kmalu uvedli odmerjanje mesa in maščobe bodo odmerjene v omejenih količinah. Normalno ima Madžarska dovolj mesa za izvoz in za svoje potrebe. Bulgorija bo morala dati Nemčiji 85% žitnega pridelka. Nemški nadzorniki v Bolgariji pazijo, da je vse žito oddano po predpisu in čim hitreje odipo-slano v Nemčijo. Na Finskem je živikki položaj izredno slatb. V okrožju Helsinki-ja se je pojavila javna tatvina živine in prebivalci iz mesta se prikradejo v podeželske kraje, kjer kradejo, karkoli morejo doseči na poljih. To se je tako razširilo, da so železnice uvedle stroko pre- Ujetniki nekega nemškega al-pinskega bataljona so poveda-j li, da so zadnje dni izgubijo poved proti prevažanja krom-uCO mož. i pirja, sočivja, itd., po posamez- Pri Voronežu so Rusi vdrli nikih \z dc<žele v v neevsko črto na zapadni stra-J Italija, ki ni bila še nikdar ni Dona in so se zakopali. poznana, kot dežela kruha, je Okoli Leningrada >o Rusi od- ljubila poslati 500 tisoč ton bili 400 Nemcev. V Finskem za-; *ita in j<* dala Itahja 450 tisoč ton pila dva tt«nška transportna 12 ^ ton pa mika z 12,000 tonami. Kavo nam bodo odmerili Začenši s 28. novembrom letos, bo stopila v veljavo določba za odmer j en je Jcave in sicer bo dobil vsak odraičen človek, ki je že dopolnil petnajsto leto, en funt kave vsa-skih pet tednov. Pravijo, da bo to približno ena skodelica kave na dan za vsakega. Prodaja kave na drobno bo' ustavi jena 21. novembra, o polnoči. Prvi odmerki kave se bodo dobili z znamkami, k so bile izdane za sladkor in sicer z zadnjo znamko v knjižici, ki je znamke nazaj do št. 19, ostale milijonov odraslih Američanov. • 'u V Washi ng* on u so menda dobivali.polno^ pritožb o kopičenju kayo iu administrator 28, potem *se bo uporabljalo.] cen je dejal,-da " je kopičenje kave nesmiselno, ker kave ne znamke se bodo rabile, kot do- bo primanjkovalo in pa tudi, zdaj, za sladkor. j ker kava, pramena, kmalu izgu- Urad Iveon Hendersona, na- bi svoj dober vonj jn ofcus. ako čelnika administracije cen, me- dolgo lefty zsUŠgi Odmerki so ni, da ne 'bodo Američani kdo- bili potrebni Zaradi pomanjka-vefleako prikrajšani na kavi s nja pre voznih'jadijin ne radi sedanjo nareclbo, ker povpreč-j pomanjkanja kave. Upati je na letna uporaba kave dozdaj, celo, da bo 'Brazilija kmalu je bila .približno tolika, kort do-' pričela uporabljati OiUične la-ločen odmerek za posameznika.] dje, 'ki stoje sedaj nerabne v Tjc v letu 19+1 se je porabilo 16, njenih pwietaniš&3i, za dovoz funtov kave na vsakega od 93 kave v Ami epiko.- ladja Wasp ie bila potopljena ^ Mornariški department je včeraj objavil, da je bila 15. septembra v južnem Pacifiku potopljena ameriška matič-"200 miljonov Rusov in 450 na ladja za aeroplane Wasp, ki ie bila ena njnovejših bojnih ladij te vrste in je Imela 14,700 ton. us I sočivja letno. Tozadeven dogovor je bil sklenjen v Monako-vem. Kje bo Italija vzela vsa ta o hJl ubit v '' Wasp "se je na dno morja pogreznila na istem mestu, kjer se že nahajajo tri ameriške križarke, pet rušilcev in štiri druge ladje. Ladjo Wasp je napadla japon>4ka podmornica in na njo oddala tri torpede. Nastalo je več razstreli) in ladja je bila takoj v plamenih. Tri ure pozneje so mornarji ladjo zapustili in dve uri pozneje je ameriški rušilec s torpedom ladjo potopil. Posadka ladje je štela 1800 mornarjev, od katerih jih je bilo 90 odstotkov rešenih. Mornariški department pravi, da vsled okoliščin, pod katerimi je bila ladja potopljena, poveljnik japonske podmornice ni vedel, ako je ladjo potopil in da zaradi vožnosti vojne tajnosti ni hotel mornariški u-rad tozadevnega obvestila do sedaj objaviti. Nogavic ne primanjkuje A. G. Autolini, pomožni krajevni direktor administracije cen, (OPA) je izjavil, da je po-] se Vojaška božična darila potopljena Washington. — Armadna poštna služba je v soboto objavila vast, da je 'bilo na morju zgubljenih 4,986 vreč ameriške Konferenca Ruskega vojnega reliefa V nedeljo, 25. oktobra se je* vršila v hotelu Biltmore v New Yorfru konferenca Rusk e g a vojnega reliefa, katere se je udeležilo 400 delegatov, ki so predstavljali 100 glavnih narodnostnih organizacij v metropoli, ter obljubili nadaljno sodelovanje v nabiranju pomoči za Rusko armado in rusko ljudstvo, ki se bori proti so-vražaiiku civilizacije. Delegate je pozdravil Zlalko Balokovic, ki je predsednik • ■ ' f da s Varteland-*' Varteland se imenike adaj- ZaipadLna Poljska in omedječa organizacija je društvo kolonistov, ki bodo poskrbeli, da pogtaae. poljska čimprej-dooela nemška zemlja. manjkanje nogavic iz talkoime-' pošte, ki je 'bila namenjena a-novanega Nvlona umetno u-' meriŠkrtn vojakom v Angliji, stvarjeno. Po njegovem mne-' ko je bila potopljena zavez-iiju imajo trgo\ci, nakupovalci' nLska ladja, ki je peljala ta toni izdelovaloi najmanj 1 mili- vor. jon ducatov parov^ teh nogavic Pošiljka je bila ena od prvih božičnih poštnih pošti!jatev na- La Pasionarier, Utah, nam sporoča, da mu je žal, ker se ne more nadalje naročiti na list GLas Naroda, katerega zvesti naročnik je bil njegov oče, John Vuksinick. ki je umrl 3. julija letos, v lepi starosti 7$ let. • Kdfc piše sin Loeis, je bil list očetu v zadnjih letih v veliko tolažbo in on sam bi ga rad še nadalje naTočeval, če bi znal čna mera zahteva. I primerjati. — (NYT) 1 menovani "Heimatbund Fner citati slovensko. TUESDAY, OCTOBER 27,1942 WEANOTLJEI M GLAS NARODA ft (TOia or Owned and PubUnb«l by SloreOl« PubUablng Oenpaoy, (▲ CorpeMSoa) Fruk Skkeer, Prwtdeot: IfM« Bate, Treasurer; Joseph Lupeha, Sec. Place of bualaeM of the corporation and addresses of above officers: >10 WE8T 18m STREET, KBW XORK, N. X. 49«^ Year "GIm Naroda" Is iasued every day eftcept Saturdays. Sundays and Holidays. Yearly $6. Adrertlmnent «m Za celo leto ?HJa list ca Ameriko la Kanado $6.— ; m pol leta $9 — » aa Četrt leta fl.B0~ — Z% New York sa celo leto *7.—; u poi leta $3^0. Za lnoaemstro aa celo leto f7.—; sa pol leta |3.50. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan lsrsemfil sobot , nedelj In prasnlkor. -GLAS NARODA" 21« WEST 18tb STREET. »—1242 NEW TORE. N. 1L TEDEN Hiti* se je zakasnil ičim učinkovitejše izrabiti de- rV __ __________ rs__m >v vojni industriji in rJ rT Zj*"*?}oznanile, da ta prdblem mora palastu dne 30. sep emlhra, je' Ludi /ko bi bUo ^ Hitter obljubil Bem^emu na-|ba ^ ^ vQ^e tm seda. rodu da bo SUhng^ad padeL)^ Jelo jj^H** ^ a 10 *e morete £ možnost mobilLzawflje ameriških delavnih sil za katero koli delo, == TRGANJE IN BOLECINB V MIŠICAH? TAIM.IJtPFLLIR KAKO BO dLO? Vojna je pekel! To pričajo, i>e samo vojaki, ki so bili t ognja, temveč tudi poveljniki mil jonskih armad, 'ki oo daleč za fronto, pa pri vsem tem na lastne oči vidijo grozote, ki jih povzroča vojna. Da je vojna pekel, pa vedo tudi oni, ki jim ni bilo j irefba iti na fronto, ki so ostali doma, kajti manjka jim marsikaj, kar potrebujejo za vsakdanje življenje. Posebno gospodinje tarnajo, da .tega in tega ne morejo v trgovini več dobiti; kar pa še morejo kupiti, je mnogt> dražje, kot je bilo pred nekaj meseci ali tedni. Premišljajo in ugibljejo ter si pravijo: "Kako bomo izhajali! Kako bo šlo?" na kratko izjavil. Stalingrad pa je držal mnogo dalje, nego so naciti mislili, da je mogoče, tako da je ruski cxipor resno amešal v»e neredke račune in ovngel urnik netilke armade. To dejstvo bi bilo moralo že samo po sebi — negiede na pretekla ponesrečena prerokovanja — zadostovati, da napravi Hitlerja bolj previdnega v napovedovanju bodočnosti. - Da je bil dovolj neumen in kljub temu oMjubfl Jsemcem, da bo Stalingrad vzel, pomeni torej brez dvoma, da je takratm i »Ml, da topot govori o stvari, ki je zares piguma. ki bi se pokazalo — bodiai v gozdu, na polja ali v tovarni — neizogibno potrebnim za zmago na bojnih poljih Pripravlja jo pot za vojaško in indnstri-jalno armado, ki bo štela proti koncu leta 1943 nič manj nego 05,000,000 mož — polovico vsega našega prebivalstva. . Se 'gldblji pomen pa je dala prezidentovim besedam zahteva, da se zniža dosedanja .starostna meja za vojaško službo, tako da bo mogoče vpoklicati 18. in 19. letne v oboroženo vojno službo. Prezidentovemu priporočilu je sledila v kongresu macij bo mogel Production and "Combined Resources RAZGLEDNIH ' ■ ■ r ' Pile Asfca P. Krasna 'V Nemčiji se srečamol" ... , ..... Leland Sto we, ameriški po ro- Board^v katerem sta bila na ^ £rontif ie ^d- rsdaj predstavnika Anglije in Združenih držav, izdelati načrte za produkcijo in za dobave na pacifiškem ali atlantskem nje atd je z vojaškimi potrebami trenot- j ^ j(i whliik ^ tolmaiiko> poto-j ^^ ce !"*> ^verniki od-ka poviti prodajanje ladij, ^ kozi razM ,predole f^J.^J™«* da se na lastne oči prepriča o' * P^o odgovoril da na u- . . I trt« n fn in aktalni stt I P-^ 1,0 ft0aU Biddle zahteva zakon, ki naj predvideva smrtno kazen za sabotaSo. A vendar je zdaj videti, ka-j^^ akclj& Pretekli te. kor da bi imeli dogodki zopet enkrat ovreči prepričanje, ka- teremu je Hitler toliko zaupal. Xe le, da se Stalingrad ^ vedno hrani, zdaj ko je že dva tedna odkar je Hitler trdil, da bo zagotovo padel, temveč se den sta komiteja za vojaeke zadevo v obeh zbornicah odobrila zakon, ki bo privedel na nabor približno 2.500.000 18 in 19 letnih mož. Zbornica je hitro končala »voje delo, senat pa množe zdaj tudi znaki, da bi ^ najbrie sledil brez od,aša- "Wdhrmaoht zelo rada idbritala | Stalingrad k svojih načrtov kot preslabo kupčijo in da bo to morda tudi storila, prav kakor se je to zgodilo pred enim letom pri napadu na Moskvo. Nemiske iagobe na moštvu m materialu red Statengradom so zelo velike. Koncentracija o-grorwnih sil v stalingraciskem ki se moglo shoditi, da bi morale velike množine nemških vojakov prenašati rusko zimo v krajih, oddaljenih od srediSČ. katera je lahko braniti. Tako bo morda Hitler prisiljen, da svojo besedo glede Stali nerada vsaj za letos zopet prekliče. Racijoniranje delavskih sil. "'Učimo se racijoniranja surovin. zdaj pa se bomo morali naučiti še racijoniranja delavskih sil." Te besede preeidenta Roosevelt a so v preteklem tednu o-značile nov in velik korak na potu v vsesplošno, totalno vojno. Njrh pomen je dalekosežen. Poudarile so problem, kako Možje sicer delajo bolj kot kdaj poprej; tudi nji&ove plače so mnogo višje, toda draginja pobere še tako dober tedenski zaslužek. In na dnevnem reldu je vprašanje: Kako (bo šlo? Tudi sami se vprašujemo: Kako bo šlo? Vsi slovenski in tudi drugi tujejezični listi se vprašujejo: Kako boilof Cena papirja je poskočila; druge tiskarske potrebšči- _. . ne so ravno tako dražje. Da bi mo^l list viteh^kih ča- ^ac^^^a ,ih draginje izhajati, bi bilo neobhodno-potrebno povišati K(m^0 kar je t^ vaXno ako naročnino. Toda t tem oriru imamo veUk pomislek zaradi obleganje prepozno, naročnikov. Rajši si delavci pri betu pri tem prikrajšajo. - - Vemo, kakor vedo tudi mnogi naši čitatelji, ida so nekateri slovenski listi že povišali naročnino, ker jim drugače ni kazalo, ako so še hoteli izhajati. "Glas Naroda" naročnine ni povišal v upanju in trdnem prepričanju, da bodo cene po končani vojni zopet padle in se Ibomo do tedaj že na kak način prerinili skoei slabe čase. V tem pa nam morajo naši naročniki pomagati s tem, da pravočasno obnovijo naročnino in še posebno se obračamo na one, ki dolgujejo za list že več mesecev, da se opomnijo, da so zaostali m naj &e spomnijo tudi nas, kajti "Glas Naroda" si ni nabral bogastva in nima tisočakov, od katerih bi mogel iživeti. Obstojati more samo od naročnine, 'kajti drugih dohodkov nima. Pred vojno je imel list. mnogo več oglasov ai raznih tvrdk, ki »o imele pasla s tujimi deželami; ker pa je vsaka trgovina z inoosemstvom prenehala, ©o tudi oglasi izostali. In ravno oylasi najfbolj poidipirajo vsak list. Ker smo ravno pri oglasih, naj še omenimo, da naša društva kaj malo mislijo na to, da bi oglaševala svoje prireditve v listih. Vemo pa, (da ravno z oglasom, ki stane sa-no nekaj dolarjev, privabijo na svojo prireditev marsikoga, ki drugače ne bi prišel in tak oglas je pogosto mnogokrat plačan in t vidi pogosto preplačan. Naši rojaki naj bi se zavedali, da so jim naši listi ne-obihodno potrebni, ker v njih najdejo novice, katerih v angleških listih ne najdejo, kajti vedno skrbimo, da objavljamo vesti iz naše stare domovine, ker vem©, da to \-34kogar zanima. Kadar pride mož z dela domov, pa če je še tako utrujen in. izmučen, takoj po večerji prečita slovenski list, da v njeni "najde kako novico, ki ga zanima. Brez lista skoro iiikjdo jie more biti Pa jih je mnogo, ki želno in z največjim zanimanjem in veseljem berejo list, ki ga dobe pri sosedu. Last jim je dober tovariš in prijatelj, ne pomislijo pa, da se toga prijateljstva neopravičeno poslužujejo. Zakaj jim ne pride kdaj na misel, da bi si sami to priznali in bi si rekli: Zakaj pa ne bi saan list naročili Zakaj ne bi segel v žep ter odštel par dolarjev za list T S tem bi vsakdo napravil dvakrat idobro: soseda ali prijatelja ne bi bilo več treba nadlegovati, drugič pa bi pomagal listu, ki potrebuje prav posebno v teih časih sodelovanja in podpore. Prosimo tedaj nase naročnike, da razumejo sedanji čas, ki je pri vsej prosperiteti,.ki je nastala vsleki vojne, zelo težaven za liste, in naj skrbe, da bodo naročnino sproti plačali in tudi svojim prijateljem, ki pri njih berejo list, svetovali, da se na list sami naroČe. Če bo naročnina izostajala, teičLaj se bomo v resnici v zadregi izpraševali: Kako bo šlo? nja. "Dirigirana ekonomija" bo slnžila »vendkom. Začela 6e je snovati dirigirana ekonomija, ki bo obsegala ves svet, ki je v boju s Hitlerjem. Vsi člani združenih narodov so bili pozvani, naj napravijo sezname svojih vojaških in civilnih potreb, naj napravijo inventar tega, s čemer razpolagajo in naj dostavijo svojo poročilo tukajšnjemu uradu za skupno produkcijo in surovine. Odtgovore pričakujemo pred koncem leta. Po tem načrtu, s katerim se uradniki "WPB bavijo že precej časa, bodo celokupne vojaške potrebe in neobhodni minimum za civilno prebivalstvo vseh zdnužeflih narodov primerjani z razpoložljivimi množinami in po pravičnem načrtu delitve zadovoljeni, da se -pospeši zma-era zaveznikov. Ravnateljstvo WPB je izjavilo, da bo to podjetje računalo a vsakim velikim načrtom vojaške strategije, katerega bi izdelali vojaški vodje združenih narodov. 1 Na podlagi* zahtevanih infor- Prinašamo naslednji inzvle-ček izjave Elmer Da visa, ravnatelja urada za vojaške informacije. Generalni pravduik Biddle je zahteval od kongresa, da uvede zakon, ki bo določil smrtno kazen ali dosmrtno ječo za vsakogar, ki bi bil kriv sabotaže ali vohunstva ali kako drugače podpiral sovražnika. Generalni pravdnik je izjavil da je cilj predlaganega zakona, kaznovati s primerno strogostjo v*se one, ki bi v namenu. da pomagajo sovražniku . Istanju vojaštva m aklttalni sihf , . i - ___prta to leto. odpora s katerim se proti so-' T .. . vrafeuku bori rdeča armada ki' ^ mlo o- ctvilno prebivatetvo samo. j JZ ^ ■ Stow, podaja v enem od teh! ™ člankov zanimivo sliko slučaj-j ^ ^ljive besede in njih ob. ne*a srečanja s lupino mla-' Vnašanje mla- dih, ranjenih rak* vojakov, i • ^ Po utrudljivi vožnji čez raz- Rajnega in lepega orane poti in polja, je njegova vodenjaJbrazil, *o upanje, da druiba dospela do nekega hrl '^oro ozdravi^ m se vrnejo ba. na katerem *o brle poMav-' fr<**°>dn Pomagajo imeti Ijene barake, v karterih so ležali bolj lahkoranjeni vojaki, ter civilwti. V tej zasilni 'bolniš nidi je s-kupina prenočila m Rzor. Nato so spraševali poročevalca o tem, kaj mislijo in delajo njihovi ameriški in brit-ski zavezniki. Na vprašanje poročevalca, če imajo kako po- še, ki si zna s pesmijo omiliti izvršili, ali poskusili ali sno-| -we težave, vali ali se pripravljali, da iz-| pri svjtu petrolejke, — piše vrse sabotažo, vohunstvo ali ^towe, — je mladi poročnik druga sovražna dejanja Raz- vzel v roke harmoniko in pričel ven toga je njegov namen tudi, igrati pniljiibljene ruske melo-da se razširijo določbe sedanje dije, medtem, ko je bilo popot-eakonodaje, ki se nanašajo na | njm gostom postreže no s čajem, skrivanje oseb, ki so sovražni-1 y 9Cfoi je v kortu na zasilni po-kovi agenti ali Člani vojaških | atelji ležalo mlado dekletce, ki ali sovražnik narodov, ali vr-j im^lo obvezano glavo pa je šijo sovražna dela v prid kakš-; temu podzavestno dalo ni sovražni sili. j d^Ska tisti ta jimstveni sili, ki je Osebe, ki ibodo zakrivile so- ; lasfria ruskemu človeku, — sko-vražna dejanja te svrihe, bodo je Metlica *pod odeje in Ig ikalznovane s smrtjo ali dosmrtno ječo. ali po volji sodila, tudi s krajšo dobo ječe. poročevalec piše, da je to noč ^ u»«jo pu- uvidel, da rL nikdar in v no- nerado, ki naj ga apo- benDi okoljeLnah ne zgubi tiste.' ™ ameri^cim vojakom^e odea podobnega nagiba ru^e du- ^orvl Ivult^ v imenu ostalih, yvr- B __^ {n so mu pritrjevali, da se na- dejajo srečaa>4a t ameriškimi vojaki tekom te vojne, skorajšnjega srečanja, ki naj bi pomenilo konec Hitlerja, če mogoče že letos. S poudarkom je nrtladi Vojak dejal, da smatrajo Američane -za pogumne vojake, ter ;se tudi nadejajo, da bodo Američani pomagali zopet vzpostaviti pravico na svertu. Obrnivši se naravnost k poročevalcu, je poročnik Kutz dejal: "Povejte jim, (Ameriškim vojakom), da čakamo nanje, ne, da se srečamo tukaj — v Kaj bi pomenil pora*. Ameriški narod je zdaj pač že imel aadoeti prilike, da prouči bistvo totalne vojne in da razume, kaj bi pomenilo, tako vojno izgtrt>iti. Primer Francije ali katerekoli drage poražene dežele nam dokatznje, da Na na VESTF KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. Najboljši prijatelj 1 v nesreči vam je: Mfflllllll^MIHIIIl s | SLOVENSKA NARODU PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke V 6. leta starosti. kaj šele pred nekaj dnevi, obrazih jim je bilo še videti petost s katero so šli nad sovražnika. Sami krepiki, mladi fantje, ranjeni po večini v roke ali noge. Na obrazih vseh je bilo videti zadovoljstvo in njih femeh je iprvcal, da jih sovražnik ni zbegal, niti jim vlil stra-1wl ' "Vi ne izgledate, kakor, da bi mislili, da bo Hitler dobil to vojno," jim je rekel po r oče v a- i KormvfiEB ta *kiw ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $10,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja | vprašajte lokalnega tajnika dru&tva SNPJ Cttavni itaa: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. dejo. Drugi ko vsak za^e pewni, ki so Jih poznali in fci so jim prinašale spomine na domače kraje in vasi- Na fronti je ves čas grmelo, a goste je bilo vljrib vsemu do^ojno sprejeti in po-fJtreči. Zjutraj je poročevalec obi-žeie nam dokaeuj*, da M voja'ke, ki so ležali ranjeni m poraz v tej vojni pomenil, v (losedlljih barakah. Večina od da smo isgubili vse. Vaše to- • bilo pr(vpeljanih sem- varne, banke in trgovska pod- - - ' • J---- XT- jetja za padajo zmagovalcu; on prevzame večino delnic in jih plača, direktno ali indirektno, s papirnim denarjem, natiskanim v to svrho,'nakar morajo vBa ta pw>djetja storiti, kar on hoče in mu vrhu tega še izplačevati delež na dobičku. Ako nesreča nanese, da vaša obleka, domača oprema ali katerakoli druga posest ugaja osvojeval-ou, vam bo odvzeta — ne ukradena, oziroma vsaj ne vedno; včasih rekvirirajo in plačajo s tistim papirnimi denarjem« katerega natiskajo toliko, kakor jim drago; vi svojih stvari ne boste nikdar veo videli, dočim boste kmalu spoznali, da z denarje«* ni kaj prida začeti, ste farmar, vam bo sovražnik pobral ves vas (pridelek, da nasiti svoje lastne ljudi in ako bi potem zaradi tega stradali — j kakor v Evropi že stradajo ne-»' številni tisoči — bi bilo vse, kar bi dobili, svarilo debelega, prenajedenega maršala, da bodo morali podjarmljeni narodi tako dolgo naprej stradati, kakor potrAno, zato da se bodo tlačitelji mogli najesti. Poleg toga bi poraz še pomenil, da ^ se vam moglo dogoditi, da postanete sužnji osvojevalea — obsojeni v to s pokorno odobritvijo kakšnega Kvislinga ali Lavala, kajti ljudje tega značaja se najdejo povsod, tudi pri nas. Obsojeni hi bili v suženjstvo in primorani, da kujete ?ami svoje verige. Poraz v te vrste vojni bi pomenil, da ste iagnbiii sploh vse — svobodo, posest in oelo življenje, ako bi si dmrili povedati, da VAm to lil (OWI.) hoio zaplesala po taktu ^ ^ po emo>a ^bezala nazaj podlo- je t^koj 0gla^il deio. Druffi so brundali na lan- * «» , •> mladi "Beloras rekoč, da tudi, če Amerika ne bo nudila nobene pomoči v aktualnem boju, ne bodo ruske armade nifedar odnehale, dokler ne bo sovražnik strt. Vsi so mu pritrjeVali in ko je poročevalec odhajal so ga toplo pozdravili in tnlad sibirski vojmk mu je Stisnil ro-^ko. ter se ura zahvalil, da jih je počastil s svojim obiskom. INVESTIRAJTE V IMBRllO Tcrolnka PoBtm H« pUoloetb—tiIM St*. ■ ITI lo DGQCISNI CSilVESfflTf TAMBtJRiCA -Ki MITI Za to«, onlk tn ea» pMR M obrnite na: JOHN MARŠICH Inc. Otiwli New Ink KDPDJR UNITED STATES WAR AMINOS BONOS la STAMPS -f I'" M- ! f i j i U!' \V ■■■■■m ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^ ] i|» Retapti §o napisani ▼ aagleikem jeziku,- ponekod pa bo' tudi v jesiku naroda, ki m je kaka jed posebno v navadi11 ! Ta knjiga je nekaj posebnega n on«, ki m zanimajo sa h > kuhanje in m hočtjo v mj«m čimbolj ixveibatt In ^» iapopolaitl (i,» KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wert 18th Stmt ir«w York, K. Y, KUHARSKA KNJIGAt Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) recepti vseh narodov Stane samo $2 *** V M (M "O L A S R A I O O i* ■ Rtv M TUESDAY, OCTOBER 27,1942 fMANOYLOn 1MB tft« SACRIFICES BE Kcstss^i^y OK VooR*B«¥i5rrv \^LAJ}(0 KTF.MltlVClČ: Doba, ko so si Grašcak in tlačan f •» > * r ^ b - n v | Slovenci ga je bilo volja, Najfcflee nji- tu." V kozjanskem urbarju je; "prosti vodili vero in posta-j ve in travnike je obdržal zase, bile določeno : "Vsak tlačan je ve" je minila. Alpske pokra- podložnikom je pustil le nekaj dolžan, da (pripelje o božiču na ji ne ti svojimi visokimi gorovji zemlje v najem. Za odSkodni- ®rad dva tovora drv, jih rte-j so ibile s Slovenci le redko na- no so dajali podložaiki gospo- seka in znese v 'grajsko drvar-seljene. Tudi ni«o imeli Slo-|darju del pridelkov, poleg te- iiico." J venci — razen kralja Sama —ga pa so opravljali še tlako, j Deeotino so dajali podločniki: skupnih vladarjev in urejene! Vsa dela na »graščinskih njivah,navadno v jeseni, in Jeer o *vv; države. Tako se je moralo krčenje igoadov, pripravljanje,Miheln ali o sv Marlmu, manj-, drv, vse po morali napravifi,Še dajatve tudi o sv. Juriju ali j podložniki s tlako. Večkrat o veliki eoql V Lahkem, tta pa so morali pomagati gospo-1 primer, je dajal vsak podloi-j darju tudi na lom kot gonjami, j nlk 4 %OYaie ali mere pšenice: Tjo redki slovenski kmetje,'in 4 bokale ovsa, v SJovensktfr je povzročilo, da eo bik posa- ki so pomagali Nemcem v bo- goricah 1 mernik pšenice, 1' m«?me slovenske zadruge le O-ju * Obri, eo ostaK Se nekaj ča-j mernik ovsa, 1 korec fiiola, 1 toki v nemškem morju. Pa tn->a svobodni. Smeli so se na-'korec maka in 1 korec pšena di ti otoki so kmalu izginili, seljevati po svoji volfji, nositi [ali ajde. Tudi od živine je pre-še nekatera slovenska kra- orc&je ter se udeleževati zborov j jemal gogpod svoj del Dobi-jevna rmena v današnji juAni in posvetov. Ko pa so se pri- yafl je mlade tel ice, ovce, praši-Nemeiji pričajo, da so ondot družili neuspelemu uporu Lju-|Če, kokoši, jajca, si:, med in nekoč živeK Slovenci. ] de vi ta Posavskega, šo izgubili vosek. Slovenske pokrajine so « Prc*t(>ft in imet*' * _ prilastili neonski vojvode in V pivih časih podložništva 'IT^Še^^no gtidiVe grofje Ti so rmdon^vali je imel rtov^ski kmet ^^^ kriWee A komo naj slovenskemu ljudstvu njihove £se. Po mili volji m**^ pritoki? gaj je bil nekdanje kn«e jn župane. TO- tfak nakladal dajatve in ga ob tttdiiWyv sodnik, da kakšen je bil raajoček. Slo Vsakem Ča*u silil na tlako. Ker K ^ * y ***** venske kneze je volilo ljudstvo, »i«0 mogli več zdržati breme®* nemjški plemiči pa niso vpra- se jiobegniM podložnikiv mesta » i! r-ii .____________1i _ _"_: nI! lunJSonplnini agoditi, da so jih StevilfiejBi In vojaško močnejši Nemci premagali in podjarmili. Poldg tega so naseljevali med Cfloven ee vedno več svojih ljudi. To' eo bile posa- ki so pomagali Nemcem v bo-'goricah zadruge le o- ,fu * Obri, eo ostali Se nekaj ča-J mernik Odslej graf&ak ni mogel več kmet« T*eon>ejeno igjtoriAeati. šali Slovencev, ali sO z njimi ali se pridružili križarskim zadovoljni. Vsilili so se jim za vojskam. Pri&le so nadloge, vladarje. Le na Ooeposvet-'kakor kuga in lakota, ki so skem polju na Koroškem se je'pomorile mnogo kmetskega nekaj časa ohranil običaj ume-'ljudstva. Ker je imel premeščanja, pa tndi tu je bil vladar lo delavcev, je poeta! grafičak nam DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK Izšla je nota knjižica ameriški državljan. Poteg vprašanj, U JIH »ar»dno imiolkl surtjo pri lx|Htu xa dr-iurljanrtro. vsebuj« knjižica le ▼ ti. dela nekaj važnih letnic la »godovine Zedtnjenlh drža*, t ttt. delu pod aaaiotom Kama pa Pfogtaa »codrlMiostl, Prfars Zglajenih d rta v, Llaeelnov govor ▼ Gettrsburga, Predaedntkl Zedlnje-nlb driar Id Poedlne drla**- C*mm k1W* J» samo 60 centov. te m dobi prti . 8U>VtSilC iTBtlHBINti CO. 31« W«rt 1M8L.NM V«k Prav živahno je danes na grajski pristav!, kjer so gospodarska poslopja, »hrambe in Žit nice. Desetin jen je bo. že od raftega jutra prihajajo od vseih strani kmetski podloiniki s Mdmaršal Hermann Ooering, ki je tako obilnega telesa, da se Hitler iz njega pogosto ponorčuje ni je vedno sit, je on&dan opozoril Nemce, da naj bodo pripravljeni, da bodo prihodnjo zimo trpeli pomanjkanje in se bodo morali v marsičem omejiti. P AH ZANIMIVIH IZJAV LONDONSKEGA RADIA * 0 JUGOSLAVIJI. že naprej določen, ljwfetvo ga je le potrdilo. . Ne samo, da so postali nemški plemiči proti volji Ijnd-stva njih vladarji, marveč bili so tudi gospodarji njihove zemlje, imetja in življenja. Polja in njive niso bile več kmetova last ne njihova poslopja, in njega samega je smel gospod prodati aH zamenjati z drugim kakor sužnja. Na skalnatih •gričih so morali ti slovenski sužnji zidati svoji mtgospodafjem erradove, da po v njih zložno ii , (JIC.) — Vsi zločinci, ki so _________ , __ pridelki, podvrženi deklini. To:eakrivili v tej vojni umore in uomiljenejpi. Dal je podlocni-j P^l^1 kmet vocs zrnja. Morda ni j druga hudodelstva, bodo kaznovani kakor zaslužijo. Popisi in wznami oseb, ki bodo kaa- kom več zemlje, zmanjkal jim je bremena. Sestavili -o urbarje (zapisnike) kamor so e-pisaH vse da-Tetve in tlako. Za dajatve je bila prepisana deeetina veeh jirideTkov. za tlako pa je bilo določenih nekaj dni v letu. V urbarju je stalo na primer zapisano: "V>ak kmet. ki ima iplug in par volov, mora oratl na grajskih njivah tri dni v letu." V šo&tanjskem urbarju eitamo: "Vsak podložnik je veli. Opravljati =o mu morali dolžan graščaku en dan žeti in ___j-i_____:__— i.ncit; tr«vn »* v Slovenskih aro- v?a dela na gradu in mta služiti za hlapce in dekle. . fcefnijo pa ,ie razdelil graiščak, kakor kopiti travo,'* v Slovenskih go-rierih: "Vsak posestnik mota okopavati vinograde 4 dni v le- VAŽNO ZA NAROČNIKE »ra je ra«*Uao de »daj teate pteCaso naroCai««. Pr*» •eerllka poMil mm, draaa daa 1» tretja p» leto. Da a»M prttra-nlte nepotrebaega dete 1» •trottor. t« pdM, da Aftlate naroČi-bo prarotemu poravnati. PoAjlte aare«hl»i »NtMt **m »U Je pa plačajte »»Vse aa*opttfko t Vatae krajo aH p» kaieresa lase« ■aatepolkoT, kojlh Imeka ad tlakana s litiHri Črkami, ker ee nprart-eeol oftltkatl ta« dratfe aaaeUdoe. kjer je kaj **■& rojafco* aaaa-tjealb. ZaatopflLk ko Vta larodl potrdilo aa pladaoo oaroAtle« Baa Fraacteao, COLOBADO: Poebto, Peter CtfJfc. Walaeobw«. M. S. INDIANA: IndianapoUa: Vraak ILLINOIS: J Olcero, J. VHtaa ( te tUteelei lullec, Jeaato »aabtak -La Salte, J. SpeHeft Mascoutah, Martin Dolerie Nortb Ckteaso te KABILAND: Kltaniller, Wt. V Ml OHIO AN: L. lilNNBSOTA: Cblabolm, 1. Kij, Joe. J. Breletk, Loete . .Gilbert, Loula V« Hlbbte*. Joka Por*. MONTANA: Booadnp. M. I«. Itecar, Jacob Siaalk Qlrard. Antoft Na«od* Loraln. Loaie Balaat, teka * Ti OMMOJS: Orefo« City, i. PmntSXLfAJlLA: Ooeerdale te okolica, Joe. PateraM ■sport, Lenla SapaaiU FtrteU. Jerry Often W. Wt, h I City. Wt. Imperial, Venee Paleiek Krsjn, Ant. TaaMJ Midway. J* Tartle Oreeft, f», MHrtr #«at Newton, Jc^rb Joraa WISCONSIN. MUwaokce, West una. Ft HtibnHlili WTOMINO: -vee njegovo, sosedje so ga na prosili, da je vzel na voz se njihovega. Tam nese kmetica pobi koš kokoši, druga jerhas jajc. /PremožnejS kmetje lene jo živino, onifc ki imajo gorice. »o si najeli voznike, da jim vosijo vino. jfa prostranem dvorišču je kakor na sejnin. TeKee muka-jo, ker jim je dolgčas po domačem hlevu, prašiči krulijo in se grizejo med seboj, vmeB pa ko-kodakajo kokoši. Pri mizi ob eteni sedi grajski valpet. Pred njim je urbar. Z oblastnim gia*om kliče pod lož-nike po imenu. "Kmet Planinlek, leto dni staro telico in dve ovci. Poleg tega jSe 3 kok*£i. .10 iajc in vrč medu.* Grai^ka hlapca pregledata in prwtejeta desetino. Vse v redi. Posestniki Oornik, lvanuža, Podlesnik, Kos in Majcen vsak po dve vedri Tina. Vidino, da ste ^a pripeljali v po-lovnjaku kakor navadno** Sam valpet pristopi k sodu in pokuša vino. Vino je dobro. . "'Vdova PodgOrnica: eno ovco; 3 kokoši, 10 jajc. 5 Sirov.' In tako gre de«etinjenje še hitro od rok. Valpet mora kričati, da prevtpije muk a nje goveda in blejanje ovac. žato je e5 trn hripav. Hlapca stro-kovnjaSko pregledujeta blago, tehtata, merita. •Letoe igre vse že za čudo V rechi. tfckler ne pride na vrs-to ibiet jtiftjalc. Tema ni bi3o 6 leto treba dajati od goveje živine, ker je Vedno gledal, da je redil le pO S ftJa 9 £lav, A že dalje časa gn ima vatpet tla frtfmu, da skrila fi-ntno pn ogiarjife ▼ pTantti. Ofajslf logar je vse te fecial. "Ltejat Itje fcnaS teHfavi Usjak. Položaj v Sloveniji pretresljivo opisal sedanjo Ljubljano: "Nekoč le^a slovenska preetolnica, L(jabljftna, je danes povsem drugačna. Prebivalstvo se v mak svoje žalosti oblači v Črtto ill se potrto krsče ,po ulioah, ki nosijo italijanska imena. Više jne®^ je prelepljeno s plakati kakor grdimi madeži, ki nosijo napise: Grappo tuiTversitario Italiano — G i uv en tu Italians - pogipo-lavoro — in podobno. Vsi stari spomeniki slovenske lrulture so izginili.** (JIC.) Že večkrat smo omenili, da angleško časopisje z naraščajočim zanimanjem sledi do«?odkom v Sloveniji. Iz vest i l, ki so bile pred kratkim novane, se že delajo. Pologi t^kane v "Catholic Times" in zverinskih sovražnikov našega j drugih listih, posnemamo na-naroda, bodo kaznovani tudi Slednjo sliko o položaju v Slo-v&i na«i domači izrodki in 12- veni ji: dajakJt. Pomaganje in sodelo-i Od pocetka svoje okupacije ki se imajo vesti "vzgledno" v vsakem pogledu. . Navzlic vsem« neusmiljene-min divjatštvu fašističnega tlači telja, pa so junaški slovenski domoljubi dobro organizirali svoj odpor. Kljub temo, da je •bilo število prebivalstva strahotno skrčeno v krotili poko-ljih, s surovostjo in nasilstvom, vanje pri zločinu iasluži isto'pa do danes so Italijani nepre- ki so po vsem svetu izsevala | stano večali »voj pritisk na slo- pravično je®o, se na tisoče jn^ {vensko ozemlje in zatirali s če-HM . kar valili*Nemci na Jugoslavijo in' je slovenskega. Na "stotine vajo preplavili kakor mravlje.! si in osamljenih kmečkih h is je Jugoslavija ae jim je zdela ne-1 bilo porušenih, kakšna obljubljena zemlja. To-|, lRazvetl krajev, katerih imena smo že v prejšnjih poročilih •V preteklem letu so se na- dalje večjo nasilnostjo vse, a m; Vattv.; na JiMroslAviio in' je slovenskesra. Na stotine sej ne- i navedli, poročajo angleški listi, da glej — kar naenkrat so zavedli, da se nahajajo v varnih krajih. Iznenada ^ Italijani popolnoma po- Sitfler ukazal 20.000 Svabom,'^ oaber, PodgTad, Stopice, da se izsele iz Bosne, Hercego r>obropolje. Bloke, Bo- vine in Slovenije, ker jim ne roxn-} in Verd. (Todi o Vrh- VAŽNOST 8LOVSNSKXGA OZEMLJA. . (JIC.) — Strategična važnost Slovenije, enega izmed sedem ozemelj razkosane Jugoslavije je v te»n, da leži počez čez važne vojaSke prometne zveze. Tu se križajo pota iz Italije v Nemčijo in edini dostop Italije na Balkan. Od prve dObe srednjega veka nem, Slovenija ni več tvorila našitih bojevnikov v gorskih lastne neodvisne države. Se-stenaih in pečinah upira Musso- stavljena je iz delov bivših av more več jamčiti za življenje. V preteklem letu je Hitter rezal Jugoslavijo na majhne koSčke. zdaj pa nam naenkrat obljublja načrte fca neko veliko podonavsko federacijo, v katero M ztnaeil nove marijonetske državice, ki jih zdaj snuje. Hotel M povečati število svojih niki poročajo, da je porušena — ker pa ta vest ni potrjena, upamo, da gre za tiskovno pomoto). Znano je, da je italijanski novinar Gayda izjavil, da so Slovenci zaigrali naklonjenost Italije in da zaradi tega nima- linijevim armadam. Kljub laškim tankom in topništvu so uspeli potisniti čete italijanskega generala Robot-tija v večja mesta v kraje vzdolž najvažnejefih ceet in železniških prog. Tam vrše ita-Hjanske čete svojo nejunaeko vlogo. . Neki angleški poročevalec je izSla je nova knjiga v AS- GLEdČINI O ŽIVLJENJU AMEH-SKE DIVJAČINE POD NASLOVOM 0te*u**rtlle. Joe Soltek ...... V, ^ . j 4„ljo več pravice do tega, da bi i*ra£k v upanju, da mn bodo moigle prinesti večjo korist. Lani je Nemčija snovala svo- je meje tam nekje ckofc Indijskega Gangesa, zdaj pa jim bo kar naenkrat ziwiostovala meja na Savi — a tndi to si 'bodo morali najprej zagotoviti. strijskih pokrajin in nekoliko madžarskega ozemlja, katero si je ta uspela topet prilastiti na podlagi pogajanj s Hitlerjem. Po 12 dnevni vojni v Jngosla viji je njena vlada ■flbežal«. v Cairo, nakar je bila Slovenija razkosana in razdeljena med 3 sosede: vzhodni del je dobila Madžarska, ostalo pa sta si rae>-delili Nemčija in Italija. Precejšen del Slovenije so zasedle italijanske vojaške sile. . skem stolpu. Hlapca, odpeljita ga v temnico." kostno popoldne je bilo de-setinjenje končano. Živino so zagnali v hleve, vino spravili v Viett perutnino v kokosnjak, tprtije, jajca in Mre t shrambe. Pa kmetje se še niso rau?sli. Po stari navadi je velel graščak podldžnike postiti. Sredi dvorišča eo nastavili polovnjak vifta. Vsak ga je ddbil polič aR tfcrrti dva. Proti večeru je prišel na pristavo tudi sam gospod in kimetje so mu morali preskifbetf «sflt>avo. Tako so se tnoraK na primer, fantje jpo hoditi -po stavljati na prlnvoj^ ipi "Slapar slepa^fei, ne pišeš^roltaih. Eden feaned njrh je rao zastonj Iisjttt^zarohtri nad trat pred igrati pijanca. fifim valpet tiettmi v pia- ltdo ve, morda je bH res pijan, a bil jih enajsf. 5fe nae(Nazadnje so se vze4i od nekod »a nosf Vse tri telfiae boš (godci in zasviraM pOskočnico. dal gfftščiA?. Ift da i»i t»0i za-fPodlo&dki PO pbteabili na svoje poirt&n, kakf> ti liote! nkan^fi in teSave in zaplesali, ttaiega mHOstlJIve^a go^kx!a.[f»ooio v no^je odmeval po dvo-amo ti pripravili prostor v fraj TiSKhi Sum in inan. ohranili svoje narodno avl je-nje. Temu primerno se Italijani tudi trudijo, da M čim najhitreje razna rodili Slovence in iz njih napravili Itali jane. Da dosežejo ta svoj.cilj* so uvedli najstrašnejšo strahovlado — v mesecu avgustu so usmrtili v enem samem tednu 311 tfoven-i skih tateev. . Trst je zadobil v zadnjem času važnost kot središče nemških dobav za Grčijo in Seve-r no Afriko. Italija jim je baje morala odstopiti polovico svoje trgovske mornarice (njene izgulbe v teku vojne cenijo angleški strokovnjaki na 70 odstotkov) za prevoz vojaške o-preme v Severno Afriko IZato se je laški pritisk v Trstu in sploh povsod na Primorskem v zadnjih mesecih silno poostril. V Trstu so fašistični "skvadristir* nalepili na javnih krajih lepake, v katerih opozarjajo sovražnike italijan-stva, da: 1.) skvadristi pazijo dan in noč da bodo vsak "z]jb čin" temeljito maščevali; 2.) da se v Trstu 'govori in mora govoriti le italijanski in da v Italiji slovenskih državljanov spkih ni« temveč 1» italijanski državljani slovenskega roda. AMERICAN WILD LIFE V knjigi je nit&D&io popisano taljenje posameznih ftlvall, ilveCUt M suhem, ▼ morja In ▼ zraku, teko de bo vsakdo, ki ljubi naravo In njene pestro živalstvo, knjigo bral t velik h* zanimanjem, ker bo v njej nalei *er-slkaj ls življenja divjih živali, kar mn doeedaj Se nI bilo znano. Prvotno je bilo nameravano te te-Uho dele Izdati ▼ petih knjigah, toda Je slednjič isUa ▼ eni sami knjigi, U pa pri vsem svojem skrčenju prinaša POPOLNI POPIS ŽIVLJENJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z niltknM bral levee, ker navaja in popisuje vse živali, ki jih je dotoljeno In prepovedano streljati; ■er. ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali ikodojejo ter sled-qJW rifeM. ker so v knjigi naSteto VSK RIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH. Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga Sti SUH tegraftj); « aift t uravalk Mrak, v eeiikeett cele strani, ter laaa Ttt strani. Velikost knjige je • x < Urfer. Knjiga opisuje sesavre, ptMe, rito, tote tm živali, Id m rmvnotako na tmhtm kot v vodi doma. — Vecaaa je v močno platno z zlatimi Črkami. POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SBDAJ SA CENO: Sedaj $3.90 Naročilu poHJite .... KNJlOARNI S LOVE NIC PUBLI8HINO COMPANY 310 W. 18th STREET, NEW IOBK, DEMOK2RATSKIKAKDOAT ZA SODNIKA. Za demokratskega kandidata za okrajnega sodnika v o-krajn Kings, to je v Brooklynu, je bil postavljen dosedanji pravni svetovalec guvernerja Lehmana. Nathan E. Sobel. ki je razsodil več tisoo prošenj za pomilošcenje ter je napisal mnogo pravnih razprav. Sodeloval je pri sestavi Social Security Law, Old Age Pension Law, War Emergency Act, Saving Bank Life Insurance Law, Occupational Disease Law, New York State Soldiers and Sailors Civil Belief Act itd. Se predno je Sobel postal prvi svetovalec governor j a L*4j.-mana, je sestavil in spravil skozi legislature Unemployment Insurance Bill, prve postavo te vrste v deželi. Nathan Sobel je bil rojen pred 37 leti v New Torku in ker mfu je oče umri, ko je imel komaj 6 let je le v zgodnji mladosti pričel delati v neki trgovini, da je pomagal i=voii materi. Delal je po šoli in dolgo v no3, da je pomagal materi in tako je obiskoval večerne tečaje ter se izučil za odvetnika. Dajte danes, ako ne, vsaj jutri — ampak ne odlašajte. \ Lil RIIODi'M TUESDAY, OCTOBER 27,1942 TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dnu — Spisal: ENGELBEBT GANGL 118 ZAKON O MEZDAH IN URAH ŠČITI MILIJONE DELAVCEV. V Ameriki £e demokracija udejstvuje na razne načine ponosna tradicija in razne modre postave jo odsevajo. Vera v ono pravičnost in poštenost, ki jo naizivatno "fair ■play" in prepričanje, da je vsakdo vrpiavičen do dostojnih življenjskih standardov, je tu globoko vkoreninjeno. To je razlog,, zakaj je kongres Združenih držav, ki direktno zastopa vse ljudstvo, vzakonil razne napredne postave. lizmed teh zakonov se odlikuje takazvani Fair I-abor Standards Act, bolje poenan pod imenom federalnega zakona o mezdah in uralh (Wage and Ifour Law). Vsled tega zako- na morajo delavci, ki so Eapo-| sle n i v med-državni trgovini oziroma v produkciji blaga, namenjenega za med-dnžavno trgovino, dobivati ne manj kot 30 centov na uro in za vsako t uro dela čez 40 ur na teden, morajo dobivati ne manj kot poldrugrikrat toliko, kolikor dobivajo za redni čas. Na tak način osnovne določbe ustanavljajo zakoniti mini Nič ni mislila Meta, da je lQgidij tuj otrok. Tako se ga je privadila, tako se je čutila navezano nanj, tako ga je pomilo-vala in ljubila, kakor bi bil njen lastni sin. In .ravno tako £e j • zaupno in vdano oziral Kgidij v svojo krušno mater. Spomin na pravo mater mu je pobledel. Tako majhen je bil še trda j. l*'e zapre oči in si želi,, da bi mu pred diuio priplaval materin obraz, takrat ga zopet gleda pred seboj. Cieto na-ič.nko vidi oči in lica in nstna, tista sladka, ki jiii ni več. O očetu ve, da je bil vedno bud. Nanj ,ga spominja obronek, ki mu je ostal na licu od očetovega udarca. . ilCodil je v šolo in je želel postati učitelj. Nikogar ni imel ra.;ši nego svojega učitelja, in rad bi imel, da bi tudi njega tako ijiubila m iadina. Kako je to lepo, ako je kdo učitelji Pi kte v šolo in vse oči so obrnjene vanj. Nihče &e ne gane, \ -ak pričakuje, kaj bo slišal novega. Roke na klopi in oči uprte v ulčitelja. Tako pričakujejo vsi, da se začne pouk. In Koliko zna učitelj! Kar pove, je vse novo, vse zanimivo. Kdaj bi si mislil, da bo znal pisati, d au4.47. Delavec ki ga je . . . , . , dobil, je mogel plačati zdrav- kr je končal la. aprila nikov ' ^ xnesku $200 M nu«da, začenši od 24. oktobra 1939. Izmed teh 650.000 delavcev, da omenjamo le širše skupine je bilo 100,000 delavcev v lesni industriji, 50,000 v bombažnih predilnicah. 30.000 v ple ti klicah, 65.000 v industriji oblačil in 20.000 v industriji čev co potokov prelitih soka in prelite knvi stopa nezmagana in . »f1"«1 teh 50 J1'1' nezmagljiva resnica, obetajoč trpečemu človeštvu blažjih dni. r°*':ni Amerikanei, dru- gim/bolj zanemarjen in uibog je bil kdo. tem rajši ga je i'ii,pl učitelj. Ni iga sirovo iztiral vz klopi v kot, da bi bilo njegovo Uboštvo še očitnejše in nedožniku v sramoto, ampak > tciiažljivo besedo in s prijaznim nagovarjanjem ga je navajal k snagi, ga bodril k vztrajnosti in zaupnosti, da mu je. zbudil spoštovanje do samega sebe in mu dajal vero v lastne duševno sile, ki is z njimi lahko pribori .boljše čase. Vsa srca so se obračala k učitelju kakor rrvtovi k solncu. ki jim od njega prihaja moč in toplota . Nikugar ni bilo v razredu^ ki bi sovražil učitelja. V zadetku so ibili plašni :n nezaupni, a pravičnost učiteljeve hvaie in strogosti njegova iskrena in prepričevalna beseda sta bipo-na vsakemu omilili učilnico, jo napolnili z udobnostjo in prijetnostjo drage domače hiše. Ako si je želel Qgidij iz šole ■ lomov, si je želel zategadelj, da je brž povedal Meti in njenim dijakom, kaj mu je danes podala šola novega. . Resno je bilo njegovo lice. Vsi so morali posesti po sto-l'h in klopeh, in Egidij je. posnemajoč glas in kretnje učitelja, napravil šolo doma.. Meta imu je morala posoditi naočnike, da je bil toliko bolj podoben svojenrtu vizoru. Sicer je bil njegov glas ihud in strog, in temno je gledal izpod naočnikov. Samo sive lase bi moral imeti in dolgo sivo brado in ves bi bil podoben svojemu učiteKn.. iA vse to pride, zakaj to je dognano, da bo Bgidij samo učitelj, in čisto nič drugega. . bgidij je .rastel "n je bil že velik. Hodil je v gimnazijo, in njegova učenest je bilo vedno ve^ja. Opazoval je svoje učitelje iu jim je bil hvaležen z vdanim spoštovanjem- A ni kali mu ni šel iz sipomina njegov prvi učtelj. Ta mu je zbudil duševne sile in mu je navdal snee z blagimi čuvstvi. Naravnal je njegove korake na pot dela in poštenja. Zdramil in utrdil je v njem prepričanje, da ni človeško življenje samemu -»bi namen, nego da ima svojo vrednost in pravo veljavo šele tedaj, kadar se žrtvuje drugim, kadar stopi v službo -človeštvu, ga dviga in jači in si prizadeva, da z vsemi svojimi močmi pomaga bratu in sosedu do blaginje. In tako se me je zazdelo, da je lepo biti učitelj na srednji šoli, a mnogo lepše je delovati na ljudski šoli, kjer prejema otrok prve vtiske, ki je lahko od njih odvisna ^sa njegova bodočnost 1939, je pregled, napravljen od_______- ■ . . _■. . . »ji1 A j i i , operacijo ha jyegovi zeni. Dfru^ federalnega urada za delavske f poravnali stare statistike, dognal, da kakih 650, , , j • j , .. . j , ■ . . v dolgove, eden je dobil prepo- tisoc delavcev v industrijah, kik T , . m * ' ... , , . . i i-i jtrebno zobovje. Zlasti so ta-jih zakon pokriva, je zasluzdo - .. , .. . .... . j or? / J , Jmo-biji zdravniki bili na bolj- manj od 30 centov na uro, ki ~__ , , ... . , » . v., J , . . i ' >&em — dobili so končno plačilo je po zakonu minimalna urna . , in , , K- . 1 fca porod 40 otrok v enem sa- gi so bili tujerodci. Drugi pregledi so pokazaii, da poleg Hsroraj omenjenih delavcev je 150.000 sezonskih delavcev, zaposlenih v pakovanju in konzerviranju svežega sadja in ze-leniav. ,tudi dobivalo manj od 30 centov. . Ti podatki niso vzeli v poštev obseažnega števila delavcev, ki so dobivali precej dobro meado na uro, katerim ^e pa prinesla veliko korist določba o time-and a half, t. j. poldrugikrat ni mezdi za -vsako uro če® 40 nr. Zraven tesra v mnogrh industrijah so bile določene višje NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben . rn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMUEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav s vet a—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. VSEBINA ATLASA ZrmUeptsnl svetovalni »dbor J« Ubral izned rt* tla* slik tarna najbolj*« barvane slikata zbirka Je tak« popolna, da Je la vsakega neobhodno potrebna tekom vojne In po vojni. Vključeni so nanaalednjl zemljevidi: — »vet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angletko oto*Ja. Francija, Nna-tija, Italija, Švica, BoUndska, Belgija. Švedska. Norvetka, Danska, litija sovjetskih soeja-llttitnih republik. Bolgarska. Rumanrka, Jugoslavija. (ir*ka, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabijo. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski-polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. PMiftk Juina Amerika (severni det), ■loina Amerika (južni del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene države, Mehika. O-»rednja Amerik* In Zspadna Indija. IZ vseh (Nadaljevanje prihodnjič.) Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE (MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprivšek Cena 40 centov Naročila lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C. mem mestn. Trgrovei in štao.u nar.ii v Jacksonville 'so tudi bili srečni. NVka šivilja je vzdih-nila: 'Božfo ni nič proti temu!' Za, nekega delavca je ček prišel prav tragičnem trennt ku, ko je bil odšel s svojo ženo v Kentucky, kjer je njena ma ti umirala. Povrnjene mezde so .pomagale plačati stroške vožnje in pogreba. . To vse je bilo koncem leta 1939. Dandanes, kadar je delodajalec prisiljen povrniti zaostale mezde, velik del povrnjenega denarja služi za nakup vojnih bondov. Zanimiv shi-čaj se je pripetil nedavno. Al-vah Heelar, ki je bil zaposlen kot nočni čuvaj v nekem skladišču lesa v Indiani, je dofoil $5.100.75 v povračilo zaostalih ni€«d. Delal je 54 ur na teden in dobival je $14.00, kasnejše $15.00 na teden. Ko je bil vprašan, kaj napravi s tem denarjem, je ta nočni onvaj katerega predniki so. bili Irci in Nemci,, odgovoril: 4'Sedaj lahko napravim precejšnje plačilo na hišo, ki sem jo nedavno kupil, in denern o-stanek tja, kjer "bo najbolj koristen — v vojne hranilne bon-de." - ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJEr—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki win sebe i »oprav l j«, ima namen •vtiirl nutr«lkatera uaHprotujofa «1 vprašanja, ki na«taneju v raznib razguvorih. Strani au AhdWf ifvetavaeca znanja in podajajo ra*- aetno^t zemlje, prvine souj'neva wntava, i«»krajine In globoPtno ooeanur in j?eer, dolgost najdaljših rek fn prekopov. i»ovrfilno pogluvltnlh otok^iv In rl«oki»st svetovnih gora. Ta bo odgovori na mnng^ 'današnja rpraftanja. SEDAJ 40 centor PO POSTI V URADU — 35 CENTOV ■TniiriTrTMiinnMffiTiiiiiTwniWii 11 ' nniwii iwiiim IIIM 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. AMERIŠKO ČASOPISJE tudi v slueajn, da bi se tz njfcj žalilo italijanske čete i-zgradbe ki so v posesti oseb,, O ki skrivajo ali pomagajo upor-ITA1JJANSKI STRAHO- |nikom, ali "katerim bi bilo do-TT.ADI. I kazano, da skrivajo orožje, (JIC.) — Proklamacija neza-; ali razstrelivo, kakor sllšano trdih določb Obsedenega stanja v Ljubljanski pokrajini po naredbi italijanskejra visokega komisarja, Rmilio (Jiaaiolija, katero smo svoj čas prinesli v svojem vestniku in tudi v angleškem prevodu, je izzvala v ameriški javnosti veliko pozornost in našla tudi odmev v amerifkem časopisju. *1 New York Times'20. okt.| javnih krajih v Ljubljani in je datiran z dne 15. julija 1942. Podpirala sta ira Rmilio Ora-(Obseg tako velike \-eote je zioli, visoki komisar za Ljntb-seveda nekaj izjemnega, ali,:ljansko pokrajino in general kar je Mr. Heslar rekel, je zna-, Mario Robo t ti, poveljnik XI. eilno za vse delavstvo v tej de-j italijanske armade. Razglas želi—moške in ženske ki viso-juh javlja, da bodo Italijani ko cenijo svoje trdo prfdoMje- ustrelili vsakogar, ki "bi zagre-ne svobode in priložnosti. Za sil sovražna dejanja proti ita-te milijone dninarjev beseda,lijanski ofolasti ali italijanski demokracija je BimSbol svoibo-[ vojski, ki bi imel v svoji po-de,dostojnega življenja pod sesti orožje, Wnnicijo ali raa- "P M." 20 oktobra. — Ta list prinaša pod naslovom "Kako fašisti delajo s Slovenci naslednji članek: 1(1 Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je obtožila danes fašistično italijansko armado, ki - V prepričanju, da-so Italli-'jf *ase?la da je jani ravno toliko kruti in barJ'/vvsakemoziru tohko kruta barski kakoV Xenvi sami. nam1!" brezzobima, kakor nem-je minister Franc Snoj včerajj dbjavil italijan3ki dokument V poročilu, izdanem od JIC. poln smrtnih -roženj, o kate-'v Yorku, je minister Fr. rem trdi, da je bil iztihotapljen Snoi da vesti lztihotap- iz Jugoslavije iljene iz njegove domovine do- -m i . • i Ikaflmjejo. da je fašistično go- Dokument je bil pribit na spod?tvo y privedlo Note za PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR Bl£££ZK2i UF aflUNU TIME UF BLQ8SUM (Cretnl Caal SLOVICNS&l FANTJE VSE BOM PRODALA VO JEZEHU KOLO OHIO YALLBX SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ modro vlado. Vaš dom je prva 'bojna linija vojne in produSkcijs&e frou-te. Vsak v gospodinjstvu prihranjen dolar, je dolar zmage, ako ga investirate v vojne bonde. __ strelivo, ki bi na katerikoli na,-čin pmlpiral upornike, ali imel v posesti ponarejen potni l«t ali izkaznico, kakor tudi vsi moški ki bi se sumljivo vedli v vojni zoni. Dbknmnent nadalje trdi. da 1>odo Italijani porušili vse mke'* do "uničenja celokupnega prebivalstva in popolnega po rušenja številnih vasi." V