NOVI TEDNIK direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek jdgovomi urednik NT: Branka Stamejč.c, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik 77. ianuar 1991 • številka 2 • leto XLV • cena 15 dinarjev Stran 13 žalska sprava Stran 3 Obrtniki rušilo mozirsico obiast Stran 10 Holilco mieicarne bo last direlitorja 20 hsoi imdov ' 32 strani Kupon za zdravje s kuponom NT vprašajte za nasvet priznanega bioener- getika Marjana Kneza. Več v reportaži Modra kapa proti glavobolu na strani 16 in 17. Skok V davčni izračun Skočili smo novim, po evropsko ukrojenim davkom nasproti. Pravzaprav smo še na zale- tišču. Bo skok uspešen ali bomo padli na hrbet? Umetniški vtis je zanemarljiv, da bo le doskok zanesljiv in čim manj boleč... Izračunajte si svoj davek s pomočjo članka Ne sprašujte - le plačujte na strani 4 in 5. 2. STRAN - 17. JANUAR 1991 I DOGODKI Izvršniki pregloboko segli v malho Velenjčani in Šentjurčani: »Nimamo previsoldit plač!« Republiški minister Raj- ko Pirnat in predsednik vla- de Peterle sta na ponedelj- kovem pogovoru v Ljublja- ni okarala predsednike iz- vršnih svetov, da so preko- račili z zakonom določene meje pri izplačilu osebnih dohodkov. Med občinami na Celjskem očitata pove- čanje plač zlasti Šentjurča- nom in Velenjčanom. Po zbranih podatkih v re- publiki je v Sloveniji 26 ob- čin prekoračilo zakon in v občinski upravi izplačalo previsoke osebne dohodke. Med temi je vsaj deset občin, kjer so postavljeno mejo pre- koračili tudi po 30 do 50 od- stotkov. Ne moti me, če ima kakšen predsednik izvršne- ga sveta višjo plačo, kot jo imam sam ali pa moji mini- stri, nikakor pa se ne stri- njam, da izplačila nimajo za- konskih kritij in da poveču- jejo plače tam, kjer nas vsak dan prosijo za pomoč njiho- vemu gospodarstvu,« je de- jal Peterle. Med prekoračite- Iji so republikanci omenjali Brežice, Maribor, Pesnico, Slovensko Bistrico, Velenje in Šentjur. Kakšne so te pre- koračitve, predstavniki re- publike niso pojasnili, niti niso povedali, kako visoki so konkretni osebni dohodki v občinah oziroma občinskih upravah, kjer so ugotovili prekoračitev. Predstavniki vlade so vztrajali pri tem, da lahko ima predsednik izvrš- nega sveta v posamezni obči- ni v osnovi 2890 dinarjev, ta osnova pa je pomnožena s faktorjem, ki je določen za posamezno občino. Vse ob- čine so razdeljene v pet sku- pin, faktorji za funkcionarje pa nekje med 5 in 6. Če torej stvari poenostavimo in osno- vo pomnožimo recimo s fak- torjem 6, lahko ima predsed- nik izvršnega sveta osebni dohodek brez minulega defa okrog 18 tisoč dinarjev. Veči- na izvršnikovje menila, daje takšen osebiji dohodek pre- nizek za njihovo funkcijo in odgovornost in da s takšnim sistemom nagrajevanja zago- tovo ne bodo pridobivali do- brih kadrov. In kako kritiko na svoj račun komentirajo Velenjčani ter Šentjurčani? Podpredsednik IS v Šentjur- ju Simon Zdolšek je pove- dal, da imajo šentjurski upravni delavci zagotovo najnižje osebne dohodke na Celjskem, izjema je predsed- nik izvršnega sveta Gerdina, ki je na to mesto prišel iz gospodarstva, natančneje iz Gorenja. Velenjski izvršnik Franjo Bartolac ter vodja ob- če uprave Marko Jeraj sta prav tako zanikala očitke in povedala, da Velenjčanom ni jasno, na osnovi česa so v re- publiki prišli do takšnih izra- čunov. Po njunem mnenju je zgrešena že sama osnova 2890 dinarjev, saj nekateri delavci v upravi po tej osno- vi in z minimalnim faktor- jem niti ne dosegajo zajam- čenega osebnega dohodka. »Izpostavljanje Velenja je neumestno, nihče ne omenja Ljubljane, kjer so prav tako prekoračitelji pri izplačilu osebnih dohodkov,« sta še dodala v telefonskem pogo- voru. IRENA BAŠA Drago Buvač v Celju Celjska Stranka demo- kratične prenove je pova- bila v goste znanega hrva- škega novinarja, publici- sta in ekonomskega stro- kovnjaka Draga Buvača. V ponedeljek ob 17. uri pripravljajo z njim razgo- vor na temo Vrnitev v Ka- pitalizem. Drago Buvač bo na tem strokovnem srečanju, ki bo v Narod- nem domu v Celju, govo- ril predvsem o (ne)uspe- hih Markovičeve reforme in problemih privatiza- cije. Tekstilna tovarna Prebold se je na sejmu predstavila z modnimi tltaninami. Modne predstave Danes zvečer bodo na Go- spodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 36. jugo- slovanski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja in krznene konfekcije, obutve, galanterije in mod- nih dodatkov. Na sejmu Mo- da 91 je bila letos dokaj šte- vilčna tudi udeležba proiz- vajalcev s celjskega ob- močja. Svoja oblačila in druge iz- delke so razstavljali mozirski Elkroj. Konfekcija Mont s Kozjega. Kors iz Rogaške Slatine, velenjski M Club, celjska Metka, polzelska To- varna nogavic. Scala-Zarja iz Petrovč. Tekstilna tovarna iz Prebolda. Toper iz Celja ter Tovarna volnenih odej iz Škofje vasi pri Celju. Vsi so za sejem pripravili nove mo- dele, modne dodatke, oblači- la za pomlad in poletje in se z njimi na sejmu tudi dostoj- no predstavili. Letošnji sejem je prvič imel mednarodno udeležbo. Na njem je razstavljalo 228 razstavljalcev iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Nemčije. Prikazane so bile nove ko- lekcije, ki bodo krojile barvi- tost oblačilnega vsakdana na področju dežel Alpe-Jadran, pa tudi v širšem evropskem prostoru. Ena od letošnjih novosti je bila tudi uradna prodaja predstavljenih mo- delov - ponujeno je bilo torej možno tudi kupovati. Kot je bilo videti, je bil le- tošnji 36. sejem Moda v mno- gočem prelomen in nov. Ob vseh novostih pa bo vendar ohranil vse tisto, kar pri oblačenju poimenujemo s pridevniki urejeno - ele- gantno, pri sejemskih pred- stavitvah pa z besedicami tradicionalno - kakovostno. TONE TAVČAR DEMOS - PREDSEDSTVO ŠENTJUR PRI CELJU Demosove stranke v Šentjurju vabimo občane, da nas običete v naši pisarni v domu DPO: SDZ vsak ponedeljek od 16.-17. ure SDK vsak torek od 16.-17. ure SKZ vsako sredo od 9.-10. ure ZS vsak četrtek od 16.-17. ure SDSS vsak petek od 16.-17. ure Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16.-18. ure je v istem prostoru tudi poslanska pisarna šentjurskih poslancev v Skupščini republike Slovenije. Šentjurčani in novi davili v Šentjurju želijo svoje občane čim bolje seznani- ti z novim davčnim siste- mom. V ta namen pri- pravlja pred dnevi usta- novljeni šentjurski social- demokratski klub preda- vanje, na katerem bo o novih davkih spregovo- il mag. Janko Cakš, di- rektor občinske davčne uprave. Predavanje bo ju- tri, v petek, 18. januarja, ob 18. uri v sejni sobi biv- ših družbenopolitičnih organizacij (nad prostori zavarovalnice). BJ Velenjčani preprečili sežig zdravil v posebnem skladišču termoelektrar- ne Šoštanj so še vedno zdravila, ki so bila lani poplavljena v celjski bolnišni- ci in za uporabo niso primerna. Termo- elektrarna bi jih morala po nalogu glav- ne republiške sanitarne inšpektorice prim. dr. Metke Macarol-Hiti sežgati, vendar tega zaradi posredovanja ve- lenjskega izvršnega sveta še ni storila. Ta je namreč na izredni seji sprejel sklep o prepovedi sežiga teh zdravil in se pri tem skliceval na občinski odlok o varstvu zraka, ki preprečuje sežiganje posebnih odpadkov. Celjsko bolnišnico in republiško sani- tarno inšektorico je takšna odločitev pre- senetila, saj so z zdravili ravnali povsem v skladu z zakoni. Ko so v bolnišnici ugotovili, da so meteorne in kanalizacij- ske vode poplavile skladišče lekarne in so zdravila po zakonodaji s tem postala neprimerna za uporabo, so obvestili re- publiški sanitarni inšpektorat. Ta je po- slal inšpektorja, ki je sodeloval pri pre- gledu in popisu zdravil. Na osnovi tega popisa je Center za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor izdal mnenje o primernosti sežiga po- plavljenih zdravil v Termoelektrarni Šo- štanj. Ugotovil je, da med zdravili ni sno- vi, ki bi lahko povzročile manjše eksplo- zije, tehnologija v termoelektrarni pa bi omogočila popoln sežig brez omembe vrednega povečanja emisij. Strokovno mnenje Centra za varstvo okolja je bilo za republiško sanitarno inšpektorico odlu- čujoče pri odreditvi prevoza zdravil v skladišče termoelektrarne in njihovega sežiga. Edina omejitev pri tem je bila, da bi na uro sežgali največ 50 kilogramov zdravil. Do zapleta je prišlo najprej zaradi ne- obveščenosti velenjskih občinskih upravnih organov, še zlasti uprave za var- stvo okolja. Zaplet pa še ni razrešen, saj so po besedah predsednika velenjskega izvršnega sveta Franja Bartolaca v Vele- nju trdno odločeni, da do sežiga zdravil ne srne priti in tega ne nameravajo dovo- liti. Šaleška dolina je namreč že sedaj ekološko preobremenjena in ne dovolju- je nikakršnega povečanja emisij škodlji- vih snovi. Sežig zdravil pa bi bil lahko tudi zelena luč za sežiganje drugih poseb- nih in morda nevarnih odpadkov. V ter- moelektrarni Šoštanj pa zdravila čakajo na podrobno informacijo republiške sa- nitarne inšpekcije, oziroma na odločitev občinske skupščine. MILENA B. POKLIC Metka ima novo vodstvo v celjski Metki imajo z novim letom novo vodstvo podjetja. Dosedanjega di- rektorja Staneta Meleta je zamenjala Karmen Zupanc-Petauer. V Metki pravijo, da gre za normalno kadrovsko menjavo, ki nima nikakršne- ga političnega ozadja. Stane Mele, ki je Metko prevzel v času ukrepa družbenega varstva ugotavlja, da se je ekipa, ki je podjetje vodila v zadnjih letih izčrpala, in da jo je potrebno osvežiti. Zato seje odlo- čil za odpoved, čeprav mu mandat še ni potekel. Hkrati z njim odhajajo še neka- teri dosedanji vodilni delavci Metke, o^ govorni za finance, plan in analize toj splošni sektor. Večina si je že našla nove zaposlitve, medtem ko je Mele ustanovil svoje podjetje, ki pa nima povezave s tek- stilno dejavnostjo. Nova direktorica Metke je ob prihodu predstavila ambiciozen in kakovosten program, za katerega zaposleni upajo, da ga bo uspela uresničiti skupaj z novimi kadri, ki bodo zamenjali dosedanje vodil- ne v Metki. TC Republiški ne Smarčanom i v Hmezad Hram Šmarje pri Jelšah so se odločili za vplačilo poslovnih deležev, kar so v republiškem komi- teju za kmetijstvo označili kot neupravičeno razpro- dajo. Sedanji Hmezad Hram naj bi se preoblikoval v družbo z omejeno odgovornostjo. Konec lanskega leta so se odločili za razpis in plačilo poslovnih deležev, najmanj- ša vrednost deleža je tisoč nemških mark, največja vrednost posameznega dele- ža pa sme znašati največ 20 odstotkov vrednosti celotne- ga podjetja. Pravico do na- kupa imajo vse pravne in fi- zične osebe, ne glede na dr- žavljanstvo, delavci in upo- kojenci Hrama pa imajo priz- nane posebne popuste. S po- močjp deležev želijo v Hra- mu postati uspešno privatno podjetje, na ta način pa po- skušajo povečati kapital po- djetja. Vpisovanje deležev poteka do 18. januarja, zad- nji dan za vplačilo je 25. ja- nuar, 22. januarja pa naj bi podpisali pogodbo o ustano- vitvi družbe z omejeno'odgo- vornostjo. V republiškem sekretar atu za kmetijstvo takšnem načinu ostro nasprotujejo i trdijo, da je to primer nei pravičene odprodaje kmeti skih zemljišč. Vršilec dol nosti direktorja Hrama Zla ko Hohnjec pa je v telefoi skem pogovoru dejal, da p gre za nikakršno odtujevanj niti odprodajo, temveč z pridobivanje dodatnih sre( stev. Podrobneje bom o Hramu, deležih in argi mentih za in proti pisa v prihodnji številki časopisi IRENA BAŠ Žabji skoki na šolskih dvoriščih že Jutri laitlio zaradi poškoab na kurilnicati zaprejo liatero od sreanjilt šol Na celjskih srednjih šolah se raz- mere po poplavi še vedno niso nor- malizirale. Več kot polovica srednje- šolcev ne more imeti telovadbe, že ju- tri se lahko zgodi, da pouk ne bo mo- goč, ker ne bo ogrevanja, prostori so vlažni, veliko šolske opreme še vedno manjka. Denarja pa ni... Škodo, ki jo je novembrska poplava povzročila na celjskih srednjih šolah, so uradni cenilci ocenili na 84 milijo- nov 198 tisoč dinarjev, kar je po takrat veljavnem deviznem tečaju znašalo približno 12 milijonov nemških mark. Kljub temu. daje republiški Sekretari- at za vzgojo in izobraževanje odobril in potrdil fazno izdelan sanacijski pro- gram razmer na srednjih šolah, pa je doslej v Celje prišlo le 6,7 odstotkov republiškega solidarnostnega denarja. Odvisno od prizadetosti posamezne šole - poplava je zaobšla le Srednjo kovinarsko strojno in metalurško šolo v Štorah - bi takoj po vodni ujmi po- trebovali od 16 do 50 odstotkov denar- ja, da bi saniraU najvitalnejše šolske funkcije, zdaj pa se po šolah pojavljajo še nove težave, posledice vlage, ki je načela instalacije in opremo z vodo zalitih šolskih prostorov. Na vseh srednjih šolah je škoda višja od 2. mili- jonov dinarjev, najbolj pa je bila priza- deta Srednja tehniška šola, kjer je bilo zalitih kar 9 tisoč 900 kvadratnih me- trov površin, poškodovana pa je tudi večina šolske opreme. Na tej šoli (kije bila sicer zaradi večnega pomanjkanja denarja v šolstvu tudi zavarovana za nizko zavarovalno premijo in je dobila od Zavarovalne skupnosti Triglav iz- plačanih le 105 tisoč dinarjev) je škoda presegla 37 milijonov dinarjev. Sicer pa je skupna škoda na objektih ocenjena na nekaj več kot 39 milijonov dinarjev, na opremi pa znaša 45 milijo- nov dinarjev. Trenutno je na celjskih srednjih šolah sanirano zgolj tisto naj- nujnejše, da je pouk sploh mogoč. Na šolah so vzpostavljene telefonske zve- ze in zagotovljeno ogrevanje, vendar lahko zaradi poškodovanosti in dotra- janosti kurilnic tudi šolski prostori kmalu postanejo mrzli. Potem bi bilo seveda šolarje potrebno poslati na »prisilne«' počitnice... Od približno 8 tisoč 800 celjskih srednješolcev jih je trenutno več kot 5 tisoč brez možnosti za telesno vzgo- jo. Učenci Srednje kmetijsko-živilske šole iz Medloga se k telesni vzgoji vozi- jo v ŠRC Golovec, ostah pa se spreha- jajo po mestu ali pa poskakujejo na šolskih dvoriščih. Ravnatelji celjskih srednjih šol, ki so o tem govorili na Dotok denarja za sanacijo razmei po poplavi je v Celju različen. Med tem, ko so osnovne šole že dobile 38,' odstotkov potrebnega denarja, p/ srednje šole razen 6,7 odstotkov ii" obljub republiškega Sekretariata za vzgojo in izobraževanje ostajaj« praznih rok. ponedeljkovem srečanju, se zdaj boji jo, da bodo - če obljubljenega in po trebnega denarja ne bodo dobili - sku- paj z učenci izgubili še eno šolsko leto Ponudbe za sanacijo po poplavnih raz- mer v šolah namreč dnevno prihajajO' ravnatelji pa si pogodb enostavno upajo podpisovati, saj ne vedo. kako b' delo tudi plačati. IVANA STAMEJČIt DOGODKI 17. JANUAR 1991 - STRAN 3 Obrtniki rušilo mozirsko oblast? Domnevne nepravilnosti pri delitvi pomoči - Izstop Liberalne stranke iz Demosa _ Najprej so prišli Kranjčani, ki so jih razburile govorice, da bodo njihov denar, namesto za pomoč poplavljenim namenili ustanovi- tvi nove hranilnice. Potem so se obrtniki pošteno sprli med sabo. Za konec je mozirska Liberalna stranka najavila izstop iz Demo- sa. Iz istih obrtniško-poplavnih razlogov. Njen predsednik je na- mreč obrtnik, nezadovoljen z oceno škode v njegovi delav- nici... V zvezi z delitvijo pomoči po- plavljenim zasebnikom je v mozir- ski občini zadnje čase veliko govo- ra. Prejšnji teden so na osnovi go- voric, o nepiravilnostih Mozirjane obiskali tudi predstavniki Obrtne- ga združenja Kranj, ki so kot soli- darnostno pomoč v to občino po- slali več kot 500 tisoč dinarjev. Po- tem pa so "izvedeli", da namera- vajo mozirski obrtniki s tem de- narjem v Nazarjah odpreti novo hranilnico. »To seveda ni res,« po- jasnjuje Franc Benda, predsednik komisije za zbiranje in delitev sredstev poplavljenim obrtnikom v občini Mozirje. »Evidentiran imamo vsak dinar, ki smo ga pre- jeli na žiro račun. Doslej se je na njem zbralo približno 11.5 milijo- na dinarjev. Vsa sredstva smo že razdelili med zasebnike po točno določenih kriterijih. Tisti, ki' so prijavih škodo do 150 tisoč dinar- jev, so v enkratnem znesku prejeli 70 odstotkov prijavljene škode. Ti- sti, ki so imeli od 150 do 500 tisoč dinarjev škode, so prejeli po 60 odstotkov, tistim pa, ki so prijavili več kot 500 dinarjev škode je po- sebna komisija ocenila realnost prijavljene škode. Komisijo so se- stavljali sodni izvedenec, inšpek- tor uprave prihodkov in dva člana Obrtnega združenja. Pregledali so prostore, polizdelke in zalogo in tako ocenili škodo. Ugotovili so, da ima 8 obrtnikov več kot pol milijona din škode in tem bo v skladu s sanacijskim progra- mom in vso dokumentacijo pri od- pravljanju posledic poplave po- magal izvršni svet občine Mozir- je,« razlaga Benda. Prav pri tej oceni pa so se začele mozirske obrtniške razprtije, ki so ta teden dobile tudi politične raz- sežnosti. Kranjski obrtniki so iz Mozirja odšli zadovoljni, saj so prepričani, da je pomoč pravilno razdeljena. Zato pa so manj zado- voljni nekateri zasebniki, ki jih moti delo komisije za ocenjevanje škode. Dva obrtnika, ki sta menda med najbolj poplavljenimi - Ivan Krefll in Rajko Casl - trdita, da sta prijavila realno škodo in zahtevata druge izvedence. Ker izvršnemu svetu nista predložila potrebne dokumentacije, doslej razen 300 tisoč dinarjev nista prejela nobene pomoči. Kaže pa, da je eden od njiju našel bližnjico za uresničitev svojih zahtev. Uporabil je »politič- ni pritisk«. Ivan Krefl je namreč predsed- nik mozirske Liberalne stranke, ki je prejšnji teden sprejela izjavo, da se stranka distancira od politike, ki jo izvaja Demosova vlada v Mo- ,ziriu. Zapisali so tudi, da se mozir- ska vlada poslužuje m.etod, značil- nih za realsocializem in da bodo, če se vladna politika ne bo spre- menila, izstopili iz občinske koali- cije Demosa. Predsednik stranke Ivan Krefl problematike ni želel komentirati. Vsekakor pa se v oza- dju nezadovoljstva liberalcev z ob- činsko politiko skrivajo delitev pomoči poplavljenim obrtnikom in kadrovske spremembe v Elkro- ju. Kot smo že zapisali, Ivan Krefl osebno ni zadovoljen z delitvijo pomoči obrtnikom, dolgo pa že tu- di razglaša, da bi moral predsed- nik mozirskega izvršenga sveta Alfred Božič odstopiti. Nasprotja so se še poglobila z vmešavanjem Alfreda Božiča v zamenjavo direk- torja v nazarskem Elkroju. Spora med liberalci in Demo- som tudi _ predsednik Demosa dr. Anton Žuntar še ni hotel ko- mentirati. Dejal je le, da se morajo znotraj strank koalicije dogovoriti .in izoblikovati enotno stališče.^..... Še pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da pripravljajo libe- ralci tiskovno konferenco, do ka- tere bo najbrž znano tudi že to Demosovo stališče. O dogajanjih bomo poročali v naslednji številki Novega tednika. Do takrat pa nam ostajajo domneve in govorice. Po Mozirju kroži nekakšno splošno mnenje, da sedanja vlada zasebni- ke zelo podpira in da nihče drug ni dobil povrnjene več kot polovico škode. Torej bi se morali zasebni- ki manj pritoževati. Vsekakor pa naj ne bi peščica nezadovoljnih - mozirska Uberalna stranka ima 15 članov, ostali obrtniki pa so čla- ni nepolitičnega Obrtnega združe- nja - vnašala razprtij v že tako do- volj razdvojeno občino. Glede ne- česa pa tudi ljudje dajejo prav Kreflu - v zvezi z zamenjavami v Elkroju pravijo, da je sicer lepo, da izvršnik skrbi za napredek po- djetij, da pa bi to skrb lahko izra- žal kako drugače in ne z neposred- nim vmešavanjem... URŠKA KOLENC KOMENTIRAMO Moški - pojdite se solit! Prejšnji teden je zajel slo- venske porodnice preplah. Se bodo ali ne bodo več prejemale nadomestil v času svoje odsot- nosti z dela ? Kaj bo z družbeni- mi pomočmi otrokom? Svo- bodni sindikati so opozarjali, da grozi kršitev ene izmed ustavnih pravic, republiška se- kretarka za zdravstveno in so- cialno varstvo prof. dr. Katja Boh je izjavila, da njen sekreta- riat ni prenehal izplačevati de- narja za nadomestila delavkam na porodniških dopustih. Res pa da je prišlo ob prehodu iz starega v novo leto do zamud pri nakazovanju tega denarja občinam, kar so potrdile tudi strokovne službe na našem ob- močju. Toda vse to naj ne bi prav nič ogrozilo porodnic, saj njim izplačujejo nadomestila delovne organizacije, ki potem dajejo zahtevke občinam za že izplačana nadomestila. Delav- ke porodnice torej naj ne bi bile prizadete, saj naj bi repu- bliški sekretariat za zdravstve- no in socialno varstvo do 15. januarja poravnal vse obvez- nosti za nazaj, potem pa tudi namerava normalno nakazova- ti občinam denar v ta namen. Vse lepo in prav. torej? Tako lepo. da se bodo državljanke Slovenije z veseljem odločale za otroke, brez skrbi za svoj in njihov vsakdanji kruh. da bo- do navdušeno podpirale »sve- tost življenja«? Kdor to verja- me, ne živi na tej zemlji. Če pa že na njej stoji, irha oči zaprte in ušesa zamašena. Kaj ne ve- ste, da podjetja v stiski najprej odpuščajo ženske (in da vsa prej zaposle moškega kot žen- sko)? Ne veste, da si številna dekleta v najprimernejšem ča- su za materinstvo ne upajo za- nositi, da ne bi bila ob zaposli- tev, še zlati, če je ta za določen čas? Ne veste, kako težko ne- katere družine preživijo svoje otroke? To pa gotovo veste, da ne veste, če boste jutri še imeli zaposlitev? Kdo bo pa potem skrbel za vaše otroke? Ampak mi se z velikimi be- sedami pogovarjamo o svetosti življenja. Toda ne živimo na onem svetu, dragi moški, tisti, ki vas ne skrbi za vsakdanji kruh in za vaše otroke. Z lepi- mi besedami vred se pojdite solit. Veste, če nam socializem že ničesar drugega ni dal. nam je dal. nam ženskam, enako vzgojo kot vam. In nikar nas ne prepričujte, da je naše me- sto za štedilnikorn, kadar tega same ne želimo. Če pa najdete v republiškem proračunu de- nar za nakup orožja ali česar koli že moškega, ga boste mo- rali tudi za otroke oziroma nji- hove matere. Sevam ne zdi, da imate pri otrocih tudi vi nekaj zraven ? MILENA B. POKLIC Manj premoga, manj zaposlenih... Prejšnji teden se je v Vele- nju mudil republiški mini- ster za energetiko Miha Tomšič, ki je povedal, da slovensko elektrogospodar- stvo računa na opori kot sta Rudnik lignita Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, vendar... Ta vendar se skriva v tem. da lahko v rudniku v letu 1992 pričakujejo za 1,7 mili- jona ton premoga nižjo pro- izvodnjo (namesto 4,2 le 2,5 milijona ton premoga letno), ."-tveda če do tedaj ne bo re- šcno vprašanje ekološke sa- nacije šoštanjske termoelek- trarne. Republika po Tomši- ^ ivem mnenju ne bo mogla zagotoviti denarja za odžve- plevalne naprave. Franc Av- beršek, direktor rudnika me- ni, da velenjska skupščina z vztrajanjem pri 90-odstot- nem zmanjšanju emisije žve- l'lovoga dioksida iz TEŠ žr- tvuje velenjsko gospodar- stvo reševanju okolja v slo- 1'enskem prostoru. Republika bo pomagala ?n pokrivanju predlanskih n lanskih izgub velenjskega rudnika, za subvencionira- ^ nje cene premoga pa bo pri- spevala le pol marke. Velenj- čani zahtevajo sedem mark za gigajoul, po mnenju Tom- šiča pa lahko pričakujejo le 5,5 marke za gigajoul za pre- mog za potrebo elektrarn ter subvencijo, kar naj bi zadoš- čalo za pokrivanje lastnih stroškov. Republika bo pri- spevala tudi nekaj sredstev za odpravnine in odpiranje novih delovnih mest, za kar Zeleni Velenja menijo, da naj bi v občini izdelali dol- goročno strategijo plinifi- kacije. Pri tem naj bi pre- učili možnosti TEŠ za plini- fikacijo ter prehod velenj- skega gospodarstva od in- dustrije k tehnološko zah- tevnejšim in ekološko ne- oporečnim gospodarskim dejavnostim. bi v rudniku potrebovali dvesto milijonov dinarjev. Vsekakor pa bojo v velenj- skem rudniku morali letos nakopati manj premoga kot načrtujejo in zmanjšati seda- nje število zaposlenih. URŠKA KOLENC Ali bo Rigelnilcov naslednilc? Mitja Jenko, diplomirani ekonomist, je kandidat za no- vega predsednika poslovod- nega odbora koncema Gore- nje. Jenka so predlagali v koncernu, s predlogom pa so že seznanili tudi predsedni- ka izvršnega sveta Slovenije Lojzeta Peterleta. Novega predsednika so morali poi- skati po nepričakovanem od- stopu Hermana Rigelnika. Po odstopu Hermana Rigel- nika je bilo v javnosti mnogo ugibanj o njegovem nasledni- ku. Rigelnik je v svojem pi- smu, ki ga je poslal podpred- sedniku izvršnega sveta dr. Jo- žetu Mencingerju, zapisal, da je za koncem Gorenje zelo po- membno, da dobi čim prej no- vega predsednika poslovodne- ga odbora. Pomembno pa je tudi to, da bosta novi predsed- nik in z njim vodilna ekipa do- bila od vlade potrditev ustrez- nosti vizije in strategije nadalj- njega razvoja Gorenja in tudi podporo za realizacijo, .vsaj z vidika naložbenih sredstev, ki jih ima vlada v Gorenju. V pismu je Rigelnik tudi nave- del, da koncern brez predsed- nika hitro izgubi zaupanje pri domačih in še zlasti pri tujih poslovnih partnerjih ter pri do- mačih in tujih bankah. Vpra- šljivo bi postalo reagiranje po- slovnega sveta in še posebej tujih strateških zaveznikov, s katerimi se Gorenje pogovar- ja o bodočem sodelovanju, res- no bi bili ogroženi konkretni posli, z njimi pa tudi poslovni uspeh Gorenja. Mitja Jenko je sedaj izvršilni podpredsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje, v podjetju pa dela šesto leto. Prej je bil zaposlen v Rudniku lignita v Velenju, delal je v in- vesticijski službi pri izgradnji nadomestnih rudniških objek- tov na Novih Prelogah. Dokončno se bodo o novem predsedniku poslovodnega odbora koncema Gorenje od- ločili na seji upravnega odbora koncema, ki bo predvidoma 25. januarja. URŠKA KOLENC Inovacija za tuje kupce v ponedeljek je Gospodarska zbor- nica Slovenije, sekcija industrije - strokovno združenje tekstilne indu- strije Slovenije, podelila na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani priznanje in nagrado Inovator leta tekstilne industrije Slovenije. To visoko priznanje so podelili Francu Ožirju, zaposlenemu v Tovar- ni nogavic Polzela. V tem kolektivu dela že dvajset let kot vodja vzdrževa- nja strojnega parka v delovni enoti pletilnice I., po poklicu pa je strojni tehnik. V inventivni dejavnosti deluje že od vsega začetka in je predlagal že sedem koristnih predlogov in tri teh- nične izboljšave. Za svoje dosežke na tem področju je prejel priznanje po- djetja - bronasto plaketo Lastovke. ^Zadnja inovacija, za katero je prejel priznanje Inovator leta 90, je naprava na pletilnih strojih Lonati, ki prepre- čuje zavijanje nogavic pri pletenju. Ta- ko napravo so zahtevali tuji kupci no- gavic v Polzeli in se da v tujini tudi kupiti, vendar je zelo draga. Franci Ožir pa je z minimalnimi stroški sam izdelal tako napravo, ki jo je enostavno montirati in pozneje, če je treba, od- straniti. Na ta način je na 13 strojih ustvaril za svoj kolektiv prihranek v vrednosti 22 tisoč DEM, pozneje pa je na tak način predelal še sedemnajst strojev in s tem korist še bistveno po- večal. Inovacija se lahko uporablja na vseh tipih strojev Lonati, glede na potrebe tehnologije pletenja, ne samo v tovarni nogavic Polzela, temveč tudi v drugih podjetjih, ki imajo te stroje. T. TAVČAR Avstrijci za poplavljene zasebnike Med mnogimi, ki so pomagali pri odpravljanju posledic katastrofalne poplave v Sloveniji, so tudi sosedje iz Avstrije. Njihova pomoč je že presegla vsoto 10 milijonov šilinogv od tega so dobro tretjino prispevali avstrijski Korošci. Pomoč je prihajala od posameznikov, mestnih uprav, Karitas, interesnih združenj, organizacij koroških Sloven- cev, Koroške in Štajerske deželne vlade... V torek so v Mozirju razdelili še pri- bližno sedemsto tisoč šihngov, ki so jih Avstrijci namenili malim podjet- jem in obrtnikom iz Mozirja in Celja, ki jih je poplava najbolj prizadela. Po- buda za tovrstno pomoč je prišla iz Trgovinske zbornice Koroške, vključi- le so se vse Trgovinske zbornice zvez- nih dežel in Zvezna zbornica Avstrije. Med zasebnike, ki imajo največ 20 zaposlenih, so Avstrijci razdelili od 15 tisoč do 50 tisoč šilingov, glede na viši- no prijavljene škode. Izbor poplavljen- cev je na osnovi prijavljene škode opravila komisija predstavnikov Ko- roške trgovinske zbornice. Avstrijske- ga trgovinskega predstavništva v Za- grebu ter Gospodarske zbornice Slo- venije. Avstrijci res ničesar ne prepuš- čajo naključju, prepričani so. da bo vsa pomoč pravilno razdeljena. Med dva- najst zasebnikov v mozirski občini so v torek Avstrijci razdelili približno 500 tisoč šilingov, ostalo pa so namenili petim zasebnikom v Celju. .. . ...............__________ 4. STRAN - 17. JANUAR 19911 TEMA TEDNA Ne sprašujte - le plačujte Izračun dohodnine - ni razloga za preplah. Država veliko rabi, zato je olajšav malo. Potrebno bo družinsko knjigovodstvo Država stane. Ne vzdržuje se iz zraka, vzdržujemo jo davkoplače- valci, so utemeljevali potrebo po novi - evropsko naravnani davčni zakonodaji predlagatelji paketa petih novih zakonov, ki so ga skozi šivankino uho in z blagoslovom zadostnega števila poslancev požeg- nali v zadnjih dneh prejšnejga leta. Čeprav so bila k predlogom zakonov vložena številna dopolnila, so bili v večini sprejeti vladni predlogi, ki so menda precej sorodni avstrijsko-nemškim davčnim predpisom. Z Evropo smo se torej najprej izenačili na tistem. področju, ki je trn v peti tudi povprečnemu in bolj bogatemu Evro- pejcu. Na izenačenje plač, ki sedaj niso niti malo evropske, bomo še čakali. V tem članku vas seznanjamo s tem, kako bomo obdavčeni, objavljamo pa tudi enega prvih (vsaj v javnih medijih) točnih izraču- nov dohodnine - davka, ki je doslej povzročil največ preplaha. Paket petih zakonov zajema za- kon o financiranju javne porabe, zakon o dohodnini, spremenjeni zakon o davkih občanov, zakon o davku od dobička pravnih oseb m zakon o davku na izplačane osebne dohodke. S to novo zako- nodajo naj bi v Sloveniji dobili so- doben davčni sistem na področju neposrednega obdavčevanja. Do- bili naj bi razmeroma preprost in nevtralen sistem z malo davčnimi olajšavami. Gospodarstvo naj bi bilo manj obremenjeno kot doslej, bogatejši sloji prebivalstva naj bi plačevali več, siromašnejši manj. Takšna je. v grobem, obrazložitev davčnih novosti. S tern se seveda ne bodo strinja- li vsi. Že zdaj je namreč slišati pr- ve ostre kritike obrtnikov, ki po -novem ne vidijo več nikakršnega smisla v investiranju, pa izumite- ljev, ki bodo obdavčeni na doho- dek od izumov, velik vprašaj je, vsaj doslej, predstavljala dohodni- na. Ogrožene se čutimo vsi. tudi upokojenci, vse skupaj nas je tudi strah administriranja. Nekaj tega je res, veliko strahu pa je tudi posledica neznanja in tega. da so tudi ustrezne strokov- ne institucije, ki bi morale tolma- čiti zadeve, vedele o vsem skupaj manj kot pa nekateri mediji. Na tak način bomo seveda v Evropo težko prišli, nesprejemljiv in za davkoplačevalce žaljiv pa je tak pristop tudi zato. ker bi z nekateri- mi stvarmi, (recimo, da so v tem času že kaj investirali), morali biti že prej seznanjeni, saj se jim bo kaj štelo tudi v davčno olajšavo. Najprej priviti davl(oplačevalce Na kratko nekaj o zakonu o fi- nanciraju javne porabe, s kate- rim postaja proračun edini in- strument financiranja republike in občin. V njem se zagotavlja denar za vse vrste porabe z izjemo invalid- sko pokojninskega zavarovanja. Vse davke, takse in druge dajatve za napajanje proračuna določa po novem republika, izjema so ko- munalne takse in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, kar je v pristojnosti občin. Občini ostanejo za financiranje javne porabe davki od premože- nja, davki na dediščine in darila in na dobitke od iger na srečo, uprav- ne in komunalne takse, denarne kazni, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, med republi- ko in občino pa se »fifti- fifti«' raz- deli dohodnina in davek na pro- met nepremičnin. Novost je tudi zagotavljanje sredstev za finančno izravnavo v tistih občinah, ki s svojimi pri- hodki ne pokrivajo zakonsko do- ločenih nalog na področju javne porabe. Nova pa je tudi možnost zadolževanja republike ali občin. Uvaja se namreč instrument jav- nega dolga (z izdajanjem obveznic ali najemom kreditov), pri čemer pa se lahko občina zadolži le za potrebe financiranja gospodarske infriistrukture. ne pa tudi za teko- čo porabo. Bistven za ves nov davčni si- stem je nadzor, kontrola nad pora- bo. Po zakonu opravljajo ta nad- zor skupščine republike in občin, in posebna služba za nadzor. V primerjavi s tistimi, katerih davčni sistem kopiramo, ostajamo na tem področju Balkanci. Tuji si- stemi imajo namreč na tisoče in- špektorjev in kontrolorjev, ki skr- bijo, da država ne razpolaga z de- narjem davkoplačevalcev kakor se ji zazdi. To odkrito priznavajo tudi pred- lagatelji nove zakonodaje, ki pa menijo, da bi uvajanje dodatne ad- ministracije sprožilo v javnosti vsaj v tem času še več pomislekov, saj mehanizem kontrole tudi ne- kaj stane. Krivdo, da trenutno ne more biti drugače, pripisujejo pre- teklosti in prejšnjemu sistemu, ki je odmontiral vse kontrole pri po- rabi denarja. Očitno je. da bo drža- va, kar se kontrole, finančne poli- cije in drugih tovrstnih novosti ti- če, najprej poskfbela zase. Privila bo davkoplačevalce, kako pa naj bi s kontrolo davkoplačevalci pri- vili njo. je še vprašanje. Bodite član partije- l(aterei(oli Največ prahu in vprašuj v zve- zi z novim davčnim vijakom je vsekakor povezanih z dohodnino. Dohodnina je z drugimi beseda- mi izraz za vse davke, ki jih bomo plačevali poslej v enem kosu, saj z dohodnino nadomeščamo pre- cejšen del zakona o davkih obča- nov. Posebej se bodo vodili le dav- ki na dediščino in darila, davki od premoženja in davki od iger na srečo, vse ostalo pa je nadomešče- no z zakonom o dohodnini. Do- hodnino lahko z daljšim izrazom poimenujemo še davek na dohod- ke fizičnih oseb, (tako kot je deni- mo carina davek na prehod meje). Nemalo je bilo v zvezi z dohod- nino groženj, da bo treba ob kon- cu leta kljub sprotnemu plačeva- nju davka dati državi še kakšne tri, štiri osebne dohodke. Ni bilo jasno, ali se dohodnina obračuna- va od neto ali bruto plač, različna so bila ugibanja v zvezi z olajšava- mi, različni tudi izračuni dohodni- ne. Nič čudnega, saj so predlagate- lji šele konec prejšnjega in v začet- ku tega tedna na seminarjih pred- stavili prave izračune ter poskrbe- li za odpravo nejasnosti. Izkazalo se je, da dohodnina le ni tak bav-bav (pripravili smo tudi poseben primer s komentarjem iz- računa), če seveda izvzamemo, da olajšav ni ravno veliko in da nas ta sistem recimo sili v članstvo poli- tičnih strank (plačana članarina se šteje kot olajšava) še vedno pa nas povsem ne sili k temu, da bi nam namesto šušmarja pralni stroj po- pravil obrtnik. Je pa res, da se šu- šmarstva loteva vsaj na nekaterih področjih, a o tem kasneje. iVIučIcalica iz potice in baldave Dohodnino plačajo le fizične osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, zavezanci pa so vsi, ki ustvarjajo dohodke. Potemtakem bo dohodnino, ki jo pol vzame re- publika, pol pa občina, plačevalo okrog milijon tristo tisoč zave- zancev. Domicilni princip za delavce iz drugih republik ne velja več. saj bodo poslej vsi ti delavci polnili slovensko državno in občinske blagajne. Problem je le še v tem, da bo treba spremeniti kolizijski zakon, ki predvideva plačevanje po domicilnem principu. Da bo- mo v prehodnem obdobju to muč- kalico, sestavljeno iz potice in ba- klave lažje prebavili, pa bodo po- trebni sporazumi, da ne bi prišlo do dvojne obdavčitve delavcev iz drugih republik in drugih zave- zancev. In kateri so viri dohodnine? To so vsi osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz dejavnosti, iz kapitala, iz premoženja in pre- moženjskih pravic. Ustavili se bo- mo pri vsakem viru posebej, pre- gledali kakšne so olajšave v okvi- ru posameznega vira, in tudi, kakšne so olajšave za vse vire do- hodnine. Bruto sistem in alcontacije dohodnine Znano je. da z novim letom pri izplačilu osebnih dohodkov pre- hajamo na nov, bruto sistem, kar je pomembno tudi zaradi dohod- nine. Osebni dohodki bodo na- mreč obdavčeni v bruto znesku, torej z vsemi nadomestili za bolni- ške, porodniške, praznike itn. Od bruto plače smo doslej pla- čevali vsi enako. 45 odstotkov da- jatev je namreč plačal tako tisti, ki ima 5 tisoč dinarjev plače, kot tudi tisti, ki je zaslužil 30 tisočakov. Nov sistem, ki razdeli po bruto plačah zavezance v štiri kategorije omogoča, da bodo tisti, ki zasluži- jo manj, udarjeni po žepu manj od tistih, ki zaslužijo več. Kdor ima več, plača torej več, a mu tudi več ostane. S tem je po mnenju predlagate- ljev argument, da ne moremo pla- čevati evropskih davkov, ker ni- mamo evropskih dohodkov od- več, saj bomo davke plačevali od- stotkovno. Plačevali bomo odstot- ke od skupnih zaslužkov in če so ti nižji od evropskih, so nižji tudi naši davki. Tisti, ki ima približno 6 tisoč din plače, bo tako morda ob koncu leta doplačal še 100 ali 200 dinar- jev, kdor pa ima plače okrog 20 tisočakov, bo na koncu leta dopla- čal še kakšnih 6 ali 7 tisoč din. Da bi to breme le ne bilo prehudo, bomo plačevali mesečno akonta- cijo na dohodnino. Pri tem so stopnje naravnane tako. da bomo prihodnje leto plačali čim manjši poračun. Znano je tudi, da bo treba vse dohodke prijaviti do polletja pri- hodnjega leta, poračun dohodnine pa bomo poravnali do oktobra 1992. Obdavčene tudi polcojnine z dohodnino bodo torej obdav- čeni vsi bruto zneski in bruto na- domestila, pri čemer še ni povsem jasno, ali bo tak sistem veljal tudi pri nadomestilih za skrajšan de- lovni čas. Najverjetneje da, pose- bej še. ker enak sistem velja tudi za pokojnine. Tudi te se bodo na- mreč preračunavale v bruto zne- sek in bodo obdavčene po isti le- stvici kot osebni dohodki. Upo- kojenci tako plačujejo davek, ki bi ga morali plačevati nekaj de- setletij nazaj, ko so imeli obdav- čen le neto osebni dohodek. Če bi imeli v preteklosti obdavčen bruto osebni dohodek vključno s prispevki za socialno zavarova- nje, potem pokojnine ne bi smeli obdavčevati. Vendar pa se novega sistema večini upokojencev ni treba bati. Takšnih upokojencev, ki ne bodo plačevali davka od pokojnin^ je Precej razburjenj je povzročila tudi napoved, da uteg- nejo plačevati davek (najemnino ustrezne velikosti) tudi lastniki stanovanjskih hiš, ki so se toliko in toliko let odrekali, da so rešili stanovanjski problem. Argument pri tem je, da je pomembno edino to, s čimer posameznik razpolaga. Vse drugo menda ni pomembno. Zaenkrat tega davka ni v zakonu, ko utegnejo odpraviti sedanje takse na stavbna zemljišča, pa bo verjetno nekaj podobnega tudi predlagano. Vsekakor bo še vroče... namreč kar okoli 60 odstotkov. Davek bodo plačevali tisti, ki imajo pokojnino od 6500 ali 7000 dinarjev naprej. Samoupravni sporazum med zalconcema Davka od osebnih prejemkov ne bo treba plačati od jubilejnih na- , grad, odpravnin, od denarnih na- domestil za primer brezposelno- sti, štipendij, invalidnosti, od do- datkov za pomoč in postrežbo, od drugih prejemkov iz naslova soci- alnovarstvenih pomoči, od druž- benih priznanj in nagrad, družbe- ne pomoči otrokom in tudi od pla- čila za začasno delo študentov in učencev (le tistih, ki opravljajo de- lo preko pooblaščenih študent- skih organizacij obeh univerz). Posebne olajšave, ki imajo pri izračunu dohodnine pomembno vlogo, so olajšave za otroke in vzdrževane. Za prvega otroka in za vsakega vzdrževanega družin- skega člana se zmanjša osnova za davek na dohodnino za 8 odstot- kov, za vsakega nadaljnjega otro- ka pa se olajšava poveča za 2 od- stotka. Konkretneje to pomeni, da bo olajšava za dva otroka 18 odstotna, za tri 30 odstotna itn. Za otroke, ki nadaljujejo šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji v kraju zunaj stalnega bivališča, se olajšava poveča še za 4 odstotke. Za otroka, motenega v telesnem in duševnem razvoju, znaša olajšava 20 odstotkov, za otroka, trajno nezmožnega za delo, pa 50 odstot- kov letnega povprečnega osebne- ga dohodka. V zakonu ne piše, kateri od za- koncev naj bi uveljavljal te olajša- ve. Vsekakor velja, da se bosta morala zakonca o tem dogovoriti, spisati posebno listino in jo pred- ložiti svojemu delodajalcu. Brez »samoupravnega« dogovarjanja torej tudi tu ne bo šlo. Špekulacije ne bodo možne, saj bodo lastniki naših davčnih dosijejev Uprave za družbene prihodke, te pa jim bodo morali dostaviti delodajalci. Ver- jetno pa se bo s tem v zvezi pove- čalo število vzdrževanih družin- skih članov. Za ostarele starše, te- te in strice je torej nova davčna zakonodaja dobrodošla, kolikor seveda ne bo šlo le za fiktivne pri- jave. Politična aktivnost - manj davka Kronična bolezen našega siste- ma je, da nas sili v potrošnjo, v ne- produktivno investiranje (nakup avtomobila, potrošnih dobrin), nov davčni sistem pa nas z nekate- rimi olajšavami, ki jih bomo ob koncu leta odšteli od osnove za dohodnino, vsaj delno uči tudi drugačne finančne kulture. Osnova za dohodnino se na- mreč zmanjša za nakup dolgoroč- nih vrednostnih papirjev, za zne- sek sredstev, ki smo jih namenili v rekonstrukcijo in nabavo os- novnih sredstev, za znesek, po- rabljen za nakup ali gradnjo sta- novanjske hiše ali stanovanja, za vzdrževanje stanovanj. Teh olaj- šav bomo deležni tudi pri gradnji majhnih hidroelektrarn, pri vla- ganjih v varstvo okolja in varče- vanju z energijo. Odbije se tudi znesek, namenjen za znanstveno raziskovalno in razvojno dejav- nost, za plačane članarine poli- tičnim strankam in sindikatom, za prostovoljne denarne prispev- ke in darila za humanitarne, kul- turne, znanstvene, športne, eko- loške in religiozne namene. Osnova za dohodnino bo tudi zmanjšana za sredstva, vložena v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov ter za zdravljenje in rehabilitacijo, kadar je kdo bil napoten na takšno zdravljenje. Dohodnina bo zmanjšana tudi za pridobivanje novih znanj za izo- braževanje ob delu, za znesek za nakup knjig in učnih pripomoč- kov s področja umetnosti, znano- sti, kulture, izobraževanja in vzgo- je ter športa (torej brez dr. roma- nov in stripov) ter tudi za nakup nepremičnin posebne kulturne, znanstvene in zgodovinske vred- nosti, umetniških del ter za plača- ne zneske samoprispevka. Vse lepo in prav, če ne bi bilo pri vsem tem le ene omejitve. Dovo- ljen skupni znesek teh olajšav je namreč le 10 odstotkov od osnove za dohodnino in je ne bo težko doseči. Tistim z najnižjo plačo bo dovolj že nakup zdravil, šolskih knjig pa morebiti še kakšnega zdravljenja in za olajšave ne bo več prostora, tistim z srednjimi prejemki bo dovolj recimo le po- pravilo žlebov na hiši, za ostalo pa bodo že plačali dohodnino. Drugačne finančne in tudi si- ceršnje kulture bivanja, ki se jih lahko navzamemo z novim davč- nim sistemom, pridejo v poštev zgolj za višje sloje, pa tudi tisti, ki si služijo dohodke z dejavnostjo, nad olajšavami niso ravno navdu- šeni. A o tem pri obravnavi ostalih podvrsti dohodnine. Lestvica za izračun davka od osebnih dohodkov TEMA TEDNA 17. JANUAR 1991 - STRAN 5 Davek od dohodka iz kmetijstva še najmanj pripomb in vprašanj na račun novega davčnega paketa je bilo slišati iz vrst kmetov. Pone- kod so sicer sprejetju novosti na- sprotovali iz navade, ko pa so vi- deli, da so druge strukture prebi- valstva bolj obremenjene, so tudi kmetje dvignili roko za nov zakon. Davka ne bodo plačali tisti, ki ne dosegajo 50 odstotkov pov- prečnega letnega osebnega do- hodka RS. za ostale pa je stopnja 8 odstotna.Sicer pa se davek iz kmetijstva plača od katastrskega dohodka vsakega zemljišča, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo. Plačali ga bodo vpi- sani v kataster. Tisti, ki bodo vlagali denar v preureditev prostorov v turistič- ne namene, v graditev in posodo- bitev gospodarskih poslopij ter nabavo kmetijskih naprav in me- hanizacije, bodo lahko uveljavljali znižanje katastrskega dohodka v višini 25 odstotkov vloženih sredstev za dobo dveh let. s tem, da znižanje katastrskega dohodka ne more presegati zneska dvakrat- nega katastrskega dohodka. Nazaj v Pregrado in Buzet Nov davčni zakon utegne med obrtniki povzročiti selitveni val v Pregrado, Buzet in druge obrtni- ško priljubljene kraje. Da prihaja do takšnih selitvenih valov iz ob- čine v občino, iz republike v repu- bliko ali iz države v državo takrat, ko davkoplačevalci niso zadovolj- ni s svojimi dacarji je jasno (tudi Stenmark in Borg se tako pustita raje ožemati v Monacu kot v davč- no strogi domači Švedski). Obrtniki tokrat niso zadovoljni in najmanj, kar se utegne poleg selitve zgoditi, je morebiti tudi po- spešeno ustanavljanje novih obrt- niških strank, saj tista kranjska, z Grosom na čelu, menda ni po meri obrtnikov. Tisto bistveno, s čimer obrtniki niso zadovoljni, je znesek olajšav, ki je takšen, kot pri vseh ostalih milijon in 300 tisoč zavezancih, to- rej 10 odstoten. To pa je v primer- javi s prejšnjim sistemom, ko so lahko kar 50 ali 60 odstotkov do- hodka namenili za investiranje, že kar drastično zmanjšanje. Težko je najti tistega, ki bi se strinjal s tem, da mu v investicijsko olaj- šavo štejejo le desetino ustvarje- nega, pri tem pa ostane brez mož- nosti koristiti druge olajšave (npr. nakiip vrednostnih papirjev itn.) Morda je pretirano reči, da bo obrt s tem dotolčena. je pa more- biti res, da ni več računati na to- vrstni razvoj, če seveda predlaga- telji zakona nimajo v mislih tega. da bi se kar vsi obrtniki in roko- delci prelevili v podjetnike. In zakaj misel o selitvi v toplej- še« kraje? Zato. ker morajo davek od dohodkov iz dejavnosti in s tem tudi dohodnino plačevati vsi tisti zasebniki, ki opravljajo dejav- nost kot redni poklic in so registri- rani na območju Slovenije, za ti- ste, ki so registrirani v drugih re- publikah, pa delajo pri nas, pa to ne velja. Sicer pa je precej negodovanj tudi zato, ker se po novem prizna- va le 30 odstotkov reprezentanč- nih stroškov. Ostale olajšave so povezane z donatorstvom (ko smo ravno pri tem, športni klubi in društva si lahko v zvezi s tem mar- sikaj obetajo predvsem od prav- nih oseb, saj nov davčni sistem vzpodbuja donatorstvo) in z izdat- ki za humanitarne namene, ven- dar največ v višini 0,1 odstotka od ustvarjenih prihodkov. To velja tUdI za sponzorstva ali članstva v političnih strankah. Več je olajšav za zavezance, ki so na novo pričeli opravljati dejav- nost (v prvem letu O, v drugem 34, v tretjem pa se obdavči 66 odstot- kov dobička) in pa na demograf- sko ogroženih območjih, kjer se dobiček prvih treh let ne obdavči, v četrtem letu se obdavči 50, v pe- fem pa 75 odstotno. Posebne olajšave so tudi za ti- pte, ki zaposlujejo invalide. iViaii oglasi - vaba za dacarle Podvrst dohodnine predstavlja tudi dobiček iz kapitala. Davek nanj bodo morali plačati zavezan- ci, ki prodajo nepremičnino ali premičnino. A ne katerokoli. Pri nepremičninah veljajo le tiste, ki so mlajše od desetih let, pri pre- mičninah tiste, ki so mlajše od dveh let in katerih vrednost prese- ga povprečno slovensko plačo. Davek od dobička iz kapitala se bo plačal tudi za vrednostne pa- pirje ter druge deleže v kapitalu. Osnova za davek je razlika med prodajno ceno kapitala in revalori- zirano vrednostjo kapitala, enotna stopnja davka pa znaša 15 od- stotkov. Zadeve so torej precej poeno- stavljene. Tako sedaj za prodajo več kot dve leti starega avtomobi- la ne bomo več plačevali davka. Bo pa zdaj zagotovo veliko bolj zanimivo prebirati male oglase, kajti njihovi redni bralci bodo ver- jetno tudi davkarji. Bralo se bo tudi med vrsticami, zato oglasa v stilu »Prodam tri leta star dvo- letni avto,« ne priporočam. Vse manj Einsteinov? Nemalo je bilo predvsem v skupščinskih klopeh slišati pri- pomb, da pomenijo višji davki na- pad na strokovnjake, še posebno, ker zadnja podvrsta dohodnine, to je davek od dohodkov in premo- ženjskih pravic obdavčuje tudi dohodke od izumov, znakov razli- kovanja, tehničnih izboljšav in av- torskih pravic. Stopnja tega davka je 15 odstotna, dohodek pa se izra- čuna tako, da se dohodek, pridob- ljen na primer od izuma, zmanjša za stroške, ki so bili zanj potrebni. Doslej tovrstni dohodki niso bili obdavčeni, od tod bojazen, da bo izumiteljstva, inovatorstva manj. Predlagatelji zavračajo očitke, češ da gre za demagogijo, saj smo doslej plačevali 45 odstotkov, ob tem pa še 70 odstotkov, če je bila presežena meja. Tako nam je od dinarja ostalo le 25 par. po novem pa naj bi vsakemu ostalo 55 par, ne glede na zaslužek. Da nov davč- ni sistem ni napad na strokovnja- ke pa po besedah Mirka Kranjca, republiškega finančnega ministra, priča tudi podatek o tem, koliko strokovnjakov imajo države, kate- rih davčno zakonodajo smo kopi- rali. Družinsko knjigovodstvo Amerike si menda z novo davč- no zakonodajo res nismo izmislili in nova zakonodaja je res ena po- trebnih stvari za vstop v Evropo. Ker nimamo evropskih plač, nam bo pri tem toliko težje. Sistem je res, vsaj potem ko se ga bomo navadili, veliko enostav- nejši kot prejšnji. Učili se bomo vsi, dajalci in jemalci. Bistvena razlika pri tem je, da bomo sedaj vse skupaj dokazovali davkopla- čevalci, davkarji pa bodo stvari sprejemali 'ali zavračali. Upajmo le, da tega ne bodo počeli po ob- čutku in trenutnem razpoloženju. Pravzaprav težav ne bi smelo bi- ti, saj bodo naši davčni dosjeji do- volj jasni, olajšav pa tudi ne bo toliko, da bi se mon^li pretirano ukvarjati z domačim knjigovod- stvom, ki bo (je že) potrebno po novem. Shranjujte torej vse raču- ne, ki vam lahko služijo pri olaj- šavah. Dokler ne izpolnite kvote, ki jo priznajo kot olajšavo, to pa je de- setina osnove za dohodnino, naja- mite za investicijska dela le obrt- nike, ki vam lahko predložijo ra- čun. S tem ste izpolnili svoj del državljanske dolžnosti v borbi proti šušmarstvu. Ko bo kvota presežena, boste seveda prisiljeni iskati šušmarja. Njega bo. ko bo za to usposobljena, lovila davčna po- licija. Na koncu pa tudi ne sprašujte ali je šel vaš denar za nakup nove- ga semaforja, za organizacijo pro- slave prve obletnice plebiscita, za nabavo krede za kakšno šolo, ali pa morebiti za nakup uniform za novo slovensko vojsko. Vaša nalo- ga je le, da plačujete davek. Pa nam bo vsem lepo. RADO PANTELIČ Kaj pa zaupanje ljudi? Res.dajepaket novih davčnih zakonov sprejela več- strankarska skupščina, vendar pa način, kot je bil sprejet, spominja na najbolj cvetoče bolješvistične čase. O njem pred sprejetjem nismo vedeli praktično ničesar. Osnutke so dobili na mizo zgolj poslanci, ki pa so, sodeč po prednovoletnih akontacijah osebnih dohodkov v nekaterih ustanovah, od koder nekateri poslanci izhajajo (denimo banke, ptt, elektro) poskr- beli zgolj zato, da bi bila odmera dohodnine za letoš- nje leto čim manjša. Kdor zna pač zna. KOMENTIRAMO Davkoplačevalci so seveda zmedeni, saj jim nihče ne zna jasno povedati, ali bodo imeli poslej v žepu več ali manj, zmedeni so tudi v strokovnih instituci- jah, ki bi morale zadeve tolmačiti, a zakon ni dovolj jasen, da bi že na njegovi osnovi odgovorili na vsa vprašanja. Računovodje, davkarji, sdk-jevci in obči- narji so v teh dneh tekali s predavanja na predavanje (ta bodo nekaterim predavateljem in organizatorjem dobro dvignila osnovo za izračun dohodnine), ki so bila sklicana na hitro in zato nekatera slabo organizi- rana. Ogorčeni so tudi obrtniki, ki preko svojega združe- nja in preko Gospodarske zbornice na dogajanja v skupščinskih klopeh nimajo več veliko vpliva. Za razcepljenost so krivi sami in sami si bodo morali izboriti nekoč že dobro pozicijo v tej družbi. In če že nimamo pripomb na to, da z balkanskimi plačami uvajamo evropski davčni sistem, ker je pač jasno, da brez žrtev v Evropo ne pridemo, pa je težko pristati na to, da še ni jasno, kakšna bo sestava prora- čuna, ki ga bomo z davki napajali. Da je vlada pri sestavi davčne zakonodaje in pri izračunu stopenj izhajala iz njegovih potreb je že priznala, pričakuje- mo torej še njegovo razdelitev. Emonacentrizem, ko- liko nas bo stala lastna vojska, koliko to in ono. To je pomembno tudi zato, da bodo mnogi vedeli, kako dobri davkoplačevalci želijo biti. Glede na to, da si v tem prehodnem obdobju še ne moremo obetati kakšne super učinkovite fmančne policije in da bo utaja davkov še vedno donosen posel, bi torej kazalo graditi tudi na zaupanju ljudi. R. PANTELIČ Zgledi izračunavanja prispevkov in davka Iz osebnih dohodkov ter dohodnine Na tabelah A in B je prikazano izračunavanje davka in prispev- kov iz osebnega dohodka ter do- hodnine. Upoštevane so tele pred- postavke: 1. Sedanji čisti osebni dohodki so preračunani v nove bruto oseb- ne dohodke z uporabo koeficienta 1,6223. Ta upošteva novo stopnjo prispevkov za socialno varnost in poprečno stopnjo davka iz oseb- nih dohodkov. 2. Prispevki iz bruto osebnih dohodkov za socialno varnost so obračunani po stopnji 23,36%, ki vključuje zakonsko določeno stopnjo 22,7% in njeno največje možno povečanje zaradi verjetne vpeljave občinskih stopenj pri- spevkov za zdravstveno varstvo 0,66%, kolikor zakon v tem letu dovoljuje. 3. Osnova za davek iz osebnega dohodka je v 4. točki tabele A pri I. in III. zgledu zmanjšana zaradi olajšave iz naslova enega oziroma dveh vzdrževanih družinskih čla- nov ... Pri enem se osnova zmanj- ša za 10%, pri dveh in več pa za 15%. 4. V 5. točki tabele A so v okle- pajih navedeni odstotki, po kate- rih je v skladu z davčno lestvico obračunan davek od osebnih do- hodkov. Pri izračunavanju davka iz osebnega dohodka je odločujoč poprečni osebni dohodek zaposle- nih v Sloveniji v predpreteklem mesecu. Od njega je namreč od- visno, v kateri razred je treba uvr- stiti posameznikov osebni doho- dek pred izračunom davka. V zgledu smo predpostavili, da je poprečni čisti osebni dohodek pretpreteklega meseca 6.000 di- narjev, bruto pa 9,734 dinarjev. Tabela B prikazuje letni obra- čun davka ali obračun dohodnine. V osnovo za izračun se vštevajo zneski letnih bruto osebnih do- hodkov, zmanjšanih za plačane prispevke za socialno varnost. Zneske v 1. točki tabele B smo torej dobili tako, da smo razlike med zneski iz točk 2. in 3. tabele A pomnožili z 12. 6. Ker se v osnovo za dohodni- no vštevajo poleg osebnih dohod- kov tudi drugi dohodki, smo v zgledu upoštevali tudi dohodke po pogodbah o delu in avtorske honorarje. Davek od omejenih dveh vrst prejemkov se plačuje sproti in je bil torej plačan med letom. V zgledu je bil od bruto zneska 40.000 dinarjev plačan da- vek 20% torej 8.000 dinarjev, od avtorskega honorarja, zmanjšane- ga za priznane materialne stroške, pa davek 15%, torej 12.000 di- narjev. 7. V 5. točki tabele B sta izraču- nani olajšavi za enega oziroma dva Vzdrževana družinska člana, ki znašata 8% oziroma (8% -l- 10%) letnega poprečnega bruto osebne- ga dohodka na zaposlenega v Slo- veniji. Upoštevan smo torej me- sečna zneska 9.734 in 21.024 di- narjev. 8. Pri izračunu osnove za do- hodnino (točka 7 tabele B) smo upoštevali največjo možno zmanj- šcinje osnove, ki znaša 10%. 9. Odstotki v oklepajih v 8. točki tabele B so odstotki iz posamez- nih razredov, predpisanih z lestvi- co za izračun dohodnine. 10. Pri vpisovanju zneskov pla- čanih davkov v 9. točki smo poleg davka od osebnih dohodkov (zne- ski iz 5. točke tabele Axl2) upošte- vah tudi prej omenjene plačane davke od zneskov po pogodbah o delu in avtorskih honorarjev. Opomba: Primeri za izračun do- hodnine ne vključujejo dohodka iz dejavnosti, iz kapitala ah od pre- moženjskih pravic. Če zavezanec ustvarja tudi tovrstne dohodke, se ti, zmanjšani za olajšave po posa- meznih zakonih, pripišejo k osno- vi za dohodnino (4. točka tabele B). Postopek za izračun je v nada- ljevanju enak kot v opisanih pri- merih. A. Izračun prispevkov in davka od mesečnega osebnega dohodka 6. STRAN - 17. JANUAR 1991! DOGODKI Novo krojenje plač s lebruariem slovenski zakon o osebnih aohotlkih Kaj prinaša nov, sloven- ski Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov, ki bo v naši republiki v celoti v veljavi od 1. februarja na- prej in bo nadomestil zvez- nega, Markovičevega? Po mnenju zakonodajalca bo- do obremenitve pravnih oseb (torej delodajalcev) manjše za 15 odstotkov, za fizične osebe (delojemalce, torej zaposlene) pa večje za 3 odstotke. Kaico se bo to natančno odražalo v naših žepih in de- narnicah, še ni dokončno jasno, v teh dneh, ko se v Sloveniji vrstijo seminarji in predavanja na temo, kako »po novem izračunati pla- čo«, pa si udeleženci semi- narjev pomagajo z vzorčnimi primeri. V celoti gledano, to mnenje pa zagovarjajo tudi v ministrstvu za delo, je slo- venski zakon o izplačilih OD samo bolj selektiven, ne pa tudi strožji od zveznega. Pri- naša nekaj novosti, nov in postopen prehod na bruto iz- račun, zakon pa bo poskušal ohranjati realno slovensko plačo iz obdobja april-junij 1990. seveda povečano za rast življenjskih stroškov. Do 5 odstotna rast življenj- skih stroškov se bo upošte- vala v celoti, nad 5 do 10 od- stotna s faktorjem 0,9, nad 10 odstotna pa s faktorjem 0,8 odstotka. Ker prihaja zakon v veljavo v celoti s 1. februar- jem, bomo imeli čisto po no- vem izračunane šele februar- ske plače, torej izplačila, ki jih bomo dobili marca. Za ja- nuarske, v februarju izplača- ne plače, bodo še vedno ve- ljala določila interventnega zakona, po novem bo izraču- nan le bruto. In kaj pomeni to v števil- kah? Doslej je bil bruto osebni dohodek povprečno obremenjen s 45 odstotki, po novem pa bo s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstvo, za- poslovanje in odvisno po ob- činah za občinsko zdravstvo največ s 23,36 odstotki. Ob tem je potrebno upoštevati še davek na osebni dohodek, ki bo odvisen od višine izpla- čila, gibal pa se bo od 12 od- stotkov navzgor. Selektiv- nost novega zakona upošte- va tudi število vzdrževanih družinskih članov, kar po- meni, da si tudi z objavljeno tabelo ne morete čisto na- tančno izračunati svoje bo- doče plače. In še na nekaj je potrebno opozoriti. Zakonodajalec ob- ljublja posebne predpise, ki bodo urejah izplačevanje osebnih dohodkov za javna podjetja in organizacije, ki opravljajo dejavnosti poseb- nega družbenega pomena ter pravne osebe, ki so več kot 60 odstotno financirane iz proračuna (razen izjem). Po zdaj zapisanih zakonskih členih naj bi namreč zaposle- ni v teh dejavnostih dobivali realno plačo iz obdobja de- cember 1989-maj 1990 pove- čano za rast povprečnih či- stih osebnih dohodkov v go- spodarstvu v letu 1991. IVANA STAMEJČIČ Izračun prispevkov in davka od mesečnega osebnega dohodka Pod točko 4 je v prvi koloni upoštevana olajšava za enega vzdrževanega družinskega člana (otroka), v tretji koloni pa za dva. Pod točko 5 pa so upoštevane različne osnove, pač glede na razred, ki ga določa višina osebnega dohodka. Vojaki za sedem mesecev Prea sprejemom je slovenski Zakon o vojaških ilolžnostih Slovenski fantje bodo po novem opravljali vojaške dolžnosti le sedem mesecev, v pristojnosti predsedstva Republike Slovenije pa je, da po po- trebi ta rok skrajša za mesec dni. Vsi obvezniki bodo po novem služili vo- jaški rok v Sloveniji, in sicer v eno- tah JLA, enotah Teritorialne obram- be Slovenije in enotah organov za no- tranje zadeve. Izven republike Slove- nije se bodo slovenski fantje določen čas usposabljali le za tiste naloge, za katere v naši republiki ne bo možno- sti. Pomembna novost pa je tudi, da bodo lahko uveljavili ugovor vesti. Takšen je predlog prvega slovenske- ga zakona, ki ureja opravljanje vojaške dolžnosti in ki ga bodo poslanci slo- venske skupščine sprejeli predvidoma konec meseca. Spremembe v družbe- nem življenju ter pohtičnem in obrambnem sistemu so nampeč v naši republiki narekovale tudi sodobnejši in bolj human obrambni sistem. Spre- membe, predvidene v zakonu, uvršča- jo Republiko Slovenijo v sam evropski vrh, če imamo v mislih demilitarizacij- ske težnje sodobnega in naprednega sveta. Za vojake bodo naši fantje godni v letu, ko bodo dopolniU devetnajsto leto starosti oziroma po končani sred- nji šoli, lahko pa bodo vojaško dolž- nost opravili tudi po končanem študi- ju, vendar najkasneje v sedem- indvajsetem letu starosti. Naborni si- stem bo enostavnejši, saj bodo odprav- ljene številne omejitve za vojaške ob- veznike na primer (potovanja v tujino), ter za služenje v rezervi (odložitev orožnih vaj in podobno). V enotah organov za notranje zadeve in Teritorialne obrambe bo predvido- ma možno služiti vojaški rok od 30 junija letos dalje. Ne glede na to, kje bodo slovenski obvezniki opravljali vojaške dolžnosti (tudi če bodo izven naše republike, na primer), bodo glede pravic in dolžnosti v enakopravnem položaju, skladno s slovenskim zako- nom o vojaški dolžnosti. Za novo, prvič v naši teoriji in prak- si, pa novi zakon ureja tudi vprašanje ugovora vesti vojaški dolžnosti. Ta ugovor lahko nabornik uveljavlja zara- di religioznih, filozofskih ali moralnih razlogov, utemeljitev pa mora izhajati iz splošnega dosedanjega naborniko- vega življenja. Zlasti se pri tem upošte- va domneva ali možnost, da bi nabor- nik lahko zašel v globoko duševno kri- zo, če bi se moral soočiti ali rokovati z orožjem. Tovrstne prošnje bo obrav- navala posebna komisija, sestavljena iz civilnih strokovnjakov za posamez- na področja. Nabornik bo v takšnem primeru lahko služil vojaški rok brez orožja ali opravljal nadomestno civil- no službo v zdravstvenih, socialnih, gasilskih in podobnih organizacijah. Posebej se lahko predlog novega slo- venskega zakona pohvali s tem, da je čas rednega in civilnega služenja ča- sovno izenačen, kar ni nikjer v Evropi. Naših fantov, ki že služijo vojaški rok v enotah JLA, pa nov zakon ne bo razveselil. Vojaški obvezniki, ki so ali bodo na dan uveljavitve novega zako- na v enotah JLA, bodo ta rok odslužili po do sedaj veljavnih predpisih, razen, če ne bodo predčasno odpuščeni. Kako je drugod po Evropi? v Grčiji so fantje pri vojakih 26 me- secev, civilno služenje pa traja 48 me- secev. V Avstriji traja vojaški rok 6 mesecev, civilno služenje pa dva me- seca dlje. Nemški fantje so v vojski 15 mesecev, na civilnem služenju pa so oporečniki vesti 20 mesecev. Vojaški rok traja v Švici 11 mesecev brez mož- nosti civilnega služenja, v Italiji pa 11 mesecev, medtem ko je civilno služe- nje v tej državi mnogo daljše, saj traja 20 mesecev. Vojaška dolžnost sloven- skih fantov bo po novem zakonu 7 me- secev in bo izenačena s civilnim služe- njem. V Jugoslaviji traja vojaščina 12 mesecev, civilno služenje pa dve leti. Največji odstotek tistih, ki uveljav- ljajo ugovor vesti vojaških dolžnosti, je v Nemčiji (23%) in Avstriji (12,30%), na Finskem pa imajo 2,80 odstotka oporečnikov. Z ustavo je ugovor vesti opredeljen le v Nemčiji, Avstriji, Špa- niji, na Nizozemskem in (v kratkem) v Sloveniji. Ugovor vesti je prva uzakonila Fin- ska (že leta 1931), zadnja pa Jugoslavi- ja (leta 1989). MARJELA AGREŽ Namesto odstopa umili na Roglo 1. januarja 1991 je vodstvo Rekre- acijsko-turističnega centra na Rogli prevzela Lojzka Sprajc, dolgoletna direktorica splošno-kadrovskega sektorja v Uniorju. Zanjo so. tako kot za ostale direktorje Uniorja, de- lavci na generalni stavki zahtevali odstop. Kot nam je povedala Lojzka Šprajc. seje za Roglo v resnici odlo- čila zato, ker ji je bilo »dovolj neres- nega dela sindikatov«. Sicer pa pra- vi, da je imela Roglo vedno rada. Delo in problemi pa so tako in tako povsod. Njeni cilji na novem delov- nem mestu; »Rada bi, da bi vse, kar na Rogli že imamo, delovalo v do- bro voljo in zadovoljstvo gostov.« MBE. Crvena zastava naj plača Samo Uniorju dolguje Crvena zastava 40 milijonov dinarjev za homokinetične zglobe. To je vrednost 150 tisoč zglobov ali 500 avtomobilov. Zato je konjiški izvršni svet na včerajšnji seji oblikoval predlog za rešitev problemov kooperan- tov Crvene zastave v Sloveniji. Poslali so ga republiškemu izvršnemu svetu in Gospodarski zbornici Slovenije, saj ga je mogoče uresničiti samo v republiki. Crvena zastava v Sloveniji petkrat več prodaja kot kupuje. Razmerje je 300:70 milijonov mark. V prodaji dobi gotovino, ki pa je njihovi kooperanti zlepa ne vidijo pravočasno. V Sloveniji je precej koope- rantov Crvene zastave - od Uniorja, LTH Škofja Loka. Saturnusa. Iskre. Avtoelek- trike. Slovenskih železarn do TUS Slo- venj Gradec. Konjiški izvršni svet predlaga cesijo. Gospodarska zbornica Slovenije, ki ima za to potrebne kadre in druge možnosti, naj bi zaščitila kooperante Crvene zasta- ve. Sklicala bi naj sestanek, na katerem bi se dogovorili, da vsaj četrtino denarja vplačanega za avtomobile izločijo na po- seben žiro račun. S tega računa bi popla- čali dolgove kooperantom Crvene za- stave. To po mnenju konjiškega izvršnega sveta ne bi omejevalo trga, ampak bi ver- jetno delovalo celo vzpodbudno. Koope- ranti se namreč sedaj zaradi velikih dol- gov Crvene zastave odločajo za prekini- tev sodelovanja z njo. Zreški Unior je takšno odločitev že uveljavil s 1. januar- jem. Povrnitev dolgov je zagotovilo, da bodo plačila v bodoče prihajala redno, pa čeprav na primer s štirimesečno zamudo, bi po mnenju predlagatelja ustalilo toko- ve na tem gospodarskem področju. MILENA B. POKLIC OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Bi od Slobodana Miloševiča Ifupili rabljen avtomobil? Ali bi od tega človeka kupili rabljen avtomobil? To je krilatica, značilna za Ameriko, kjer je odnos do avtomobila tudi odnos do splošnih človekovih vrednot. Rabljen avto- mobil boste namreč pripravljeni kupiti predvsem od člo- veka, ki mu zaupate, za katerega ste prepričani, da vas ne bo »nategnil«, kot se zdaj sodobno izražamo, torej da vam ne bo podtaknil štatljivega konja. Ali bi torej kupili rabljen avtomobil od Slobodana Miloševiča, se sprašuje eden od hrvaških komentatorjev? Ali bi se spustili z njim v dolgo- ročen posel, ki je odvisen od strogega obojestranskega upoštevanja obveznosti? Kaj bi moral narediti Slobodan Miloševič, da bi od njega kupili rabljen avtomobil - čeravno je jasno, da nobene od spodaj navedenih zadev ni pripravljen urediti: - odpovedati se firersko navdihnjenim pohodom na tuja ozemlja, kar se mu je že bilo posrečilo pri osvojitvi Vojvodine in Črne gore, zdaj bi rad enako dosegel na Hrvaškem in v BiH; - prekiniti srbski teror na Kosovu, ki je mednacionalne odnose spravil na rob krvavih obračunov in v kali zatrl poskuse demokracije na tem večinsko (90 odstotkov) albanskem ozemlju: - prenehati z gangsterskimi metodami v gospodarskih odnosih, kot so bili napoved »gospodarske blokade« Slo- venije in Hrvaške, napoved »carinske vojne« Sloveniji in Hrvaški in kraja 18,3 milijarde dinarjev vsem Nesrbom v državi. Vprašanje torej ostaja odprto: Bi res od Slobodana Milo- ševiča, kakršen še zmeraj je in skoraj zagotovo se ne bo spremenil (volk dlako menja, nravi pa ne, pravi pregovor), kupili rabljen avtomobil? Jaz ga ne bi, še zlasti ne, če bi bil to nekakšen avtomobil iz Miloševičeve Crvene zastave, kakršnega Američani nočejo kupiti celo za samo 69,90 dolarja gotovine! Ljubljana odpušča, Beograd pozablja čeravno so še zmeraj republiški voditelji, ki računajo, da se bo od Slobodana Miloševiča dalo kupiti rabljen avtomo- bil (mednje sodijo tudi slovenski in hvaški politiki, ki so prisiljeni iti v te pogovore, da jim ne bi kdaj kasneje po svetu očitali, da se niso hoteli pogovarjati o usodi tretje (ne)Jugoslavije), je tudi Veliki vodja moral ugotoviti, daje prisiljen pogovarjati se z ljudmi, o katerih doslej ni hotel niti slišati. Ker ljudje radi pozabljamo, kaže spomniti na predloge Slovenije (še od dr. Janeza Stanovnika naprej), da bi v neposrednih pogovorih s srbskimi voditelji posku- šali zgladiti nesporazume. Odgovor iz Beograda je bil »svinjski«: z vami se bomo pogovarjali, če boste odstopili od svojih stališč, se posuli s pepelom (zadeva Kosovo in odnos do njega) in priznali, da imamo samo Srbi prav. Dejansko je tak odgovor pomenil najbolj grobo zavrnitev in s tem tudi prekinitev odnosov. Nekaj podobnega so Srbi poskušali pred jugoslovan- skim »sestankom na vrhu« v predsedstvu SFRJ. Mina je bila nastavljena: srbska kraja 18,3 milijarde dinarjev iz jugoslovanske blagajne, kar je dalo jasno vedeti, kdo je najmočnejši partner v pogovorih o prihodnosti Srbosla- vije in kdo se požvižga na vse dogovore in pravila. Kakšne so srbske igre - priznati pa je treba srbskemu vodstvu, da ima zmeraj znova asa v rokavu, s katerim preseneti preostanek države in ga prisili v obrambo, ga zaposh s svojimi lumparijami - pove tudi dejstvo, da je Mali vodja (oproda Velikega srbskega vodje) dr. Borisav Jovič preprosto »pozabil« povabiti na »jugoslovanski sestanek na vrhu« predsednika ZIS Anteja Markoviča. Šele na posredovanje dr. Janeza Drnovška - medtem so najvplivnejši predstavniki republik in člani predsedstva morali na prisilno pavzo - je predsednik propadle Zveze reformskih sil Jugoslavije prihitel v palačo federacije. Kako daleč je Švica Zakaj je bil Markovič nujno potreben na takem sestanku, na katerem je prevladalo Kučanovo mišljenje, da se morajo predvsem republike v medsebojnih dogovo- rih domeniti, kako bomo živeli naprej skupaj ali pa ne bomo? Predvsem zato, ker si v prehodnem obdobju - do nove državne skupnosti ali do popolnega razkola sedanje še dolgo ne bomo prišli - ne moremo dovoliti še večjega kaosa, kot je že zdaj. Še zmeraj je edino zvezna vlada sposobna kolikor toliko ohraniti minimalno stopnjo reda, ki je nujen, če nočemo, da bo staro (Jugoslavija) izginilo, ne da bi na pogorišču zraslo kaj novega. Mimogrede: 10. januarja so se začele proslave ob 700. obletnici nastanka najstarejše konfederacije na svetu - Švice (leta 1291 so kantoni Uri, Schwyz in Unterwalden sklenih »večno zvezo«, ki jo imajo nekateri za raj na Zem- lji: le en odstotek nepismenih, največje število Nobelovih nagrajencev glede na število prebivalcev, največja sve- tovna koncentracija svetovnega denarja, 150 let brez vojn (tudi brez pogubnega vpliva dveh svetovnih vojn) in notra- njih spopadov itd. Švica je za Jugoslavijo prav tako daleč, kot je Jugosla- vija daleč od konfederacije. Četudi bi po čudežu (s tem da bi se »Marija prikazala« Srbiji in Črni goru) Sloveniji in Hrvaški le uspelo uresičiti prvotno zamisel, bi se ta hitro sesula zaradi - Kosova. Vse več je napovedi, da kosovski Albanci - tudi zaradi sprememb na bolje, kar zadeva demokracijo, v njihovi matični domovini Ljudski republiki Albaniji - ne bodo več dolgo pripravljeni poslušati svojih voditeljev, ki zago- varjajo gandijevske metode odpora zoper »okupatorja«, kot imenujejo srbske policijske sile in prisilne upravitelje na Kosovu. Zdaj, ko Albanci nimajo več česa izgubiti (zgubili so delo, so objekti srbskih kazenskih ekspedicij po vaseh, vse daljši je spet spisek zaprtih), je vse več znamenj, da jih ne bo več mogoče zadržati doma in jim vcepljati misel o pasivnem odporu. To pomeni iskro v sodu smodnika; eksplozija pa ne bo prizanesla nobe- nemu delu (zadnje?) Jugoslavije, tudi najbolj oddalje- nemu od Kosova ne. HUMOR-FELJTON 17. JANUAR 1991 - STRAN 7 TRAČI niče ■ Po vseh sporih v mozir- ski občini (obrtniki kon- tra obrtniki, liberalci kontra Demos) in grož- njah, ki letijo z vseh stra- ni, se bojimo, da bodo morali v občini zamenja- ti vse ljudi. Drug druge- mu namreč grozijo, da »ga« bodo »sesuli«. Kljub temu, da v Zgornji Sa- vinjski dolini ni turistov, je zelo pestro in niti za trenutek dolgočasno. Poleg neuradnih govo- ric, ki jih tako ali tako že objavljamo, smo v redak- ciji neuradno izvedeli, da so nekateri v mozirski ob- čini zelo zaskrbljeni za službo novinarja, ki piše o problemih v tej občini. Oblast ima svojo moč, pravijo. V mozirski občini ob- stajajo različni seznami škode, ki so jo prijavili obrtniki. Eden izmed sez- namov je nastal na izvrš- nem svetu. Ko so nekate- ri izmed oškodovancev zagledali ta seznam, so se prijeli za glavo, saj so Ex-€x predsednik KS Frankolovo Franc Črepinšek (poveljeval je pred Milanom Dečmanom) ima resne možnosti, da se spet znajde v svetu krajevne skupno- sti. V navzkrižnem besednem obstreljevanju ob fran- kolovskih zdrahah pa je odločno proti fotografiranju. Še bolj odločen je Karel Škoflek, obrtnik, stanujoč na Frankolovem, ki je ob objavljenem poskusu dejal: »Poslušaj, fant, ne se igrati!« številke zelo visoke. Pre- verili smo, da si obrtniki delijo sredstva pomoči po drugem seznamu, kije precej bolj realen. Z novo davčno zakono- dajo smo dobili možnost, da Slovenec končno po- stane Slovencu Savinjčan (Gorenjec). Ker dacarji še niso usposobljeni za pobi- ranje desetine (in še česa več), upravičeno pričaku- jejo, da bodo davčno na- poved za dohodnino pri- javljali kar sosedi sose- dom. Torej skrbno beleži- j te, kako je sosed fušal med letom, kaj vse je uta- jil, vprašajte se, kako je prišel do hiše in novega] avta ter do konca junija 1992 vse nesite na davka- rijo. Roke pa si manejo tudi politične stranke, ki ima- jo v Celju skupaj celih 312 članov. Ker se član- stvo v »partijah« po no- vem odšteva od dohodni- ne, pričakujemo pravi razcvet političnega živ- ljenja in seveda tudi članstva. In seveda novih strank. In seveda države, ki bo tako napolnila manjkajoče luknje v pro- raitnnn Jure Krašovec (upokojenec Novega tednika NT-RC) Marti Justin, Upokojenki NT-RC): »He, he, Marta, veš kaj, prvič se lahko iskreno veseliva, da sva delala na Novem tedniku. Ob plačah, kakršne sva imela, nama zdaj vsaj dohodnine ne bo treba plačevati.« Celjski finančni mini- ster Žarko Mrovlje je na ledu vsaj tako spreten, kot med številkami. Če ne verjamete, se prepričajte na mestnem drsališču. Alojz Golež, eden iz- med celjskih poplavljen- cev, je v ponedeljek raz- burjen prihitel v uredni- štvo. Pojasnil je. da ni do- bil obljubljenih 500 mark Celjskega društva iz Gra- venbroicha, pač pa le 200. »Ah, nemogoče,« je naj- prej zadevo komentiral Silvester Drevenšek in nato pristavil: »Je pa za- nimivo!« In poslal novi- narko preverjat zadevo ter prijazno zaprosil za povratno informacijo. Vidni predstavniki De- mosa ne ločijo med De- mosom, pisano z veliko začetnico in demosom, pi- sano z malo. Po objavi članka Demoskretenizem so se namreč čutili stran- karsko prizadete, čeprav tokrat neupravičeno. Be- sedo demos so poznali že stari Grki in le občutku strankarske velepomemb- nosti gre pripisati dejstvo, da si v Demosu domišlja- jo, da je omenjeno besedo mogoče uporabljati le v povezavi z njihovo strankarsko koalicijo. Si- cer pa imamo v Celju tudi trgovino s čevlji. Imenuje se - verjeli ali ne - Demos. Slišati je, da marsikdo ni zadovoljen s kandida- tom za novega predsedni- ka poslovodnega odbora Gorenja Mitjem Jenkom. Nekateri, med njimi tudi veliki Gorenjevec Ivan Atelšek, bi na tem mestu raje videli Milana Podpe- čana, sedanjega pred- stavnika Gorenja Hol- ding v Avstriji. Na Celjskem krožijo ne- preverjene govorice, da se bodo kot tehnološki viški začeli pojavljati tudi šolni- ki. Če je to res. predlaga- mo, da se na ta spisek uvr- stijo v prvi vrsti tisti učite- lji in profesorji, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bi pri učencih našli pred- vsem neznanje, ne pa . znanje. Na celjskem sekretari- atu za ljudsko obrambo pričakujejo, seveda po sprejetju novega Zakona o vojaški dolžnosti Repu- blike Slovenije, prvo prošnjo za priznanje ci- vilnega služenja vojaške- ga roka zaradi ugovora vesti. S to prošnjo pa so majhne težave: oče na- bornika mora najprej si- na prepričati, da oseb- nostno ustreza vsaj ene- mu od kriterijev, za priz- nanje ugovora, čemur se sinko zaenkrat še upira. ! Konjičani so priče mno- \ žičnemu pojavu fatamor- ] gane. Vidijo nadstrešek pri bifeju v zaščiteni stav- bi sredi starega trga. vidi- i jo tudi igralne avtomate \ v čakalnici avtobusne po- \ staje. Po odločbah odgo- i vornih inšpektorjev tega} v resnici sploh ni. Nad- strešek in avtomate so (bi morali) odstraniti že dav- no. Nikar torej ne verjemi- te svojim očem. Kapitan je zapustil la- djo, ladja pa plove na- prej. Tako je v konjiškem Vzgojno varstvenem za- vodu, kjer se je z lepo od- pravnino upokojil direk- \ tor Filip Beškovnik, de-\ lavci VIZ-a pa ostajajo, j čeprav se ne ve prav, če} ostaja tudi sam VIZ. ' I V konjiškem Konusu \ ostaja z novim letom ved- \ no več delavcev »na čaka- \ nju« doma. Računajo na ^ vrnitev. Vodja fmančnega \ sektorja Breda Grum pa \ je, kot dober finančnik, že \ pred meseci izračunala. ^ da Konusova lanska raz- I vojna politika nikamor ne \ vodi. Vodilne je na to celo \ opozarjala. Verjetno se za- to niso z njo niti pogovori- li - ne o problemih in ne o njenem odhodu po 25-, letih. So res veseli vsako- gar, ki sam odide? Nova oblast, nove na-] vade. če so celjski župani minulih deset let vedno \ utegnili reči vsaj dober, dan predstavnikom in j članom Celjskega dru-' štva v Grevenbroichu, i kadar so se tam mudili, < se novi celjski oblasti to; ne zdi potrebno. Vikendi tura župana Rojca v Gre- \ venbroicbu je namreč ob- i šla tam živeče Celjane. Pa kaj bi tistih tisoč mark, ki so jih le-ti daro- ] vali celjskim poplavljen- cem pred Silvestrovim proti 150 tisoč markam, ki jih je občina Greven-, broich podarila celjski; bolnišnici. Janez Sever (Nova doba oz. Delavska enotnost) Petru Kavalarju (Dnevnik): »Čuj, Pero, ne ti našega župana zajebavat, ker ga že mi zadosti!« Župan Roječ pa nič. ZAPLEMBE NA CEUSKEM V LETIH 194S-I948 Piše Milko mikola 17. nadaljevanje 6. Premičnine (stanovanjska in druga oprema), ki niso bile dode- ljene v uporabo, so se morale ob- vezno prodati (vnovčiti), lahko pa so se tudi zamenjale in dale v za- kup ali v najem, kar je bilo urejeno s posebnim pravilnikom. Pri upravljanju z narodno imo- vino se je že od vsega začetka po- stavljalo vprašanje, kako prepreči- ti razne nepravilnosti in zlorabe. Zakon o zaščiti narodne imovine in njenem upravljanju z dne 24. 5. 1945 je zato že načelno zahteval, da tisti, ki »je postavljen, da upravlja in posluje z narodno imo- vino, postavljeno pod nadzorstvo države, mora to delati kot dober in vesten gospodar.« Za prisvajanje narodne imovine in za druge obli- ke nepravilnega postopanja z njo, je zakon predvidel kazenske sank- cije, med drugim celo smrtno ka- zen. Smrtno kazen je zakon pred- videl, »če je storilec dejanja ravnal s posebno brezobzirnostjo naspro- ti narodnim koristim ali jim je v hudobnem namenu povzročil veliko škodo.« i Primeri nepravilnega ravnanja \t narodno imovino so bili tudi na i območju celjskega okrožja dokaj pogosti, zlasti še od strani pripad- nikov OZNE in ponekod tudi od strani J L A. Predvsem je šlo za protipravno prisvajanje nepremič- nin: pohištva, slik, jedilnega pri- bora in drugih dragocenih pred- metov. O ropanju narodne imovi- ne v celjskem okrožju je ohranje- nih več poročil. Eno takšnih poro- čil opisuje ropanje predmetov iz vile, ki je bila zaplenjena Viljemu Ablu, lastniku steklarne v Hrast- niku in v Rog. Slatini. Ablovo vilo v Hrastniku so oropali člani Ozne iz Celja in iz Trbovelj, ropanje pa je po opisu očividca potekalo ta- kole: »Dne 27. maja 1945 je OZNA iz Celja prišla z manjšim avtomo- bilom in odpeljala živež in perilo. V kolikor se je dalo ugotoviti, je bila količina odpeljanega živeža sledeča: 40 kozarcev vloženega sa- dja, 170 komadov jajc vloženih, 10 kg masti, 5-6 kg slanine, 8-9 kg suhega mesa, par kozarcev vlože- nega svežega mesa, 3 stekl. šam- panjca, 3 steklenice vina, 2 stekle- nici 100 let stare slivovice in 5 ste- klenic ribizlovega vina. Perila je bilo 3-4 velike kovčke, vsebina njih ni znana. Dne 29. maja 1945 je OZNA iz Celja odpeljala pohištvo cele spal- nice razen omar, 2 postelji kom- plet z žimnicami, pernicami, ode- jami, blazinami, 2 veliki preprogi iz spalnice, 2 preprogi (tekača) iz tujske sobe, 3 preproge iz gornje sobe, 4 moške obleke, vso postelj- nino iz tujske sobe in od tam tudi žimnici iz dveh postelj. Dne 30. maja 1945 je OZNA Celje odpelja- la šivalni stroj, popoldne pa pohi- štvo iz sprejemne sobe in 4 moške plašče ter eno veliko preprogo. OZNA Trbovlje je odpeljala vse dragocene slike, ki so predstavlja- le razne zimske snimke in oljnate (sadje), 1 starinsko sliko velike vrednosti, iz jedilnice jedilni pri- bor (Alpaka), pohištvo dveh sob, zofo, fotelje, vitrino in starinsko pohištvo iz tuiske sobe.« Načelnik odseka za narodno imovino pri okrajnem odboru OF Slovenske Konjice pa je v svojem poročilu z dne 1. 8. 1945 poročal, daje tamkajšnja OZNA »brez vsa- kega predhodnega obvestila in odobrenja zaklala na posestvu iz- seljenega Alojza Vrezovnika, po- sestnika in klučavničarja v Slo- venskih Konjicah, 1 prašiča 150 kg težkega. Iz posestva Hrastnik Franca, posestnika in lesnega tr- govca v Slov. Konjicah je OZNA zaklala 2 prašiča po 80 kg težka.« V istem poročilu načelnik odseka za narodno imovino ugotavlja, da »Z obzirom na takšno ravnanje ni mogoče odgovarjati za narodno imovino in da kar bi moral odsek za narodno imovino prodati, se mu že prej odvzame.« O ropanju narodne imovine obstoječo podat- ki tudi za okraj Vransko. Pooblaš- čenec KUNI za okrožje Celje v svojem poročilu z dne 25. 6. 1945 nav^a, »da je okrajna OZNA ob priliki zaplembe Bienovega pose- stva v Rakovljah odpeljala cca 1000 litrov jabolčnika, nekaj ma- sti, olja in sicer brez potrdila in pred inventarizacijo.« Zelo obsežno poročilo okrajne- ga referenta za narodno imovino pri okrajnem narodnem odboru Šoštanj z dne 23. 9. 1945 pa se v celoti nanaša na problematiko ropanja narodne imovine od stra- ni OZNE. O posledicah ravnanja OZNE pa navedeno poročilo ugo- tavlja: »Te posledice postopanja OZNE z narodno imovino so jav- nosti v očeh in strogo obsoja to počenjanje. To je pravi material za reakcijo. Ljudstvo se izraža »to ni- so komunisti, to še gestapo ni de- lal, vse nam bodo odpeljali.« Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v letošnjem Celj- skem zborniku, ki je že izšel. Po ceni 140,00 dinarjev ga lahko ku- pite v uredništvu Novega tedni- ka in Radia Celje. Ohranjena pa so tudi poročila, ki pričajo, da je ponekod narodno imovino ropala tudi Jugoslovan- ska armada (JA). Eno takšnih po- ročil opisuje ropanje vojske (II. Krajiške udarne brigade) v Slo- venskih Konjicah. Poročilo nava- ja: »Na tamkajšnji nalog z dne 10. 10. 1945, štev. 709, poročamo, da so se od časa osvoboditve nahajale v Slovenskih Konjicah različne vojaške edinice, med njimi najdlje časa II. Krajiška udarna brigada, katera je zavzela skoro vse tedaj razpoložljive prostore v zaplenje- nih stavbah in to ne da bi se pred- hodno zaprosilo, niti se niso mogli predmeti predhodno popisati v času nastanjenja pa tuk. orga- nom vstop ni bil dovoljen ali pa samo delno. Med stavbe je šteti: 1. Vilo Vay na Prevratu štev. 5, kjer so bila stanovanja treh zapr- tih (Hotzel, Hasenbichl in Verzel). Tam se je zadrževala neka koman- da pozadine odnosno vozarski eškadron. 2. Bivšo gostilno Suter, kjer se je ves čas zadrževala sanitetna četa II. Krajiške udarne brigade, proti koncu pa sanitetni oddelek ko- mande mesta. 3. Hiši Wagnerja Frica in Lavriča Alfreda, kateri je zelo dolgo časa zavzemala Komanda mesta. Iz hi- še se je odneslo dragoceno Lavri- čevo in Wagnerjevo pohištvo. Iz iste hiše iz zaplenjenega in zakle- njenega stanovanja Zalaščeka skoro vse premičnine, posebno obleka, perilo, posteljnina, čevlji, posoda itd. V samem Wagnerje- vem stanovanju je visel dragoceni lestenec (vrednost cca 35--40.000 predvojnih dinarjev). Tega je po nalogu vojnega področja v Mari- boru sprejel neki major Lipuž. Tu- di sicer so se nahajale v hiši razne večje in manjše premičnine, točno kaj in v kateri smeri bi izginile, ni moči dognati. 4. Tudi v hiši Dobnika Henrika in to tudi v stanovanju elektromon- terja Pamiha so - kljub dobro za- prtemu prostoru - zginili različni predmeti, domnevno odneseni od strani vojaštva in civilnega prebi- valstva. Pri vsaki hiši odnosno - bolje - stanovanju pač ni bilo mogoče postaviti zanesljive straže. 5. Iz zaplenjene imovine Leskov- šek-Cintauer seje izposodil propa- gandnemu odseku II. Krajiške udarne brigade 1 popolnoma nov radio. Vkljub izrecnemu zagotovi- lu, da se bo radio vrnil, se to pri nočnem nenadnem odhodu edini- ce ni zgodilo. Nadaljevanje prihodnjič 8. STRAN-17. JANUAR 1991 KULTURA Jezik je večni mladenič V Kmižnici v Cellu razstava slovenskih slovnic Razstava »Slovenske slovnice in Fran Miklošič«, ki so jo v torek odprli v prostorih študijske knjižnice v Ce- lju, prinaša pregled slovnic od leta 1913 in vse do danes. Gradivo je skrbno zbrala in razstavo postavila profesorica Božena Orožen. Na ogled bo do 28. februarja. S pričujočo razstavo so se v knjižnici spomnili stote obletnice smrti velike- ga slavista Frana Miklošiča. »Bilje sla- vist evropskega slovesa, Slovenec, ki je še za časa svojega življenja dosegel vse časti. Skoraj štirideset let je bil profesor na dunajski univerzi in cesar mu je celo podaril dedno plemstvo,« pripoveduje avtorica razstave Božena Orožen. Razstava je zasnovana tako, da so najprej prikazane starejše slovnice pred Miklošičevim časom, nato Miklo- šičevo delo, kolikor ga pač imajo v celjski knjižnici, in v tretjem delu slovnice, ki po času slede Miklošiču. Tako v prvem obdobju najdemo Boho- ričeve Zimske urice (1584), pa Pohli- novo slovnico, Zagajškovo, Vodniko- vo, Kopitarjevo, Metelkovo, Murkovo in druge. Prva, Bohoričeva, je pisana v latinščini, nato pa je prevladala nemščina. Trikrat pa se v tem obdobju vendarle pojavi slovenščina: prvič pri rojaku iz okolice Ponikve, Mihaelu Za- gajšku (1791), potem pri Vodniku, na- mreč tedaj, ko je Napoleon v ilirskih provincah uvedel pouk slovenščine v šolah, in kasneje še enkrat. V^drugem delu razstave sledi prikaz Miklošičevega življenja. S pomočjo slik in fotografij se najprej ustavimo v njegovem rojstnem kraju blizu Lju- tomera, nato preko Varaždina in Mari- bora, kjer je obiskoval gimnazijo, od- potujemo v Gradec in nazadnje na Du- naj, Miklošičevo delo sega na področje stare cerkvene slovanščine, ki jo je imenoval stara slovenščina, ker je so- dil, daje bila neposredna prednica slo- venščine. To pa je imenoval nova slo- venščina. Razstava je opremljena tudi s foto- grafijami znanih slavistov in podnapi- si, ki kot rdeča nit povezujejo zbrano gradivo v vitrinah. Vodilna misel te razstave je Prijateljeva: Jezik je večni mladenič, ki mu rast nikoli ne prene- ha. Ali pa, kot je nekoč zapisal Fran Miklošič: Ko človek konča, takrat šele prav začenja. MATEJA PODJED Z novim imenom v nove uspelie Mešani pevski zbor »AERO« se je preimeno- val v mešani pevski zbor »CETIS«. Do preimeno- vanja je prišlo ob novem letu, ko jim je grafično podjetje Cetis ob finanč- nih zagatah ponudilo sponzorstvo. Enajst let so delovali kot zbor delovne organi- zacije Aero. Pod vod- stvom Alenke Koželj, Emila Lenarčiča in zdaj Pavla Bukovca, ki mu kot korepetitorka in dirigent- ka pomaga še žena Vida, so se uspeli uveljaviti ob renomiranih »nasprotni- kih« v amaterskem svetu te zvrsti glasbe. Ponujajo lep slovenski program z nekaj zahtevnejšimi iz- vedbami in ljudje jih radi poslušajo. Nekateri so jih že ozna- čevali kot »zbor brez kri- ze«, vendr pa so se vsaj pri denarju tudi ti pevci morali srečati z njo. Prav zato so se odločili za sponzorstvo in preimeno- vanje, oboje pa jih obve- zuje, da bodo še naprej zagnano delali in upravi- čih zaupanje sponzorja in zvestih poslušalcev. ŽANI URANIČ S čopičem uresničuje sanje »Slika je del mene in če gre v druge roke, jo pogre- šam, čeprav sem po drugi strani vesel, da se za moje ljubiteljsko slikarstvo lju- dje zanimajo.« Tako pravi Vlado Edvard Renčelj iz Kompol nad Štorami. Vesel je, da je razstava v doma- čem kraju, ki je bila na ogled od 6. do 11. januarja, zbudila zanimanje zlasti med domačini. To mu daje novih spodbud. Življenje Vlada Renčelja je že dolga leta tesno povezano s čopičem in paleto. Resda zgolj ljubiteljsko od prvih poskusov risanja s tušem že v medvojnih časih, v interna- ciji, do danes, ko se je našel v tehniki sUkanja olje na platno in olje na les. Je član sekcije Železarne Štore in je skupaj z ostalimi člani pri- pravil več skupinskih in sa- mostojnih razstav, bil je na številnih likovnih kolonijah, kjer so mu pogum za nadalj- nje slikanje vlivali priznani mentorji. Velik ljubitelj na- rave je in zato ni čudno, da te svoje občutke preliva tudi na platno. »Krajinar s srcem sem,« pravi. »Svoje vzornike vidim v Jakcu, Pevcinu, Ko- bilci, Smrekaiju in nekaterih drligih slikarjih, ki so sicer bolj nagnjeni k impresioniz- mu, vendar jaz ostajam re- ahst,« ocenjuje svojo smer slikarija. V Kompolah in okolici ima za to ničkoliko motivov in priložnosti. Slika delčke ne- okrnjene narave: domače kozolce na blagih gričkih, stare kmečke domačije, vo- de in idiliko jezer v zadnjem času pa se je lotil še nabož- nih motivov. V farovžu v Kompolah je letos razstavljal že četrtič. Otvoritev razstave je bila za kraj pravi kulturni dogodek, ki gaje z nastopom obogatila še vokalna skupina Kompol- čani. »Več kot 300 ljudi si je ogledalo razstavo,« pravi, »in med njimi je bilo veliko otrok iz šole, ki so bih še po- sebej prisrčni obiskovalci.« Tako uresničuje svojo skrito željo - biti slikar - Vla- do Renčelj iz Kompol in vsa- ko prosto minuto izkoristi za iskanje motivov v naravi in za slikanje. Upa, da bo kma- lu spet lahko pripravil kakš- no razstavo. Ce prej ne, pri- hodnje leto v domačem kra- ju. Ta bo jubilejna, peta po vrsti. MATEJA PODJED Jubiiej giba Plesni forum Celje praz- nuje letos 15-letnico uspeš- nega dela. Plesalke bodo ju- bilej praznovale delovno. Včeraj, v sredo, je Plesni fo- rum gostoval v Novi Gorici s plesno-šansonskim veče- rom Magma. Za ljubitelje plesne umet- nosti pa pripravlja Forum v času počitnic, od 28. janu- arja do 1. februarja, tečaje so- dobnega plesa in jazz baleta pod vodstvom Goge Stefa- novič-Erjavec in Save Ma- lenšek. Zametke plesnega gleda- lišča Celje je zasejal koreo- graf Damir Zlatar-Frey leta 1976, ko je svoje izkušnje iz zagrebške šole za sodobni ples prenesel v Celje. Teda- nje Plesno gledališče Celje je v zelo kratkem času pritegni- lo pozornost širše jugoslo- vanske javnosti in sodelova- lo na vseh večjih in po- membnejših festivalih plesa in teatra, pri nas pa si je pri- dobilo prizvok alternativne- ga teatra. Leta 1980 je umetniško vodstvo ansambla prevzela Gordana Stefanovič-Erja- vec, plesalka, koreografinja in pedagoginja, in ga razvila v Plesni forum. V njem se umetnosti plesa, giba in ustvarjanja uči 150 otrok, mladih in tudi odraslih, in sicer v devetih skupinah. Od prve predstave pod njenim vodstvom, Negacija ognja, se jih je zvrstilo še lepo števi- lo, vse do zadnje. Krava v cir- kusu, ki so jo pred dnevi že drugič uspešno predstavih v Cankarjevem domu v Ljubljani. MP Nagrajenci na rešetu Odbor za kulturo pri Izvrš- nem svetu občine Celje je v to- rek presejal predloge imen na- grajencev ob letošnjem kultur- nem prazniku. Izvršnemu sve- tu v obravnavo za sejo, ki bo 23. januarja, je med štirinajsti- mi imeni izbral sedem predlo- gov za nagrade. Imena nagra- jencev bodo javno objavili po seji Izvršnega sveta. Osrednja proslava ob letoš- njem kulturnem prazniku bo 8. februarja ob 19,30 uri v Na- rodnem domu. Na dogodek bo v mestu vabil plakat s podobo slavista Frana Miklošiča. MP Listina za ples Listino Mete Vidmar, ki jo za področje plesa podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije, je med plesnimi skupinami iz Celja letos prejel Studio za ples oziroma njegov vodja Igor Jelen. Studio za ples slavi letos desetletnico dela in ob tej prilož- nosti bodo izdali poseben katalog, plesalci pa pripravljajo tudi več predstav. Otroška skupina Igen se bo spomladi predstavila z novo premiero Potovanje v modro. Sodelovalo bo več kot trideset otrok. Ob zaključku prvega polletja se bodo v Glasbeni šoli predstavili vsi oddelki Studia za ples. V mesecu februarju načrtujejo tudi več ponovitev uspele celovečerne predstave Soba 3-6-6. MP Ozrimo se navzgor »Nismo vedeli, da je Celje tako lepo mesto!« so vzkli kali obiskovalci Dunajsk ga abonmaja, ko jih je Kol pasov vodič Rok Videč v dil med znamenitostmi st rega dela mesta. v petek popoldne, pre koncertom v farni cerkvi, je Celje ogledalo okoli petd set ljudi. Med njimi je bi veliko Celjanov. Ti so potei ugotavljali, da je tudi Ce\ lahko Dunaj; le z odprtin očmi je treba hoditi po m stu, pa se ti odpre drug sv« Privlačen in bogat v siju pr novljenih fasad in štukati na njih, z letnicami, ki ! zgovorne, če veš kaj več o i stem času. »Na ta račun I še kdo prišel v Celje,« je z dovoljna nad dvojnim ki turnim dogodkom v naše mestu dejala obiskovalka Slovenj Gradca. Sicer pa je to lahko nami da kdaj pa kdaj, kljub temj in naglici vsakdana, pogl damo mesto z drugačnir očmi. Tu in tam se ozrin navzgor, ali pa levo in desn M ZAPISOVANJA Siiandaii in miiijoni Da ima mesto Celje dokaj razvito alter ročk sceno, je vsakomur jasno. Manj jas- no pa je, da ima Celje tudi pop ročk skupino, kije »za- slovela« z nenačrtovanim škandalom: Veronigue. Gre za njihov koncert v štu- dentskem naselju v Ljub- ljani, kjer so se širši sloven- ski javnosti prvič predsta- vili kot predskupina Parti- brejkers, za trenutek, ko jih je slovenska javnost konč- no spoznala in razsula (vključujoč glasbeno kriti- ko, seveda). Toda ali se je kdo vprašal, ali ni bil ta škandal morda insceniran zato, da bi opozorili nase? Morda so se fantje res odlo- čili nastopiti pred avditori- jem kot popolni diletanti in brez vsakršnega imidža, brez katerega danes jasno ne gre. Ah pa se niso odlo- čili predstaviti se kot za- sedba, ki ne pozna osnov- nih pravil show-bussinesa, tistih pravil, ki pravijo: naj- prej show, nato bussines, potem pride pa vse ostalo? Morda, sicer pa to niti ni tako pomembno. Veroni- que bodo še naprej igrah tam, kjer lahko igrajo. To- rej na vaških veselicah na severnem Primorskem. Kdaj je imela Mladina največjo naklado? Eno- stavno: takrat, ko je izbruh- nil kakšen škandal, torej ta- krat, ko je prišlo^ do za- plembe številke. Škandal, torej. Združene države Amerike si še vedno niso opomogle od škandala, ki je nastal zaradi razstave umetniških fotografij Ro- berta Mapplethorpea. Por- nografija, ogrožanje javne morale itd. so bili vzroki, zaradi katerih je javni toži- lec pokrajine Hamilton to- žil razstavljalca, Center za sodobno umetnost v Cin- cinnatiju. Rezultat: razsta- va je bila tako obiskana kot še nikoli nobena. So pa Američani takoj dobili nov škandal, katerega zvezda je tokrat Madonna, predmet škandala pa video spot Ju- stify My Love. Televizijska mreža MTV je prepovedala javno predavanje tega spo- ta. Vzroki so jasni in enot- ni; obscenost in ogrožanje javne morale, ali bolj kon- kretno: ljubezenske scene med Madonno in njenim novim ljubimcem Tonyjem Wardom. Režiser spota Je- an Baptiste Mondino jih je posnel v ekskluzivnem pa- riškem hotelu Royal Mon- ceau. Pravzaprav ne gre za nič takega, česar ne bi vide- h tudi že po MTV. toda od- ločitev je dokončna, pa če- prav gre pri vsej stvari za čisto normalen seks, brez vsakršne sodomije in sodo- mazohizma, brez otrok in mladoletnikov in brez po- niževanj. Niti ne gre za vspodbujanje k temu. Vprašanje je le, kdo je od tega največ potegnil. Ma- donna, jasno, in distributer Warner Reprise Home Vi- deo, ki je s tem spotom za- služil že četrt milijona do- larjev. Mimogrede, kaseto lahko kupite v vsaki boljši trgovini v Ameriki za borih 9.98 dolarjev. Epilog vsega tega je, da je Madonna do sedaj samo s škandali za- služila nič manj kot 125 mi- lijonov dolarjev. Primer Milli Vanillije tu- di to: spretnost manipulira- nja in insceniranja škanda- lov. Producent in lastnik zaščitnega znaka skupine Fran Farian je točno vedel, kdaj je čas za resnico. The Moment of Truth je isto- imenski album te skupine, na katerem prepevata pra- va Milli VaniUi: Ray Hor- ton in Gina Mohammed. Milijoni se že obračajo, prejšnja Milli VanilU pa se le smejita in si maneta ro- ke. Obogatela sta na način, ki je vreden zavidanja. Iz- mislil si ga je Frank Farian in iz fantov, Roberta Pilatu- sa in Faba Morvana naredil zvezdi ter bogataša. Horton in Mohammedova pa nada- ljujeta poslanstvo, ki sta ga začela Pilatus in Mor\^an. poslanstvo, ki bo še njima omogočilo brezskrbno pri- hodnost. Žrtev vsega tega je le Academy of Recor- ding Arts. P.S. Madonnin spot lah- ko kljub prepovedi vidite tudi na MTV po polnoči. Robert Mapplethorpe je pa medtem že umrl. Aids. jasno. NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17. JANUAR 1991 - STRAN 9 Bo celjski stari grad nagelj ali neža? Ne zasebniki ne turistično drušlvo ga ne more oživiti____ Celjski stari grad še vedno ni »reprezentančni objekt občine«, kar naj bi po zatrjevanju njego- vih najemnikov že zdavnaj po- stal. Približno leto dni že osam- ljen samotari nad Savinjo. Se- stanki in obljube se vrstijo v ne- dogled, premika pa ni nobenega. Koga bi bilo treba zaradi tega temeljito okrcati? So krivi samo navidez podjetni zasebniki? Pod obetavnim naslovom »Novi najemni graščaki« smo v našem časniku sredi maja lani napisali, da je gostinsko-turistični del po- nudbe celjskega Starega gradu v rokah treh podjetnikov, ki naj bi to mrtvo turistično točko oživili in iz nje napravili tisto, kar se za tako pomemben kulturnozgodovinski spomenik spodobi, torej naj bi z združenim kapitalom gradu spet vrnih nekdanjo slavo. Eden izmed novih najemnikov je spomladi, ob podpisu pogodbe, izjavil: »Žeh- mo, da bi Celjani spet spoznali, kaj je to Stari grad.« Takrat so tudi vsi trije podjetniki napovedali, da bo restavracija z osnovno gostinsko ponudbo odprta 1. aprila. Od ta- krat je minilo že polnih devet me- secev, celjski Stari grad pa je še vedno tako sam, da bolj ne bi mo- gel biti. Ob mnogih spodletelih to- vrstnih poskusih se Celjani upra- vičeno sprašujemo, zakaj in kje se stvari zatikajo in če je bila izbira najemnika sploh pravilna. Grad je pod okriljem družbene- ga sektorja desetletja životaril, do- kler se ni pojavil zasebni gostinec Marjan Babic. Že je kazalo, da bo grad zaživel, a je bila izbira najem- nika napačna. Februarja je Babic pogodbo s Turističnim društvom prekinil, saj, med drugim, ni red- no poravnaval dogovorjenih ob- veznosti. V ponovnem razpisu za novega gospodarja so bili postav- ljeni trije osnovni pogoji: dobra gostinska ponudba, organizacija kulturnih in turističnih prireditev ter ustrezna kulturna in turistična ponudba. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, trije so prišli v ožji izbor. Med temi tremi je bil najbolj obetaven gostinsko-turi- stični in kulturni program Branka Bezenška in dveh njegovih prija- teljev, Alojza Mlinarica in Franca Čretnika. Po oceni upravnega od- bora Turističnega društva Celje je v razgovoru konec januarja naj- boljši vtis naredila omenjena troji- ca. Po dogovoru z novimi najem- niki naj bi le-ti pričeU postopno uresničevati predlagani projekt, pri čemer je imela restavracija prednost. Odprta naj bi bila 1. aprila. Trojica najemnikov je pripravila velikopotezni projekt, »reprezen- tančni objekt občine«, kot so ga poimenovali. Marca so se pričela obnovitvena dela. Izven načrta je bilo treba zamenjati elektro inšta- lacije, v celoti vodovodno in ko- munano napeljavo, zatesniti je bi- lo treba okna. Najemniki so želeli zgraditi novo kurilnico, saj naj bi bil celoten objekt centralno ogre- van. Kuhinjo so prestavili v vrhnje nadstropje, za to pa je bilo treba kupiti in namestiti dvigalo. Pre- stavili so tudi obstoječi restavra- cijski točilni pult. Po takratni ceni naj bi v objekt vložili dva tisoč milijard dinarjev. Čas je hitro tekel, pokazati pa ni bilo veliko, saj je bilo vse razkopa- no. Junija so jih v Turističnem društvu opozorili, naj odprejo vsaj restavracijski del, na kar pa na- jemniki niso pristali. Objekt so ho- teli urediti celovito, občani in turi- sti pa so se vse bolj pritoževali. Na avgustovskem sestanku na gradu so predstavniki Turističnega dru- štva Celje opozorili, da je treba čim prej vzpostaviti osnovni red: možnost vzpona na Friderikov stolp po določenem urniku, uredi- tev okolice, kioska, ki ni bil redno odprt, in zagotovitev redne proda- je prospektov in spominkov. Čez mesec dni naj bi se ponovno se- stali. Na septembrskem sestanku je bilo ideti vsaj nekaj vzpodbudne- ga: kupljena je bila oprema za re- stavracijo, urejena je bila viteška soba, prav tako sistem centralne- ga ogrevanja. Večina del je pote- kala v centralni restavraciji. Po iz- javi arhitekta, ki so ga najemniki povabili k sodelovanju, so težave nastale zaradi zamud obrtnikov in ker seje zatikalo pri nabavi ustrez- nega dvigala za kuhinjo. Takrat so najemniki obljubih, da bo oktobra kuhinja nared. Oktobra se je pokazalo, da so premiki šibki. Med ljudmi so se širile govorice, da se je trojica po- djetnikov med sabo sprla, kar so vsi trije zanikali. Skhcevali so se na prepočasen dotok denarja iz naslova njihovih obrti, saj so se tudi oni srečevali z likvidnostnimi težavami. Takrat je bila dana ob- ljuba, da bo grajski objekt odprt še pred novim letom. Torej bi Ce- ljani že lahko silvestrovali na gra- du in od tam opazovali s pisanimi svetlobnimi raketami obarvano praznično Celje. Pa spet ni bilo nič. Da bo grad zares odprt ta mesec, je zdaj že težko verjeti. Upajmo, da bo vsaj do spomladi in da bo res takšen, kot so nam ga obljubih no- vi najemni graščaki. Če bo zares takšen, kot si ga želimo in kot ga pričakujemo, si bomo vsaj rekh: vredno je bilo počakati. Denimo, da bo objekt zares enkraten. Kaj pa ostala ponudba, ki sodi zraven, zlasti kulturna in turistična? Tež- ko je verjeti, da bo trojica obrtni- kov, ki se z nobeno od teh dejav- nosti ni nikoli ukvarjala, vse to zmogla. Vsestranska ponudba Starega gradu ne more biti v ro- kah zgolj treh zasebnikov, ampak je Stari grad celjski, torej bi ga moralo usmerjati podjetje z na- tančno določenimi pristojnostmi oziroma odgovornimi posamezni- ki za posamezna področja. Le tako bo ponudba Starega gradu zažive- la, živela in se bogatila. Če kdo misli, da bo vse to mogoče pod okriljem Turističnega društva Ce- lje, se grdo moti. Tudi v tem dru- štvu ni vse tako, kot bi moralo biti. Zaradi nesoglasij je lani novembra odstopil predsednik društva. Eden od grajskih družabnikov je ob podpisu pogodbe dejal: »Za družabništvo smo se odločili zara- di kapitala, priznam, da nam je osnovni motiv dobiček.« Vloge so torej jasne. Če tudi tokrat s Starim gradom ne bo nič, bomo turistično bodečo nežo pripeli Turističnemu društvu Celje ali pa kar mestu Celje. MARJELA AGREZ Foto: EDO EINSPIELER Slovenski muzikantje za Celje Društvo »Slovenski muzikantje« iz Sindelfmgena pri Stuttgartu je bi- lo ustanovljeno oktobra lani in šteje preko 20 članov, očitno ljudi, ki še vedno čutijo veliko pripadnost svoji domovini. Tako vsaj lahko sklepa- mo po njihovem odzivu na naravno katastrofo, ki je v začetku novembra prizadela naše kraje. Takoj ko so zvedeU za poplavo, so organiziraU širšo nabiralno akcijo med zdomci v Sindelfingenu in okolici. Zdomci so se akciji odzvali v velikem številu in vsak po svojih možnostih prispe- vali denar. Preko 300 darovalcev je zbralo 6.069 nemških mark. Nameni- li so jih za odpravo posledic poplave v celjskem zdravstvenem centru. Čeprav je bila vsota skromna, je bila darovana od srca in z upanjem, da bo pomagala blažiti posledice po- plave. To so potrdili tudi konec de- cembra, ko so denar izročili dr. Ale- šu Demšarju kot predstavniku Zdravstvenega centra in podpred- sedniku občinske skupščine. S tem denarjem bodo poravnali račune za že naročene medicinske aparature iz uvoza, ki jih morajo plačati v de- vizah. Slovenski muzikantje pa namera- vajo spomladi organizirati srečanje zdomskih in domačih narodnoza- bavnih in folklornih skupin ter čisti izkupiček nameniti za celjsko zdrav- stvo. MBP Jasmin z nabožnimi predmeti bara nirioS ^^^^^^Jši še za eno zasebno prodajalno. Bar- dr^ih razll ""^""'^^ °^P^1^ prodajalno Jasmin, ki še od so na voljo rafnPn^K^^-J^ '^''"^ Pon^dbi Na njenih policah v tem čas nS^' nabožni predmeti od križev do podobic, tudi krstn", T.Kh ^^^og^^.udi več vrst jaslic, prodajajo pa marsikaj ^'^^^J^^na in birmanska oblačila, sveče in še T. TAVČAR Tri glasbene ljubice In 180 svatb Na zlati poroki pa bi mu igrali drugi. Andrej Koželj iz Planin- ske vasi pri Planini ima za sabo 78 let, ki mu jih je za- polnjevala glasba. Godel je na 180 porokah, na njegovi zlati poroki, ki bi jo moral z ženo Amalijo proslaviti lani oktobra, pa naj bi mu zaigrali drugi. Njegovemu ostremu očesu prav gotovo ne bi ušlo, kako ti mlajši muzikantje ravnaju z njego- vimi tremi glasbenimi lju- bicami - harmoniko, klari- netom in kitaro... Pa mu jo je zagodlo zdrav- je in je morala poroka poča- kati. Malo pa so se vseeno poveselili tam pred novim letom, ko se je ata Koželj vr- nil iz bolnišnice, kjer je pre- živel tudi poplavo. Na doma- čiji se je takrat zbralo vseh pet Koželjevih otrok z druži- nami - Andrej, ki gospodari doma. Dragica, ki živi v Ce- lju, Majda, ki jo je življenje zaneslo na Teharje, Cilka, ki živi v Bistrici ob Sotli, ter Angela, ki je prišla iz Seno- vega. Mama Amalija je kar cvetela in jih je hitro pohva- lila: »Pridni so in pogosto prihajajo.« Ampak kadar so vsi skupaj, je pa še lepše... Tudi Amalija ima glasbo globoko v srcu zapisano. Prepevala je pri pevskem zboru, v katerega je več de- setletij zahajal tudi Andrej. Tam sta se spoznala in pred petdesetimi leti tudi vzeia. Andrej je bil potem kar tri desetletja tudi zborovodja, šentviški pevci pa so vadili kar na Koželjevem domu, ta- ko da je bilo petja vedno obi- lo pri hiši. Pa tudi igranja. Andrej je sam večkrat kakš- no vižo udaril, pa tudi druge je učil. Z notami se je srečal že pri trinajstih, učil pa gaje oče, ki je bil prav tako glas- benik, in Andrej je potem to muzikalično tradicijo prene- sel tudi na sina. Ob glasbi je bilo vedno ve- liko drugega dela. Za dušev- no hrano so bili pesmice in instrumenti, za telesno pa 8 hektarjev velika kmetija. Veliko bremen je bilo na Amaliji: »Precej sem bila sa- ma. Vojska, orožne vaje, otroci, kmetija, skrb za mo- ževe starše...« Ampak z do- bro voljo in nasmehom je vse lažje. In to je Andrej pri- našal s svatb, pa tudi s kolin, ki jih je z veseljem zabelil več kot dvajset vsako zimo. Ja, lepo je pri Koželjevih, ko bi le bilo še zdravja... Čez nekaj tednov bo prišla pomlad in čvrste ljudi s Pla- nine napolnila z novimi živ- ljenjskimi močmi. Spet bo vse po starem, tako kot je treba... BRANE JERANKO Foto: EDI MASNEC Andrej Koželj in njegova Amalija sta skupaj že več kot 50 let. Na njuno sliko vsekakor sodi tudi klarinet, pa kakšen vnuk... STRAN - 17. JANUAR 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Koliko IVIlekarne bo direktorjeva last? v Mlekarni v Arji vasi so lani najeli in po besedah Aloj- za Kampuša tudi dobro plača- li flnančnega izvedenca, ki je razčistil premoženjska raz- merja, nastala pri izgradnji Mlekarne. Kaj je ugotovil fi- nančni izvedenec, je zaenkrat še skrbno čuvana skrivnost, Kampuš pa v imenu Mlekarne zagotavlja: »Nismo zmanjše- vali ali odprodajali kapitala in priznali bomo vse, kar je bilo dejansko vloženo v Mle- karno.« To zagotovilo smo slišali udeleženci pogovora med predstavniki zadrug in mlekar- ne, poleg so sedeli še župani šentjurske, laške in žalske ob- čine. Za skupno mizo v Žalcu naj bi se pred tednom dni po- govarjali o poslovanju v letu 90 ter letošnji poslovni politiki. A po razpravi sodeč je udele- žence bolj zanimalo lastninje- nje oziroma vračanje premo- ženja. Nastajajo nove družbe Znotraj Mlekarne, ki ima zdaj 250 zaposlenih, to število pa nameravajo zmanjšati še za 60 ljudi, je v zadnjem času na- stala in še nastaja kopica novih družb. Ustanovili so podjetje Celeia Izvoz Uvoz, v to podjet- je so vložili kapital zaposleni Na posvetu v Žalcu so mno- gi menili, da naj se problema- tika lastninjenja in vračanja premoženja razrešuje v po- slanskih klopeh. Večina se je ogrela za ta predlog, pa jih je predstavnik iz Slovenskih Konjic kaj hitro spomnil, da se je na novo gradila mlekar- na le na Celjskem. Zato po- slanci v republiški skupščini najbrž ne bodo ravno zainte- resirani za reševanje dilem v mlekarnah, saj gre očitno za problem, ki ga moramo rešiti znotraj celjskih plotov. delavci in sicer 205 delavcev po tisoč dinarjev. Celeia mle- karstvo, sirarstvo in čebelar- stvo je v to podjetje kot mati vložila 300 tisoč dinarjev. Pod- pisana je tudi pogodba s tujim partnerjem, ki vlaga v podjetje Izvoz Uvoz sto tisoč ATS, vsak zaposleni v Celei pa lahko vlo- ži v to podjetje še po tisoč ozi- roma dva tisoč dinarjev. Na- men firme Izvoz Uvoz je pred- vsem ta, da Celei ostanejo viso- ke provizije, ki so jih doslej spravljali v žep po drugih orga- nizacijah. To podjetje, torej Ce- leia Izvoz Uvoz, je soustanovi- lo tudi firmo v Gradcu, tam ima Celeia Izvoz Uvoz 49 od- stotkov kapitala. Ta firma je ustanovljena predvsem zaradi skupnega nastopa z avstrijski- mi mlekarnami ob vstopu de- žele v EGS. Avstrijske mlekar- ne namreč posamično niso sposobne konkurirati produk- tivnosti drugih zahodnoevrop- skih dežel, zato se združujejo, to združenje pa v celoti podpi- ra firmo Celeie v Gradcu, vse sodelovanje s slovenskimi, hr- vaškimi in bosanskimi mlekar- nami pa bo potekalo izključno preko sistema Celeia. Določena nova podjetja v okviru sistema Celeia naj bi nastajala tudi na domačem po- dročju. Ena takšnih firm je predvidena v Zagrebu, prevze- la naj bi prodajo mleka in mlečnih proizvodov v drugih republikah. Družba z omejeno odgovornostjo za prodajo mle- ka naj bi nastala tudi v Slove- niji, poleg te pa še družbe za opravljanje transportnih stori- tev, za skladiščenje blaga, od- kup kravjega in kozjega mle- ka, zatem družba za informati- ko, knjigovodstvo in finančno operativo ter razvoj. Vse to bo- do podjetja v mešani lastnini oziroma po Kampušu nekakš- ne hčerinske firme. Kot mački okoli kaše Večina predstavnikov za- drug je podprla takšno organi- zacijo, vsi pa so vztrajali pri tem, da je treba čimprej razre- šiti problem lastnine in na os- novi tega, koliko je kdo vložil v Mlekarno, določiti upravljal- ske deleže. V Mlekarni so naje- li finančnega izvedenca, ki je določil premoženjska razmer- ja, vendar predstavniki Mle- karne nočejo veliko govoriti o tem, kakšne so ugotovitve iz- vedenca. »Vsak, ki je vlagal, naj pride s svojim zahtevkom in seveda dokazili, mi bomo priznali vse, kar je kdo vložil v Mlekarno,« je dejal Kampuš. Že v tem tednu naj bi se sestala komisija, ki bo govorila o vra- čanju lastnine, zakon pa priča- kujejo v naslednjih treh mese- cih. V zvezi z lastninjenjem in Mlekarno so predstavniki za- Kljub vsem težavam, pravi- jo v Mlekarni, da so lani do- bro vozili. Izboljšali so fi- nančno stanje podjetja in za- čeli z normalnim poslova- njem. Močno so razširili zuna- njetrgovinski promet, ta je la- ni znašal 11 milijonov dolar- jev. Osvojili so celotno slo- vensko tržišče in del Hrvaške, umaknili pa so se s srbskega tržišča. Kljub tanki denarnici so kupili stroj za polnjenje konzumnega mleka, vlagalec mleka v zabojčke, stroj za pranje embalaže ter napravo za ugotavljanje vode v mleku. Čeprav je področna mlekarna ena najsodobnejših v Sloveni- ji, pa je po petih letih potreb- na temeljite modernizacije, stroji so zastareli in postajajo vse dražji za vzdrževanje. Ob tem so se mnogi spraševali, zakaj ta najsodobnejša mle- karna v teh petih letih ni de- lala s polno paro in tako izko- ristila vse naprave. drug hodili naokrog kot maček okoli vrele kaše. Marsikdo je govoril o bojazni, da bo Mle- karna do izida zakona že po- vsem v privatni lasti, da ne bo več kaj vzeti in česa upravljati. Bili so sicer tako fini, da nihče ni izrekel imena, a ker hodimo po istih ulicah, gre verjetno za vprašanja v zvezi s tem, kolik- šen del Mlekarne bo do izida zakona v rokah direktorja Čul- ka. Česa drugega, razen zago- tovil, da kapitala Mlekarne ni- so zmanjševali ali odprodajali, pa ni bilo slišati. Večina za- družnikov, še zlasti je bil oster predstavnik šmarske zadruge, pa je menila, da morata proiz- vajalec in predelava z roko v roki, proces lastninjenja po njegovem ne bo šel mimo za- družnikov, Mlekarna pa se naj preoblikuje v zadružno podjet- je, kjer bodo zadruge imele svojo upravno pravico. Seveda se marsikatero vprašanje pora- ja na osnovi takšnih in drugač- nih govoric, ki pa nastajajo ravno zaradi tega, ker ljudje ni- majo informacij. Razreševanje premoženj- skih zadev iz preteklosti je pomembno v Mlekarni tudi zato, ker želijo začeti z mo- dernizacijo in jasno je, da nihče ne bo vlagal denarja v Mlekarno, če ne bo natanč- no, vedel, kakšne koristi in pravice bo imel od sovlaga- nja. Predvsem tri stvari bi ra- di uredili v Mlekarni: steril- no linijo, ki bo omogočila prenos proizvodnje sterilne- ga mleka iz Avstrije in neka- terih delov Jugoslavije v Ar- jo vas. Druga naložba bi bila nakup strojev za polnjenje jogurta, kar bi prav tako omogočilo prenos proizvod- nje jogurele iz Avstrije v Ar- jo vas, v obeh primerih bi bila proizvodnja cenejša, ker odpadejo transportni stro- ški. Tretja naložba, ki jo ima- jo v načrtu, je lastna oskrba z vodo. Za vse troje bi po sedanjih izračunih potrebo- vali preko 116 milijonov di- narjev. V Mlekarni naj bi za- gotovili 10 odstotkov denar- ja, 30 odstotkov v Ljubljan- ski banki, 60 odstotkov de- narja pa naj bi prispevali kmetje, zadruge, zaposleni in še kdo. S tem naj bi posta- li delničarji mlekarne na os- novi realno vloženih delov in bodo imeli prednosti pri pro- daji mleka. Glede na odkup mleka naj bi največji delež denarja prispevali kmetje v žalski in šmarski občini. Takšni so zaenkrat predlogi iz Mlekarne. Udeleženci pogovora v Žalcu so menili, da je zelo pozitivno dejstvo, da so se začeli pogovarjati, upajoč se- veda, da bo dialog možen tu- di tedaj, ko se bodo začeli pogovarjati o lastninjenju. Ah pa je morda tokrat pogo- vor med predstavniki zadrug in Mlekarne uspel, ker so se opravičili vsi poslanci, sicer člani kmečke zveze? IRENA BAŠA Foto: EDO EINSPIELER Marija bo! Obnovljena Pieta vsak čas na svojem mestu Celjani, ki živijo s svojim mestom, že več let pogreša- jo kip Pieta, ki je bil sestav- ni del pročelja v Zidanško- vi ulici 3 v Celju. Prenova te kvartirne rene- sančne hiše iz 16. stoletja se je pričela leta 1982. Takrat so iz hiše na renesančni fasadi sneh plastiko Pieta, ki pred- stavlja Marijo z mrtvim Jezu- som. Kip je iz 16. stoletja, je iz kamna in težak nekaj sto kilogramov. Potreben je bil temeljite obnove in le to je opravil akademski slikar - konservator speciahst Vik- tor Povše. Restavrirana Pieta, izred- no lepo delo renesančnega mojstra, je začasno spravlje- na v zakristiji Marijine cerk- ve v Celju. Ker so tudi rene- sančno fasado z nišo, v kate- ro Pieta sodi, že obnovili, bo- do plastiko v kratkem vrnili na prvotno mesto. Original bo zaščiten pred vremenski- mi neprilikami z zastekleno nišo. Kraja te renesančne umetnine ne bo mogoča, ker je pretežka, za njeno name- stitev bodo morali postaviti odre ali jo dvigniti z dvi- galom. Pieta iz Zidanškove ulice v Celju je kulturna dedišči- na, njeno restavriranje pa sta omogočila Župnijski urad Sv. Daniela v Celju ter Za- vod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. ZDENKA STOPAJ! V Pristavi ne bo glinokopa Nov glinokop za potrebe Ljubečne, ki so ga najprej na- meravali odpreti v Pristavi pri Vojniku, bo po zadnjih do- govorih z zagrebškimi voja- škimi oblastmi v Zadobrovi. Gre za 23 ha gozdnih površin, ki so pretežno v lasti vojske, deloma pa občine. Po zagoto- vilih pristojnih na občini nji- hovo nekdanje lasiništvo ni sporno, glina pa je enake ka- kovosti kot na dosedanjih iz- koriščenih območjih. Krajani Pristave po novem torej ne bodo prizadeti, vpraša- nje smotrnosti posega v okolje pa še vedno ostaja. Zato naj bi IKl Ljubečna pridobila repu- bliško mnenje o pomembnosti njene proizvodnje za nacional- no gospodarstvo in izvoz, na osnovi česar bi opredelili letne in končne površine začasno odstranjenega gozda. Takšno rešitev so predlagali na zadnjem zasedanju celjske- ga izvršnega sveta, na katerem so obravnavali stališča do šte- vilnih pripomb ob javni razgr- nitvi zasnov za gradnjo cen- tralne čistilne naprave in od- Večina pripomb na zasnovo za gradnjo centralne čistilne naprave pod Rifengozdom se je nanašala na posege v kme- tijsko zemljišče, ki naj bi bili čim manjši. Velik del nezado- voljstva krajanov pa bi po mnenju njihovega predstav- nika na seji izvršnega sveta odpravili z ureditvijo ceste na levem bregu Savinje - od apnenika v Zagradu do meje z laško občino. prtje novega glinokopa za po- trebe tovarne Ljubečna. Veči- no pripomb krajanov bodo lahko upoštevali v nadaljnjih postopkih, še zlasti v primeru glmokopa. za katerega so torej našli ustreznejšo rešitev, kot je bila prvotna. Krajani Pristave so lani ostro nasprotovali predlaganemu odprtju glinokopa v njihovem kraju. V razpravah v prizadetih krajevnih skupnostih Vojnik in Ljubečna so zahtevali tudi ohranitev varovalnega pasu gozda ob širitvi sedanjega gli- nokopa v Šmiklavžu. Obe zah- tevi so na občini ob usklajeval- nih pogovorih podprli. Menili so, da je dolgoročno nujno ohraniti 100-rnetrski varovalni gozdni pas v Šmiklavžu, razši- rili pa naj bi ga še z rekultivaci- jo že izkoriščenih površin. TC Blaž gre v London v ponedeljek, 21. januarja, bo v London odpotoval štiri- letni Blaž Skornšek iz La- škega, ki ga tam čaka opera- cija srca. Skupaj s starši in v sprem- stvu dr. Janeza Tasiča bo do- poldne odpotoval z letalom iz Brnika, 23. januarja pa ga bo pregledal na zasebni otro- ški kliniki dr. Taylor. Opera- cija naj bi bila predvidoma zadnji teden januarja. Kot smo že poročali, so Skorn- škovi samoplačniki operaci- je, saj jim pristojne instituci- je poti v London niso odobri- le, na akcijo zbiranja denarja za njegovo operacijo, pa so se množično odzvali številni posamezniki s Celjskega, pa tudi podjetja. Skupno so zbrali več kot sto tisoč nem- ških mark dinarske proti- vrednosti, kar je celo več kot potrebuje Blaž za operacijo. N.G. Rogla med počitnicami polna Roglo v teh dneh obiščejo predvsem smučarji. Okoli 600 jih je med tednom in pri- bližno dva tisoč med dela prostimi dnevi. Hotelske zmogljivosti so na Rogli za- sedene, medtem ko je precej prostora še v bungalovih. Drugače bo med zimskimi počitnicami, za katere imajo že vse zmogljivosti prodane. Obeta pa se tudi novost, saj bo predvidoma do počitnic že odprto novo smučišče in vlečnica Košuta. Zmogljivosti smučišča na Rogli je 12 tisoč petsto smu- čarjev na uro. in ker jih je med tednom precej manj. so se odločili, da smučišče Jur- govo obratuje le ob koncu tedna. Na Rogli je tudi precej tu- jih gostov, vsem pa poleg urejenih smučišč nudijo tudi rekreacijo v športni dvorani; kjer prirejajo turnirje, minuli teden so pripravili slikarsko kolonijo, pa pekarsko if slaščičarsko razstavo ter pri- kaz pohorske obrti in izdelo; vanje cokel, ki so bile tudi naprodaj, odprta pa sta tudi nočni in disco klub. Od sobote dalje, tako ko' na številnih slovenskih smU; čiščih, veljajo tudi na Rogl' višje cene smučarskih vo- zovnic. Tako je za dnevno karto za odrasle treba odšteti 220 dinarjev in 150 za otroke za dopoldansko 150 ozirom^ sto dinarjev in za popoldan- sko 160 oziroma 120 di narjev. N.G Kdo bo kupil dom v Logarski? v torek so zaradi slabega obiska in slabega poslovanja zaprli Izletnikov Planinski dom v Logarski dolini. Zaprt naj bi bil do aprila oziroma do začetka intenzivnejše se- zone. »Logarska dolina je v teh dneh mrtva, ni organiziranih skupin, zelo malo pa je tudi posameznih obiskov,« pojas- njuje odločitev Ludvik Račič, pomočnik direktorja za prav- ne, kadrovske in splošne zade- ve v celjskem Izletniku. »Prav tako ni v Logarski dolini niče- sar, kar bi pozimi privabljalo goste. Ni urejenih smučišč, prejšnja leta so poskrbeli vsaj za tek na smučeh, letos pa se v zgornjem delu Savinjske do- line ne dogaja prav nič« Planinski dom je zaradi svo- je dokajšnje neurejenosti in neprimernih sob po mnenju turističnih delavcev v mozirski občini že dolga leta ovira za uspešnejši razvoj turizma v Logarski dolini. »V Izletniku že skoraj leto dni skušamo ta dom prodati, vendar ni resnih ponudnikov. V našem podjet- ju nimamo namenskih sred- stev, da bi se lotili večjih adap- tacijskih del. Vsekakor mi ne nameravamo obnavljati in po- sodabljati objekta," pravi Ra- čič. »Ovira za prodajo Planin- skega doma je visoka cena, ki so jo lani marca določili cenil- ci. Takrat so ocenili, daje dom vreden več kot 1,5 milijona mark. V oktobru smo Planin- ski dom še enkrat ocenih, ta- krat so določili ceno manj kot milijon mark, točneje 6,8 mili- jona dinarjev. Zavedamo se, da je to visoka vsota, vendar je nismo določili sami. Tržna ce- na doma je nižja od teh oceni- tev, vendar smo dolžni upošte- vati veljavno zakonodajo.« Bodoči kupec bo moral vse- kakor temeljito sanirati objekt, preurediti bo potrebno skor^ cel Planinski dom. Kakor nam je povedal Račič, so se že dogo- varjali s posameznimi kupci, ovira za dokončen dogovor pa je nedorečenost razvoja turiz- ma v Zgornji Savinjski dolini. Poleg tega je bila vprašljiva tu- di lastnina, vendar so v Izletni- ku povedali, da pravni predni- ki nimajo nobenih pravic do Planinskega doma in zemlje, na kateri stoji. Torej tudi pri Planinskem domu v Logarski dohni ugo- tavljamo dejstvo, da bo morala mozirska občina končno dore- či politiko razvoja turizma v Zgornji Savinjski in Logar- ski dolini. »To bi bilo res po- trebno,« pravi Rračič. »Vseka- kor pa ni le Izletnik tisti, ki ovira razvoj tako pomembne dejavnosti, kot je turizem v ob- čini Mozirje.« URŠKA KOLENC RADIO 17. JANUAR 1991 - STRAN 11 RAPIJSKE KUMARICE Piše Nada Kumer Napake naše nevsakdanje Motiti se je človeško. Kdor dela. greši. Za znanima rekoma se včasih skrije- mo, ko skušamo opravičiti svoje napa- ke. Čeprav drži. da nezmotljivih ni. Tudi na radiu, seveda ne, čeprav se vsi po vrsti trudimo, da bi delali čim manj napak. In tako nastajajo radijski škratje. Vča- sih so res bolj splet objektivnih kot sub- jektivnih okoličin. Včasih so tudi prav zanimivi. Zgodi se, da jih opazijo le drugi, povzročitelji sami pa ne. Zgodilo se mi je, da me je sodelavec ali poslušalec opozoril na napako, ki je sama sploh nisem opazila. Ko sem reci- mo nehote december preimenovala v ja- nuar ali Mitjo v Matjaža. Zdi se, kot da za , mikrofonom včasih misli in jezik ubere- ta vsak svojo pot. Zato naj bi vsak napo- vedovalec, novinar, moderator poskrbel za svojo popolno zbranost, ko govori v eter. Praktično je, žal, to včasih nemo- goče. Nismo roboti, smo ljudje. Nobena od teh napak ni usodna. So pa bolj ali manj neprijetne, bolj ali manj hude. Najbolj boleče in nedopustne so napa- ke, kijih lahko zagrešimo pri prebiranju plačanih sporočil. Ko sem še sama napovedovala^ sem najbolj nerada prebirala čestitke. Se po- sebej takrat, ko sem bila še začetnica brez izkušenj in so se mi napake dogaja- le pogosteje. Kar nekam bala sem se jih. Bala zato, ker sem se zavedala, da v ti- stem trenutku nekje nekdo pričakuje prisrčno voščilo, profesionalno brezhib- no prebrano sporočilo, za katero je nav- sezadnje odštel tudi določeno vsoto de- narja. Odgovornosti do dela se je zato pri takem branju pridružila še odgovor- nost do čisto konkretnega poslušalca ali kroga ljudi, ki so prav tisti hip pričako- vali radijsko čestitko. In še bolj boleče in neprijetne so napa- ke, če se prikradejo v osmrtnice. Redke so, a se zgodijo. In čeprav je pravzaprav lahko razumeti, da se človek pač zmoti, se vendarle počutiš neznansko slabo, če si že tako prizadete svojce prizadel še s svojo nenamerno napako. V to razmišljanje meje pravzaprav po- tisnil takšen neprijetni dogodek, ki se nam je pripetil prejšnji teden. Nehote in nerazumljivo je bila napačno prebrana ura pogreba. Seveda smo zmoto popra- vili, a grenak priokus je ostal. To pišem v opomin vsem nam in pa tudi zato, da bo jasno, kako nismo brez- brižni do svojih napak, kako nam ni vseeno... A, žal, radio je medij trenutka. Tistega, kar se zgodi v eter, ni mogoče več izbri- sati. Pa bi si včasih želeli. POZNATE GLAS > SPOZNAJTE OBRAZ Ljubezen za mikrofonom Med vsemi napovedovalci je radio Cveti Petek najbolj zaznamoval življenje. V ra- dijskem studiu, kije bil pred petnajstimi leti, ko je Cveta začela napovedovati, še na podstrešju občinske stavbe, je namreč spoznala svojega sedanjega moža Dušana. On je bil takrat radijski tehnik. Cveta, profesorica slovenš- čine na Srednji metalurški šoli v Štorah, je delo za mi- krofonom za nekaj časa pre- kinila takrat, ko je postala mamica. Sin in hčerka sta privekala na svet v razmaku enega leta; danes štejeta de- set in devet let. Ko sta otroka malce zrasla, se je Cveta vr- nila za mikrofon. »Radio je pravzaprav zame neke vrste zatočišče, kamor se umaknem pred vsakdanji- mi težavami in opravili. Ob službi in gospodinjstvu mi časa skoraj da ne ostaja, tako da je napovedovanje zame neke vrste razvedrilo,« pravi Cveta. Žal ji je, da nima več časa, da ni večkrat na programu. »Mislim, da le kontinuite- ta, čim bolj pogosto napove- dovanje zagotavlja določeno kakovost napovedovalca. Sama opazim, da po kakšni daljši pavzi težje napovedu- jem, kot sicei'.« Ker smo ravno vstopili v novo leto, jo povprašam še po željah, ki jih ima. »Kaj naj bi si želela? Pred- vsem mir. Da se ne bi že pre- bujala ob radijskih vesteh o krvavih spopadih, bom- bah, grožnjah... Da se ljudje ne bi pogovarjali zgolj o poh- tiki. Da bi se dan lahko začel sproščeno in brezskrbno, brez ugibanja o tem, kaj nas bo še doletelo, brez razmi- šljanja, kako bomo preživeli do naslednje plače. Želim si, da bi zaživeli spet sproščeno, da bi se znali iskreno nasme- jati.« Predvsem vedrine pogreša Cveta okrog sebe. Kajti ona sama je po naravi veder človek. NADA KUMER ŠKRATKI V radijski napovedovalni- ci se je pojavilo izpisano ge- slo: »Poslušalec je bog!« Zlobnež je pred boga vstavil še črko U. ^ z\ ^ Tatjana Cvirn je zaradi svojega priimka dobila nadi- mek Nitka. Ko so med odda- jo iz Kompol nekajkrat ome- nili »rdečo nitko« se je pošte- no razhudila: »A ne vidite, da sem v zelenem pulo- verju ?« .i^ /2^ Z\ Mitja Tatarevič-Mičo je osrečil sam sebe. Naselje na- mreč izgubljeno denarnico z dokumenti in plačo v kon- vertibilni valuti. ^ z\ ^ Ernestina Džordževič ni imela takšne sreče. Za krz- nom in zlatom, ki so ji ga iz stanovanja odnesli vlomilci, ni duha ne sluha. zi. Kamilo Lorenci pa je ne- srečen, ker ni ničesar izgubil in ne more ničesar najti. Na radiu se sprašujemo, kaj pomeni, da si je naš šef kupil knjigo z naslovom Sam. ^ zx Sašo Matelič, Franček Pungerčič in Erika Majcen živijo najbolj sladko življe- nje in pijejo grenko kavo. Po zadnjih podatkih se jim bo pridružil tudi Kamilo Lo- renci. ^ Z:^ v zadnjem škratku izvemo tudi. zakaj je poslušalec U- bog. Baje zato, ker je napo- vedovalec »bog bogova.« Brane Rončel na Radiu Celje Glasbene oddaje na Radiu Celje bodo le- tos dobivale novo podobo postopoma in ne naenkrat ob novem letu. kot je bilo običajno do sedaj. Že v prejšnji številki smo pisali o tem, da bomo imeli poslej lestvici tuje in domače zabavne glasbe. Naslednja spre- memba pa bo v sredinih oddajah Odprto z violinskim ključem. Oddajo Ročk gverila bo namreč zamenjal Brane Rončel s svojo oddajo. Brane Rončel je prav gotovo eden največjih poznavalcev zabavne glasbe ne sa- mo pri nas, temveč je priznan tudi v svetu, saj je član raznih mednarodnih glasbenih združenj in ustanov, pripravlja pa glasbene oddaje na večih radijskih postajah. Za omenjeno oddajo na Radiu Celje je obljubil veliko glasbe in komentarjev ter tudi klepetov s poslušalci, tako da bo odda- ja prav gotovo všeč vsem tistim, ki imajo radi dobro zabavno glasbo. Halo studio, halo studio! »Zveza je vzpostavljena!« je iz reportažnega avta pred domačijo Milana Butinarja v Kompolah, ki nas je minuli petek gostila, sporočil teh- nik Mitja Tatarevič v matični studio. Torej lahko začnemo z mavričnim javljanjem o življenju in delu ljudi v teh krajih, s katerimi sta tistega dne paberkovali novinarki Tatjana Cvirn in Mateja Po- djed. Sliši se čisto prespro- sto, pa vendar... ... smo enajsto uro ujeli za las. Pravilo, da mora tehnika služiti narodu se namreč včasih lahko izjalovi, ali pa ga dobesedno odnese veter. Kot v Kompolah, kjer je Mit- ja - alias Mičo postavil mon- tažno anteno. Za dobro sliš- nost je to pot splezal na stre- ho Butinarjeve garaže in ko je bilo delo opravljeno, je te- bi nič, meni nič, močan su- nek vetra iznad Svetine ante- no podrl in jo kot igračko položil na bližnjo električno napeljavo. In ker je v slogi moč, po tem pa so Kompole tudi znane, je s pomočjo go- stiteljev nekaj minutk pred pričetkom oddaje antena po- novno trdno stala na beton- ski strehi garaže. Če ne bi, si z javljanji prek telefonov ti- stega dne ne bi mogli kaj pri- da pomagati. Bili so gluhi in nemi, kar zadnje čase kraja- ne močno spravlja v slabo voljo. No, kar zadeva anteno in njeno pospravljanje, je šlo hitreje, saj je v kuhinji že di- šalo po koruznem kruhu in domačih klobasah. Pa tudi- Ijudske pevke s Kompol so pridale svoje. Halo studio! Še malo, pa bo. Veter je podrl anteno na garaži. REVIZIJA RUMENEGA CE Dan, ko bom pojedel mikrofon Petkova oddaja meje spomi- njala na nekoč že preživeto va- rianto obupa. Bilo je kot v sta- rih risankah in za razliko od hladnega studia mi je bilo kar toplo pod kožo. Namreč, bil je dan. ki ni predstavljal nikakr- šen »dead line<- za kogarkoli oz. ni obujal nobene zgodovin- ske polresnice. Dan torej, ko si si navkljub ultimatu Varnost- nega sveta z veseljem prižgal cigareto in rekel: -Dober ve- čer. .." Sporno je bilo le to. da mi je pol ure pred začetkom oddaje nekjdo prišepnil odre- šujoč kompliment: nori vodi- telji kot magnet privlačijo nore privržence. Ali pa sem morda to kje prebral? Ne vem. Kakor- koli že. ta iskrica ima politično konotacijo. kot metaforo pa jo je mogoče prilepiti komurkoli, navsezadnje tudi samozvani koklji. ki paradira pred ubobo- žano množico podanikov so- rodnih interesov. Sicer pa je norost naravni pojav, kije tako nedifmiran. da nekoga, ki je v pn.'em rangu. zašijejo s prisil- nim jopičem, tistega, ki se od t. i. nekoga razlikuje le v tem. da zna vrteti jezik in prepevati po aktualno političnih notah, pa ustoličijo za cesarja. Ko nekdo vendarle ugotovi, da je slednji gol. ga običajno zašije- jo. Ali cesarja, ali pa tistega, ki je to spoznal. Vse je namreč odvisno od ranga norosti vseh ostalih. Konkretno bi izgledalo tako- le. Voditelj Rumenega CE po- stavi hipotezo, da je svet maj- hen. In vsi mu pritrjujejo. Na koncu pa se najde-nekdo, kije slučajno prepotoval ves Bližnji vzhod in kot Huseinov talec komaj čaka. da se vrne domov. Pot je bila dolga, (ne zato. ker se je vozil z JAT. ampak zaradi hrepenenja po psu Rexu). In ta nesrečnež nesramno trdi. da svet ni majhen, ampak bolan. V primeru, da mu nori voditelj zmeče v obraz ducat še bolj neumnih argumentov, bo po- potnik spoznan kot bolno bit- je, ki ga je treba zašiti. Če pa to voditelju ne uspe oz. se na pek način strinja z njim. bo izgubil vse tisti, ki so verjeli, daje svet le majhen in nič drugega. Skratka, izgubil bo bivše somi- šljenike, ki ga bodo strpali na smetišče zgodovine, kjer bo mirne volje lahko ustanovil Odbor za zaščito norosti. Vse je namreč odvisno od njegovih postmanipulatorskih ambicij. Na lokalnem grobišču poči- va tudi zadnja oddaja Rumene- ga CE. Če me spomin ne vara. smo govorili o demonopoliza- ciji TV Slovenija. O tretji mre- ži, za katero obstaja domneva, da jo bodo naselili pajki. Eden od partnerjev družbe TV 3 je tudi celjski izvršni svci. ki bo vodil tovrstne aktivnosti, do- kler ne bo ustanovljena d.o.o. TV CE. Sicer pa si več o tem lahko preberete kje drugje. Odziv na to temo ni bil ravno zastrašujoč. Nekdo je celo (off Piše Bojan Krajne record) pripomnil, da ni nič žgečkljivega, ostali pa so si bili enotni, da več TV Postaj po- meni več različnega programa. Tako bo Lidija lahko uživala v pornografiji. Zlata v znan- stveni fantastiki. Nadja bo končno videla Thca Bo.^tiča. ko bo na TV CE bral lokahio kroniko, vsi ostali pa bodo bu- ljili v teletekst in poslušali Ra- dio Celje (če se vmes ne bo pojavil še kakšen Kričač). Ru meno strelo pa bomo posprr mili k zadnjemu počitku m \ S( bo tako. kot da vojne v Zalivu sploh ni bilo. Vmes bo sicer še nekaj mah ga pokalo, nekateri bomo uf:< tovili. da smo še živi. drugi p da smo bili le društvo mrtvih pesnikov. 12. STRAN - 17. JANUAR 1991 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Hazardiranje z vestjo »Slovenci smo se znašli v težkih ča- sih, ko naj bi nam Bog pomagal in pa seveda mi sami drug drugemu, da pre- živimo, zato vam pošiljam to Sloven- sko pismo, ki naj bi nam pomagalo preživeti te težke čase. Zato bodimo med seboj solidarni in si pomagajmo na ta način in upam. da vam bo to pismo prineslo vsaj nekaj sreče in po- moči. « Tako se začne pismo, ki kroži te dni po naši deželi... KOMENTIRAMO Slede navodila v verigi sreče, pošlje naj se petdeset dinarjev ter dvajset ko-' pij tega pisma, ta naj se razdele prijate- ljem, ki potrebujejo srečo, pomoč in denar. In na koncu še prošnja, da te verige posameznik ne prekine, ker je »moja, vaša in naša sreča odvisna od vseh in za vse. kajti to ponudbo je zbral Slovenski narod, mora priti med vse Slovence, da bomo vsi skupaj laž- je preživeli.« Ko človek dobi takšno pismo, se naj- prej vpraša, kdo ga je lansiral. Ah gre res za denar, za pomoč, za domoljub- nost, kajti v teh časih je vse mogoče. Kdor nasede takšni lahkomiselnosti naj se vključi v to igro. če pa je koga zaradi groženj v njej strah, pa je najbo- lje da ga kar pobere, saj bo umrl zato, ker ne veruje v Boga in zato. ker je Slovenstvo obesil na klin. Bistvo iger na srečo je v tem, da ljudje nasedajo zaradi denarja, ki naj bi ga dobili, ne pa zaradi ideologije, ki se skriva v ozadju. Kaj ima veriga sre- če opraviti z Bogom, kaj s slovensko zavestjo, kaj s skrbjo, če bo naš sloven- ski narod preživel? Tu ne gre za igre in kruh, v špilu je hazardiranje z vestjo in umazanija takšnih iger se lepi na verne in never- ne, na poštene Slovence in na tiste, ki ob tem držijo figo v. žepu. Vse skupaj je veliko izrabljanje čustev, v ozadju pa je denar. Vemo pa, da ljubezen in denar ne gresta skupaj, zato so takšne verige sreče toliko bolj obsojanja vred- ne. Se več! Ogabne so. ZDENKA STOPAR Obnovljen tekstilni oildelek Blagovnica Savinjskega magazina na Polzeli praznuje letos svojo deset- letnico. Tragovsko podjetje Savinjski magazin vstopa v to praznično leto z željo, da bi bili njihovi potrošniki zadovoljni tako z njihovo ponudbo kot z odnosom do kupcev. Prav zaradi tega so tudi obnovili tekstilni oddelek v drugi etaži blagovnice Polzela. Oddelek so popolnoma prenovili, naredili prijaznejšega in preglednejšega, police so založili z novim blagom, potrudili pa so se tudi pri cenah, ki so ugodne. Že same po sebi te novosti vabijo kupce, da si jih ogledajo. Blagovnica Polzela pripravlja za svoje kupce v jubilejnem letu več presenečenj. Na sliki: Poslovodja Blagovnice Polzela Marjan Antloga izroča Bernardi Vodeb priložnostno darilo za večji nakup - eno od presenečenj blagovnice na tekstilnem oddelku. T. TAVČAR SOS za celjski park Pri celjskem hortikul- turnem društvu se pri- pravljajo na spomladan- sko akcijo obnove mest- nega parka, ki ga je lan- ska ujma zelo prizadela. V parku so ostala nepo- škodovana pravzaprav le večja drevesa, vsi nasadi in cvetlične grede pa so uničene. Društvo bo zato pripravilo več prostovolj- nih akcij, ki se jih bodo najprej udeležili člani, k sodelovanju pa bodo povabili tudi mlade. Sicer pa so v društvu, ki šteje približno tisoč članov, pripravili pester program letošnjih prire- ditev. V zimskem času bodo imeli več predavanj, spomladi pa demonstra- cije različnih opravil - na primer obrezovanja sad- nega drevja in vinske trte. Te prireditve so vedno ze- lo obiskane, prav tako pa tudi predavanja. Za člane pa društvo pripravlja tudi zanimiva potovanja. Prvo zimsko predava- nje bo že danes, v četrtek, 17. januarja ob 17. uri v veliki dvorani Narodne- ga doma. O lepotah Slo- venije bo predaval Stane Tavčar iz Kranja. Preda- vanje bo združeno z zak- ljučkom tekmovanja med šolami in vrtci na temo Vse za lepo in čisto oko- lje. Gre za akcijo, ki je la- ni lepo uspela in jo zato nadaljujejo tudi letos. V februarju bodo pri- pravili predavanje o no- / vejših sobnih rastlinah in njihovi oskrbi ter o zaščiti okrasnih rastlin pred škodljivci, marca pa na- meravajo spregovoriti o zaščiti sadnega drevja, vinske trte in jagodičja. Z. S. Pomagajo duševno prizadetim osebam žalsko društvo za pomoč duševno prizadetim ose- bam bo letos poskušalo za- gotoviti prevoz duševno prizadetih v Dobrno in na Golovec v Celje, želijo pa si tudi samostojni oddelek de- lavnice pod posebnimi po- goji, saj bi z njeno ustanovi- tvijo bile rešene marsikate- re težave. Poleg tega načrtujejo še celo vrsto aktivnosti, ki so jih uspešno izpeljali že lani. Društvo deluje že od leta 1972, v petek pa so pripravili letno konferenco. Nanjo so poleg članov izvršnega od- bora povabili tudi vse starše duševno prizadetih oseb in tudi same prizadete. O delu in nalogah je spregovoril predsednik društva Rihard Kopušar, ki je dejal, da je bilo preteklo leto zelo uspeš- no. Najprej so pripravili let- no konferenco z družabnim srečanjem in obdaritvijo pri- zadetih oseb. ob dnevu žena so imali družabno srečanje za mame, članice društva, pet družin je s pomočjo re- publiške zveze teh društev letovalo v Umagu, organizi- rali so izjemno uspešen hu- manitarni koncert, jeseni so imeli piknik na Lovski koči nad Polzelo za starše in pri- zadete osebe. Ob poplavi so štirim družinam razdelili 20 tisoč dinarjev, poleg tega pa so povečali članstvo, ureidli evidenco o vseh duševno prizadetih v občini in še mar- sikaj. Izdajajo tudi svoje gla- silo Naš zbornik. S takšnim delom nameravajo nadalje- vati tudi letos. Ob letni konferenci so pri- pravili tudi družabno sreča- nje - učenci Glasbene šole so se predstavili s kulturnim programom, duševno priza- dete otroke pa so obdarili. V imenu republiške zveze je vse zbrane pozdravil Bruno Kocbek. T. TAVČAR Srečanje z duhovniki žalske občine v žalski občini nadaljujejo s tradicijo vsakoletnih srečanj občinske vlade z duhovniki. Letošnje srečanje je bilo v hotelu Golding v Žalcu. Zbrane je najprej pozdravil Milan Dobnik, žalski župan, ki se jim je zahvalil za njihovo poslanstvo in jim zaželel tudi za v bodoče uspešno delo. V imenu duhovnikov se je za sprejem zahvalil Adolf Piki, starosta duhovnikov v žalski občini, ki je dejal, da se že zaradi svojih visokih let ni nadejal takih sprememb v slovenski družbi. Dejal je, da jih je srčno vesel, vendar pa je bilo tudi prej sodelovanje med duhovščino in občinskim vodstvom dobro. V sproščenem razgovoru so premleli problematiko, ki nas vse danes zanima. T. TAVČAR Šli bodo Zdravju naproti Pohod »Zdravju naproti« na goro Oljko, točko Savinjske in Šaleške poti, ki ga prirejajo planinci s Polzele, bo že deveti po vrsti. Pohodniki se bodo prihodnjo nedeljo, 20. januar- ja, zbrali na železniški postaji v Paski vasi po prihodu vlaka iz Celja, ob 9.03 (iz Celja odpe- lje ob 8.30). Prvi del poti, ki vodi čez Veliki vrh, Lokovico in mimo Rogelškove kapele v začetku ni markiran, zato bo- do hodili v koloni. Triurni po- hod bo v vsakem vremenu, za- to je potrebna primerna opre- ma, v koči na gori Oljki pa bo- do nudili čaj ter jajca. Najkraj- ši sestop je v Šmartno ob Paki, kjer je železniška postaja, nato v Letuš ali do Polzele. BJ Upokojenci bodo smučali Zveza društev upokojencev občine Celje, sekcija za smuča- nje, sporoča upokojenkam in upokojencem celjske regije, torej iz Celja, Laškega, Žalca, Šentjurja, Slovenskih Konjic in Šmarja pri Jelšah, da letos za prvo polovico februarja na- črtujejo regijsko tekmovanje v veleslalomu. V drugi polovi- ci februarja bodo VI, zimske igre upokojencev, vendar kra- ja še niso določili. Za tekmovalce že pripravlja- jo nekaj skupnih treningov na Rogli. Prvi je že mimo, nasled- nji bodo vsak četrtek ob 10. uri na Rogli ali po dogovoru kje drugje. Z. S. Zlatoporočenca LeksI iz Zabukovice v soboto sta Amalija n Štefan Leksl, doma iz Zabukovice v žal- ski občini, praznovala lep družin- ski jubilej - 50-letnico skupnega življenja. Obred zlate poroke je bil v žalski poročni dvorani, opra- vil pa ga je Edmund Božiček. Štefan Leksl seje rodil leta 1905 v Zabukovici v številni družini. Ker sta mu že v rani mladosti umrla starša seje moral zelo mlad zaposliti v Rudniku Zabukovica, kjer je delal vse do upokojitve. Ker pa je bil mlad upokojenec ni miroval, temveč je z vso ljubezni- jo obdeloval svojo zemljo, rad pa je tudi pomagal okoliškim kmetom. Amalija Leksl se je rodila leta 1917 v Gornji vasi pri Preboldu kot hči številne kmečke drjttžine. Na skupno pot sta stopila le nekaj mesecev pred drugo svetovno vojno. Tudi Štefan se je udeležil kot prostovoljec, Amalija pa je doma gospodinjila in obdelovala zemljo, ki stajo imela okrog svoje hišice. V zakonu se jima je rodila hči, ki si je ustvarila družino. V posebno veselje jubilantoma sta vnukinji, kiju radi obiskujeta. Z obilico dobre volje in medse- bojnega razumevanja sta dočaka- la lep družinski praznik - 50 let skupnega življenja. Na shki: Emund Božiček izroča zlatoporočencema diplomo in da- rilo skupščine občine Žalec. T. TAVČAR □ost' ljudi ima na pilci Zgodovina slovenskega naroda je pestra in bogata, vendar pa na žalost prevečkrat pozabljena. Ena izmed stvari, ki bodo najbrž zatonile v poza- bo, je rečička himna iz leta 1929. Himno je povedal in obrazložil 80- letni Franc Hribernik, ki je bil v času Himna je obravnavala vse takratne veljake na Rečici, zato je med ljudmi povzročila veliko smeha in seveda je- ze. Župan kot župan je bil pač glavni v vasi, čato pa je bil njegov pisar, v letu 1929 menda bolj lene narave, ki se je na vsak način skušal prikupiti županu. Repete je vzdevek rečičkega trgovca z lesom, kije zelo obogatel, rad pa bi se bil uveljavil tudi v političnem življenju in nasploh postal pravi gospod. Fre- šerjev Makslček bi prav tako rad v živ- ljenju več dosegel, da ne bi bil le kle- parski pomočnik. Vrča je bil tujec, ki njenega nastanka star 8 let. V tistih časih je povzročila prava politična na- sprotja, plakati z zapisanim besedilom in slikama župana ter čatoja so viseli po vsej rečički fari. Žandarji so trgali plakate in preganjali ter zasliševali vse sodelujoče. Rečička himna se glasi: Župana in čato, to sta dva, ki jih vsak precej lahko spozna. Župan je velik in pa suh, a čato nosi lep trebuh. Župan pa vaje izsleduje, a čato tožne akte podpisuje. DosV ljudi ima na piki, to so vsi njegovi stiki. Končno pa še Repete, ki zasluge si izstekel je, pustil zdaj orehov les, postal je policijski pes. Neznatna osebica Frešerjevega Maks'lčka, On špenglerski je pomočnik, postal bi rad enkrat velik, zato je stopil z Repete v stik. Vrča brca tam pri šnopslnu sedi. saj lahko se smeji, ki žena ga zastonj redi. B'ršnakov Franci hehehe in Gomirski Hren, ki čakata na mastni plen, če bo kaj ostalo, tudi njima se bo dalo. Končno pa še Kosi manjka, ob njem Renečka Anka, ki klobase v šoli slastno vživata, z renečkim vincem jih zalivata. Kosi že ves srečen je, da Anke se tiščati sme. Mačjo godbo bomo priredili in s copatammi za njim kadili, pa bo že Bogec dal, da vrag vzel bo to drhal. je živel na Rečici. Kar naprej je ukazo- val, njegova žena pa je delala. B'ršna- kov Franci in Gomirski Hren sta bila siromaka, ki bi se rada prikupila župa- nu, da bi bil dober z njima. Kosi in Renečka Anka sta bila učitelja, imela pa sta se zelo rada. Anka je bila doma z velike bogatije in je nosila v šolo klobase in domače vino. Himna za današnje čase ni nič po- sebnega, v letu 1929 pa je bil pravi pogum, da si jo znal na pamet, je pove- dal Franc Hribernik. DOGODKI 17. JANUAR 1991 - STRAN 13 Žalska sprava Epilog griške gostilniško-županske afere: Župan ne bo odslopil, se bo pa odselil__ Po jezi, obupu, solzah, za- merah, utrujenosti in nave- ličanosti ter veliki publici- teti, je neljubi dogodek, ko je v gostilni Pri zibki v Gri- žah žalski župan fizično na- padel gostilničarja, že po- stal del zgodovine. Dogodki so se umirili s spravo,(kot bi dejala Spomenka Hribar), ki smo jo predlagali novinarji Novega tednika, speljali pa so jo v ponedeljek na Obrt- nem združenju v Žalcu. Vsi prizadeti Milan Dob- nik. Slavko in Štefka Podob- nik, Tone Blaj. Miran Ceku- ta, Marjan Lebar. Albin De- benjak in eminence Obrtne- ga združenja Vinko Vučajnk, Ivan Korent in Danilo Basle so v torek ob 17. uri sedli za okroglo mizo v prostorih Obrtnega združenja. »Spra- va« je bila za novinarje zapr- ta, ker so vsi udeleženci me- nili, da se bodo lažje in bolj odkrito pogovarjali brez pri- sotnosti medijev. Ali je bilo res tako? Gostilničar Podobnik in župan Dobnik sta si segla v roke. Gostilničar je, oblju- bil, da se bo na vse pretege zavzemal za to, da bo v in pred gostilno med delavniki tišina po 22. in ob sobotah po 23. uri. Drži tudi, da so se dogovorili, da ne bo nihče ni- kogar zasebno tožil. Bržkone tudi ni oprijemljivih doka- zov, če odvzamemo mnogo čudnih naključij, ki v svetu prava bojda nič ne pomenijo, da je v kakršnikoli povezavi v zvezi z afero tudi veliki obrtnik Tone Blaj. In kot pri- bito je jasno, da raznorazne zvočne stene - zelene ali be- tonske - lahko hrup zmanj- šajo le minimalno, lahko pa pomagajo pri vizuelnih reši- tvah problema motenj sose- dov s strani gostilniških go- stov, kot je pojasnil Ivan Ko- rent. Seveda pa je pri vsem zo- pet veliko zanimivejše oza- dje. Župan in profesor Dob- nik že išče novo parcelo, menda jo je že našel v Šeš- čah, njegovo sedanjo hišo pa bo za svojega očeta in mater iz Kranja kupil gostilničar Podobnik. Morebiti bo župa- nu pomagal tudi Blaj. Miran Cekuta se ne more pomiriti s tem, da je pred njegovo hi- šo gostilna in se bo zato v na- slednjih dneh boril, da bo ugotovil nepravilnosti pri pridobivanju vseh ustreznih dovoljenj za gostilno Pri zib- ki. Nekaj seje namreč že po- kazalo. Ko so s strani krajev- ne skupnosti zbirali podpise za in proti novi gostilni, je Kljub temu, da hranimo v uredništvu Novega tedni- ka nekaj »prijetnih« foto- grafij, se opravičujem Mari- ji Trnovšek, ker nisem ve- del, da pomeni popivanje le uživanje alkohola - največ- krat v prekomernih količi- nah (po Slovarju slovenske- ga knjižnega jezika). Ni- mam se namreč pravice vti- kati v njeno zasebno živ- ljenje. prišlo do poneverbe. Na pa- pirju so namreč izbrisali be- sedico proti in tako so bili vsi za. Očitno so se vsi spri- jazniU s tem. da je gostilna Pri Zibki postala dejstvo, ki ga ni mogoče več spreme- niti. Tudi s politične plati je pri- šlo do različnih ugibanj, kaj vse je v ozadju. Nekateri so menili, da je v ozadju opozi- cija in predvsem liberalno- demokratska stranka iz Žal- ca, katere predsednik je pi- sec članka Padec razjarjene- ga žalskega župana? Drugi zopet menijo, da je veliko bolj pomembno dejstvo, da si je župan privoščil nekaj, za kar bi povsod v »normal- nem« svetu »odletel« in da ozadje, če je, sploh ni po- membno. Kakorkoli že, žu- pan ne namerava odstopiti, ker so mu tako priporočili v najvišjih vrhovih občin- skega in republiškega De- mosa. Vprašanje pa je, kaj bo prineslo zasedanje občinske skupščine. VOJKO ZUPANC Foto: EDI MASNEC Po spravi, s katero so eni bolj, drugi pa manj zadovoljni, smo se vsem tako ali drugače prizadetim v aferi pridružili še novinarji. Vzdušje je bilo razelektreno, toda v zraku je še vedno visel grenak in nepredvidljiv priokus minulih dogodkov. Frankolovski Libanon Drugi čel demoskretenizma - Na fronti nič novega _ Medsebojno besedno bombardiranje na Franko- lovem ni in še ne bo kmalu končano. Po besednem ob- streljevanju ex predsedni- ka KS Milana Dečmana, ki je v prispevku Demoskrete- nizem podstavil besedno mino tajnici KS Cvetki Čretnik, pa Darji in Francu Črepinšku ter Karlu Škofle- ku, ki naj bi bili sklicali sporni zbor volilcev sredi decembra, po katerem se je Dečman odločil za odstop, so ti izvedli protinapad. V znamenju oporekanja vsemu, kar je povedal za naš časopis Milan Dečman. Njegove izjave naj bi bile namreč delno neresnične, ponekod pa prenapih- njene... Vojno na Frankolovem že vrsto let netijo telefoni, vo- dovod, ceste in bazen. Iz vo- dovoda v Rakovi stezi bojda sedaj, odkar so po nalogu Milana Dečmana usposobili pet let nedelujoči krajevni rezervar, teče voda, pomeša- na s travo, pijavkami, mini žabami in črvi (glej sliko!). Še pred kratkim je bilo v kraju vroče zaradi ceste v Lindek, za katero Dečman pravi, da je sedaj urejena. V nasprotnem taboru pa tr- dijo, da ni ničemur podobna. Telefonske zveze s Fran- kolovim so, kot se za vojno stanje spodobi, šibke, dodat- no zmedo pa povzročajo še spremenjene številke. Tajni- ce Cvetke Čretnik namreč. kot je pojasnila, k telefonu nismo priklicali, ker je ob- javljena številka v imeniku napačna. Zdaj pojasnjuje, da so Dečmanove obtožbe ne- utemeljene in daje zapisnike z vročih sej vestno pisala. O tem ali jih je javno izobeša- la na vrata trgovine, kot so od nje zahtevali člani sveta, ni govorila. Res pa je, da za- pisnik s sporne december- ske seje tam visi. Za Dečma- na pravi, da ji je v času, ko je še poveljeval, izrekel tudi priznanje za njeno delo in dejal, da se je od nje celo marsičesa naučil. Njegovo sedanje bombardiranje pa menda pojasnjuje, da je uža- ljen, ker so krajani na zboru dejali, da potrebujejo tajnico bolj kot predsednika. Cvetka in Franc Čretnik, Darja in Franc Črepinšek, Ladislav Korošec in Karel Škoflek Dečmanu tudi očita- jo, da ga v času uradnih ur včasih ni bilo na sedežu kra- jevne skupnosti, da se je ig- norantsko obnašal do neka- terih vlog, poslanih na sedež KS, za katere je bil kot pred- sednik dolžan, da jih reši ali nanje vsaj odgovori. Očitajo mu tudi samovoljo in pri- stavljajo, da ga kljub temu na spornem zboru decembra niso želeli sestreliti, temveč je po besednem obstreljeva- nju krajanov podlegel sam. Ker je najboljši barometer za dogajanja v kraju demos oziroma ljudstvo, smo se iz štaba Dečmanu nasprotujo- čih frankolovskih sil, odpra- vili še v obe obstoječi krajev- ni gostilni. Po mnenju tam- kajšnjih gostov je Dečman v kratkem času naredil veli- ko za kraj, zavzel seje za kra- jane in jim prisluhnil, kot je dejal Anton Špeglič. O Cvet- ki Čretnik so vedeli povedati le, kar so slišali od sokraja- nov, sicer pa je večina izrazi- la pozitivno mnenje tako o Dečmanu in nje_govih mo- žeh, kot tudi o Cretnikovi. Negodovali so le nad prehi- trimi predsedniškimi menja- vami v kraju. In kaj je z nesrečnimi dese- timi telefonskimi številkami, ki so zanetile spor? Načelno so razdeljene, vendar telefo- ni še ne zvonijo. Ljudstvo je razcepljeno na dva, če ne še več taborov, lokalni Libanon pa se s pomočjo predstavni- In vino veritas, v vodi, ki priteka iz vodovodnih pip v Rakovi stezi pri Frankolovem, pa plavajo pri Črepinško- vih trava, pri drugih pijavke, pri tretjih črvi in pri četrtih mini žabe. Vodo so krajani že odnesli na vpogled sanitar- nemu inšpektorju. kov tiska pred očmi javnosti nadaljuje. Ker pa velja: Na Frankolovem nič novega, se do nadaljnjega naš časopis s fronte umika. Z bojišča po- ročala: NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Direktorji odhajajo v konjiški občini sta se v kratkem času upokojila dva direktorja - Fihp Beškovnik, direktor Vzgojno varstvenega zavoda in Maks Skarlovnik, direktor Lipa. Maks Skarlovnik bo ostal kot svetnik in pomočnik vršilca dolžnosti direktorja Vinka Leskovarja do ime- novanja novega direktorja v Lipu. MBP USTAMO POKUMENtU sntArn TMna MUoi Ukor Ljudska pravica 9. januar 1946 V organe naše ljudske oblasti so zanesli birokrati- zem predvsem stari uradniki, ostanek starega predvoj- nega neljudskega uradniškega aparata. Protiljud- skemu režimu stare Jugoslavije je bil neobhodno potreben birokratski uradniški aparat, ki mu ni bilo treba le. da bi bil povezan z ljudstvom in da bi razumel njegove potrebe, temveč je bil ustvarjen prav zato, da bi služil interesom izkoriščevalcev ljudstva. Zaradi nezadovoljstva zveze z ljudstvom, kije pogosto sploh ni in zaradi pomanjkanja vsakega razumevanja ljud- skih potreb, nastajajo iz uradnikov klavrne reve, avto- mati in birokrati. Ni pa tudi redko, da funkcionarji in uradniki oblasti, ustanov in drugih uradov, prikrivajo svoje pomanjkljivo strokovno znanje z birokratsko ozkosrčnostjo v odnosu do ljudi. Dotaknih se bomo predvsem oskrbe. Na tem področju je namreč birokratizem najpogostejši. Vze- mimo kot primer oskrbo prebivalstva z obutvijo. Raz- umljivo je. da so nastale težave pri oskrbi prebivalstva z obutvijo, ker so ljudje bosi zaradi posledic vojne ter fašističnega opustošenja usnjarn, uničenja živine in plenitve surovin. Toda po zaslugi naših narodov in delavskega razreda so začele delovati številne tovarne obutve že v prvih dneh po osvoboditvi. Oskrba prebi- valstva z obutvijo je slaba, čeprav so tovarne povečale svojo proizvodnjo. Eden glavnih vzrokov tega je slab. birokratski sistem razdelitve in odpošiljanja obutve iz tovarn potrošnikom. Vzrok je birokratizem - le-ta pa pomeni veliko oviro na poti obnove in ureditve naše države. ministra Drevenška V minuli številki Novega tednika smo objavili kratek zapis, za katerega je posre- doval podatke Silvester Drevenšek, da je pet celj- skih družin, prizadetih ob poplavah, prejelo po 500 nemških mark kot darilo Celjskega društva iz Gre- venbroicha. Izročila jim jih je, na Silvestrovo, gospa Novakova, tajnica tega dru- štva, v spremstvu Silvestra Drevenška. V ponedeljek je v našo re- dakcijo pridrvel Alojz Golež, eden izmed petih poplav- Ijencev, ki naj bi bili deležni te pomoči. Povedal je, da je prejel le dvesto nemških mark in nekolko ogorčen zahteval še preostanek, za katerega je predvideval, da si ga je nekdo prisvojil. Sled za »izginulim« denarjem smo najprej iskali pri mini- stru Drevenšku na Skupšči- ni občine Celje, ki se mu je, presenečenemu, iz ust izvil: »Oh la la, to je pa čudna za- deva,« in zaprosil podpisano za povratno informacijo, ko bo izsledila »izginule« mar- ke. Pojasnil je namreč, da je na lastne oči skozi zaprte, a vendar nekoliko prosojne kuverte, videl bankovce za petsto mark. Da ni šlo pri Alojzu Goležu za pomoto je postalo jasno, ko sta potrdili, da sta prejeU po dvesto mark, še Nežika Vukosavljevič in Rozika Siv- ka. Vseh pet obdarovancev je bilo seveda prijetno prese- nečenih ob pozornosti Celja- nov iz nemškega Grevenbroicha, gotovo pa so se začudili, ko so v kuvertah videli kar stristo mark manj kot pa jim je štiri dni prej oznanjal Silvester Dreven- šek. Še bolj jih je razjaril za- pis v našem časopisu. Minister Drevenšek je še v torek, 15. januarja, vztrajal pri petstotih markah, ki da naj bi jih poplavljenci dobili. Zato je bilo potrebno sled iskati še v Grevenbroichu, pri predsedniku Celjskega društva, Milanu Novaku, v telefonskem pogovoru je bil gospod Novak nepopisno začuden od kod petsto mark, če so tam živeči Celjani zbra- li tisoč mark in jih namera- vali razdeliti na pet delov pe- tim celjskim družinam. Kot je dejal, s Silvestrom Dre- venškom sam sploh ni ko- municiral, pač pa je naročil tajnici, ki je denar prinesla v Slovenijo in nato druži- nam, naj pristojne na občini poprosi, da najdejo pet po- moči najbolj potrebnih družin. Silvester Drevenšek je za- devo vzel resno, jih našel, odpeljal predstavnico Celj- skega društva na dan svoje- ga goda k njim in z zadevo dokončno opravil po novem letu, ko nam je posredoval podatek o darovanih petsto- tih markah. Gospod Novak pa je bil resno ogorčen nad nesramnostjo ministra Dre- venška, ki je učil krive vere in zakuhal le to, da se je do- brodelno zastavljena akcija nekoliko usmradila. NATAŠA GERKEŠ 14. STRAN-17. JANUAR 1991 ŠPORT Brez vrtoglavice Smučarji aifrotiati na Rogii člani celjskega SAK Mont že nekaj časa vadijo na pobeljenih pobočjih nad Zrečami. Skakalno tehniko pilijo pred pomembnimi nastopi za evropski pokal v Avstriji, obenem pa s salti in vijaki kratkočasijo »nor- malne« smučarje, ki so jim bolj blizu zavoji na trdi podlagi. Na Rogli so že nekaj časa, v glavnem trenirajo ob vi- kendih. Z vodstvom smučišč so se dogovorili za najpri- mernejšo lokacijo, »zgradili« malo, srednjo in veliko ska- kalnico, prisluhniti je mora- lo samo še vreme. In tudi je, večinoma je bilo lepo, sonč- no, da so lahko skakali tudi najtežje skoke: dvojni, trojni salto, z vijakom ali dvema. Ob našem obisku vreme žal ni bilo naklonjeno. Naj- prej megla, pa rahlo sneže- nje, potem pravi snežni me- tež. Smučarji akrobati so lahko skakali samo na mali in srednji skakalnici. Za dvo^e salte je bilo preveč nevarno, saj je zanje potreb- na maksimalna zbranost, ki je mogoča le ob ugodnih vre- menskih pogojih, predvsem ob dobri vidljivosti. Sicer pa tudi enojni salto ni kar tako. Zaradi nepravil- ne izvedbe si lahko polomiš kosti - kot ob kakšni drugi drznejši bravuri. Kljub stru- penemu mrazu pa se je ob skakalnicah zbrala kar pre- cejšnja gruča smučarjev. Z zanimanjem so opazovali Montovce, čeprav so ti svoj program precej skrajšali. Od višine se ni nikomur zvrtelo, saj resnejših padcev ni bilo. le nekaj jih je podrsa- lo in se zavalilo po trdi snež- ni odeji. Poškodbe bi lahko komu spremenile vozni red metanja v zrak, saj jih ob koncu tedna čaka evropski pokal v avstrijskem Alten- marku. ROBERT GORJANC Smučarji akrobati Monta: od leve: Matej Sivka, Jože Bovha, Jože Ivačič, Robi Gorenjak, Marko Močnik, Franci Grahek (trener). eresni igralci pregnali trenerja ris Zrinslfi, tiivši trener ceijsliilt liošarifarjev pojasnuje svoj odstop , Po treh letih in pol se je od članske ekipe celjskega ko- šarkarskega kluba poslovil trener Boris Zrinski. Pred njim so v zadnjem letu klub zapustili tudi predsednik Jo- že Geršak, igralci Pipan, Gole in Medved, ki so bili nosilci igre, ter tehnični vodja Franc Zorko. Zrinski je svoj odstop že nekaj časa najavljal. »Novemu predsedstvu klu- ba sem že po tekmi z Jezico omenil, da bom po koncu 1. dela lige prenehal sodelovati s klubom kot trener članske ekipe. O tem sem igralce obve- stil pred začetkom priprav na drugi del, torej pred 3. januar- jem.« pravi Zrinski. Vendar pa njegovih opozoril niso jemali resno. Klub zdaj vodita vršilec dolžnosti predsednika. Dušan Mavčec in Mičo Mijač s po- močjo novih članov predsed- stva. In kaj o vsem skupaj me- ni Zrinski? Kako trenutno deluje klub oziroma kako ga vodijo? »V mesecu decembru smo končno uspeli speljati skupšči- no kluba, kjer je bilo izvoljenih nekaj novih ljudi, ki naj bi vo- dili klub do konca prvenstva in tudi nekaj prihodnjih let. Vendar se, kakor sem sezna- njen, v novi sestavi še niso zbrali. Z ekipo tako še vedno kontaktirata le dva predstavni- ka predsedstva in pomagata pri izvajanju določenih nalog. Sicer pa organiziranost v klu- bu še zdaleč ni takšna, kot bi morala biti. To pa je eden od razlogov za moj odstop.« S kakšnimi težavami ste se najpogosteje srečevali v le- tošnji sezoni? »Zlasti po usodni november- ski poplavi, ko smo izgubili več kot četrtino treningov, je padla motiviranost za delo pri vseh igralcih. Vsakič, ko sem se poskušal pogovoriti z igral- ci, sem dobival podobne odgo- vore, češ, kako neorganiziran klub smo, niti skupščine ne moremo pripraviti... Velik del krivde za stalne slabe predsta- ve, predvsem na domačem igrišču, je v nepripravljenosti igralcev za resno delo. Gre predvsem za igralce, ki so v prejšnjih sezonah dosti govo- rili čez veterana tega kluba Pi- pana in Golca, češ da ovirata delo mlajših igralcev in jim ne dopuščata uveljavitve. V letoš- nji sezoni pa so ti igralci dobili vehko priložnosti, vendar jih še zdaleč niso izkoristili. Mi- slim na tri igralce, ki so že v lanski sezoni veliko igrali: Cerarja, Sušina in Pucka. Od te trojke je le Sušin delno za- dovoljil pričakovanja, čeprav je močno popustil zaradi slabe- ga obiska treningov. Imeli smo tudi smolo pri vključevanju mlajših igralcev v člansko vrsto. Manj sta vadi- la Drobnič in Nidorfer, ki bi si zaslužila zaupanje. Neopravi- čeno so izostajali tudi drugi, npr. Kramberger, ki je bil ves čas igranja pri kadetih in mla- dincih ključna oseba. Ni bil pripravljen prevzeti nove vlo- ge, v kateri bi s trdim delom moral znova dokazati, da je najboljši igralec. Tako seje po- novila lanskoletna težava, da smo vadili s premajhnim števi- lom igralcev, ki so poleg tega prihajali neredno k vadbi in bi- li zanjo premalo zavzeti. Glav- ni razlogi so v psihi igralcev. Nerazumljivo je, da smo v tek- mah na gostovanjih, kjer smo bili malodane outsiderji, zai- grali borbeno in dobro v obrambi ter presenetljivo do- bih s Colorjem Medvode in Mavrico Ilirijo, medtem ko smo tekme, ki bi jih morali do- biti v Celju, odigrali zelo neod- govorno in si tako utemeljeno zaslužili številne kritike, da imamo slab odnos do igre. Z igro, ki smo jo prikazali proti Jezici in še posebej proti Slo- vanu, si ne zaslužimo še tistih sto gledalcev, ki vztrajajo na naših tekmah.« Klub zapuščate po treh se- zonah in pol. Tudi v prejšnjih sezonah vam najbrž ni bilo postlano z rožicami? Prej smo se vsi lahko »nasla- njali na hrbet« igralcev, ki so nase prevzeli rezultatsko odgo- vornost. To sta bila Pipan in Gole. Slednji je imel precej smole z zdravjem predvsem v najini prvi skupni sezoni, ko je več kot polovico tekem odi- gral bolan ali poškodovan, Pi- pan pa je prevesil tehtnico na našo stran glede obstanka v 1. B ZKL. Po 16 sezonah je jasno, daje njuna zainteresiranost pri vadbi padla, kar je bilo očitno lani. Na tekmah sta vseeno do- kazovala, da sta ključna igral- ca. Omogočala sta soigralcem, da so se v klubu dobro počutili in da so pridobili določen sta- tus, ki ga niso dosegli s svojim delom, rezultatom, ampak na račun prejšnjih generacij. To se pozna zlasti v letošnji sezo- ni, ko nekateri igralci, ki so imeli veliko slabih besed za ta dva košarkarja, dokazujejo, da kljub vsemu niso sposobni odigrati vloge, za katero smo jih pripravljali skoraj deset let.« Lahko predvidite nadaljnji potek sodelovanja med vami in KK Celje? Morda že veste, kdo vas bo nasledil na mestu trenerja članske ekipe? »Ko sem se odločal za od- stop, sem želel, da se razreši problem odnosa predsedstva ne le do članske, temveč do vseh selekcij v klubu. Mislim, da s tako neorganiziranim klu- bom kot je naš, ne moremo do- segati nekih vrhunskih rezul- tatov. Zanašamo se izključno na sredstva, ki jih dobivamo od Zveze telesno-kulturnih or- ganizacij. Če bi ta vir usahnil, bi klub čez noč propadel. No- bene garancije ni, da bi lahko nadaljevali z delom. Dejansko je potrebno tudi bolj ostro na- stopiti do igralcev članske eki- pe. Nekatere bo treba prisiliti, da se odločijo; namreč kdor ni- ma želje uspeti v košarki, naj raje zapusti klub. Zame nikjer ne piše, da nisem več priprav- ljen sodelovati pri klubu. Zara- di dolgoročne usmeritve v vzgojo mladih košarkarjev sem se pripravljen znova vključiti v delo z nadarjenimi igralci, če želijo, jim bom pri- pravljen pomagati pri začetni premostitvi kadrovskih težav, ki pestijo tudi ostale klube«. DEAN ŠUSTER POGLEDI Šport in TV: umiranje na obroke? Kako bi se počutili, če bi vam iz stanovanja odnesli televizor? Ne glede na to, da Slovenija še ni Amerika, v Ameriki pa so ljudje veli- ko bolj zasvojeni s TV, bi se mnogi tudi pri nas nenado- ma znašli pred precejšnjo težavo: kako oblikovati svoj prosti čas? V primeru ukinitev TV bi bili precej prikrajšani tudi ljubitelji športa. Prav ti so z razvo- jem tega medija veliko pri- dobili: da bi neposedno (in še bolj udobno) videli kak- šen športni dogodek, na primer smučarske polete v Planici, sploh ni več po- trebno potovati v Tamar, nogometni privrženci lah- ko ob dobrem izboru pro- gramov na dan vidijo več- kot sto zadetkov z vsega sveta. Če bi TV torej ukini- li, bi bili med najbolj pri- krajšanimi prav ljubitelji športa. Pa tudi šport v zdaj obstoječi obliki bi bil obso- jen na propad, saj je njego- vemu razvoju in priljublje- nosti odločilno botrovala prav televizija. Toda vsak razvoj ima svoje meje: preveč dobrega (v tem primeru televizije) se na določeni točki obrne v svoje nasprotje. ZDA so za to zelo nazo- ren primer. Tamkajšnji strokovnjaki že nekaj let opozarjajo, da ima vse več odraslih Američanov čeda- lje večje težave z branjem in pisanjem. In to zaradi neprestanega buljenja v TV ekran, ki jim vse lepo pove in prikaže, s čimer se zvesti gledalci s časom odvadijo komuniciranja na druga- čen način. Je TV sredstvo za poneumljanje? Nedvom- no, poleg tega pa lahko uni- čuje tudi fizično: manj z eksplozijami ob neprevid- nem ravnanju, bolj pa z od- vračanjem ljudi od telesne- ga gibanja, ki se kaže v reje- nju in mentalni deformaci- ji. V tem se kažejo tudi me- je TV na športnem področ- ju-ob vsej ponudbi satelit- skih programov, bi najbolj predani lahko pred ekrani sedeli skoraj 24 ur na dan. To pa prav gotovo ni več smiselno. Čeprav je res, da so »totalni« ljubitelji športa zelo redki, seje bati, da bi tudi tiste, ki so bolj izbirčni pri spremljanju dogodkov, televizija premamila in od- vrnila od temeljnega smisla športa ~ lastnega gibanja namreč. V Sloveniji tudi na tem področju, tokrat na srečo, zaostajamo za razvitim sve- tom. Na področju športne- Piše: Igor Bergant, RTV Ljubljana ga programa pa se nam vendarle obetajo spremem- be. Ne glede na stalne očit- ke, da gaje na sporedu na- cionalne TV hiše premalo, lahko ob upoštevanju sve- tovnih trendov v prihodno- sti pričakujemo celo naza- dovanje njegovega deleža. V ZRN seje pri obeh javno- pravnih (nacionalnih) pro- gramih v letu 1989, v pri- merjavi z 1988 zmanjšal s 13,5 na 8,9 odstotkov (ARD) in s 13,8 celo na 6 od- stotkov (ZDF). Delno zara- di vse hujšega boja s privat- nimi postajami za eksklu- zivne pravice prenosov, delno zato, ker obsežne športne ponudbe gledalci niso mogli več prebavljati v velikih kosih - dolgotraj- nih neposrednih prenosih. Tudi pri naših severnih so- sedih Avstrijcih seje delež neposrednih prenosov zelo zmanjšal. Čez nekaj let se bo kaj takega moralo zgoditi tudi pri nas. Z zanimanjem lah- ko pričakujemo razvoj športnega programa na ustanavljajočih se komerci- alnih programih. Pri TVS že računajo, da bi del šport- nih prenosov preselili na mrežo TVS, medtem ko drugi kanali še nimajo kon- kretnejših načrtov. Na vsak način zastopanost športa na komercialnih kanalih, na primer v ZRN ne prese- ga deleža na nacionalnih mrežah. Nasprotno: v pov- prečju celo zaostaja (4%:7%) in pri nas verjetno ne bo nič drugače. Da bi športni program v prihodnosti sploh še imel vsebinski smisel, se bo tudi pri nas moral spremeniti. Gledljivi bodo le še redki neposredni prenosi z naj- bolj pomembnih tekmo- vanj, zanimivo zasnovani posnetki, analitične oddaje in kakovostne informacije. Predvsem pa se bo pro- gram nujno moral prilago- diti ekološkim potrebam človeka po gibanju in jih v interesu preživetja člove- štva tudi vzpodbujati. V na- sprotnem primeru se bo nekoč potrebno televiziji res še popolnoma odpove- dati... Sindikalne športne igre Občinska zveza za telesno kulturo je v sodelovanju s ko- misijo za rekreacijo in oddih pri Občinskem sindikalnem svetu Celje maja 1965. leta or- ganizirala prve Sindikalne športne igre. Osnovni podatki o udeležbi so bili spodbuda za stalno iskanje novih idej na tem področju »športa za vsa- kogar«, tako, daje že naslednje leto ta aktivnost v Celju starta| la z novim geslom in simboloi« Trim. ' Pravilno letnico je obkrožilo 42 od 56 udeležencev nagradne igre Partizan. V studiu pa smO med oddajo »Iz življenja in de; la društev Partizan« izžrebali naslednje dobitnike nagrad, ki jih tokrat poklanja EMO Celje Nagrade po pošti prejmejo: Primož Točaj, Šmartno v Rož- ni dolini 39/a, Sabina Romih. Mariborska 42, Celje, Marjan Špacapan, 247 Petrovče. NAGRADNA IGRA PARTIZAN št. 28 Osrednja slovesnost ob 100-letnici športa v Celju je bila obeležena s podelitvijo plaket in priznanj skoraj 250 športnikom in športnim aktivistom ter z izdajo Almanaha »100 let športa v Celju«, ki je po 50 letih prvo kvalitetnejše gradivo za zgodovino celjskega športa. Kljub vsem izrednim naporom pa vendarle niti v knjigi niti pri dobljenih priznanjih niso bili zajeti vsi številni športniki in aktivisti, ki so v preteklosti prispevali k razvoju športa v Celju. Vzrokov za to je več in ker bi Celjani želeli, da začetni napori ne bi izveneli v prazno, bo ZTKO Celje kontinuirano zbiral podatke, predloge in pripombe na knjigo tudi v prihodnje (Knjigo je možno kupiti na ZTKO v Celju, Ulica 29. novembra 2, za 150 dinarjev). Tokratno nagradno vprašanje se glasi: 1. Kakšne pripombe (predloge) imate na izdano knjigo? 2. Kaj in koga bi morali v knjigi še posebej omeniti? 3. Kdo bi ob jubileju po vsem mnenju moral še dobiti priznanje? Odgovore pošljite v uredništvu NT in RC, Trg 5. kongresa 3/a, najkasneje od četrtka, 24. januarja 1991. Nagrajuje »LJUBEČNA« IKl CELJE ŠPORT 17. JANUAR 1991 - STRAN 15 »Mol Cilj je Tokio« Miro Kocuvan mi. no pripravah na Cipru Atletska sezona je pred durmi. Začela se bodo prva dvoranska tekmovanja, at- leti pa se nanje in na glavno poletno sezono že vneto pri- pravljajo. Miro Kocuvan se je s svojim očetom soime- njakom, ki je tudi njegov trener, nedavno vrnil s 14 dnevnih priprav v Nikoziji. 19. letni Miro, ki ob delu obiskuje poslovodsko trgov- sko šolo, se je lani uveljavil kot najboljši atlet v Jugosla- viji na 400 m ovire. Zabeležil je nekaj vidnih uvrstitev: na svetovnem mladinskem pr- venstvu v Plovdivu je bil 6. s časom 50.81, naslov držav- nega prvaka med člani je v Sarajevu osvojil z rezulta- tom 50,83, na vrhuncu sezo- ne, na evropskem prvenstvu v Splitu, pa se je odrezal ne- kohko slabše kot je sam pri- čako' al, z 51,27 je osvojil 19. mooio. Mirov osebni rekord je 50,62, dosežen na predlan- skem pokalu Jugoslavije v Splitu. Kakšni so občutki po vr- nitvi iz Nikozije? Zadovoljen sem, priprav- ljali smo se pri odlični klimi, v Nikoziji je bilo pravo polet- je. Zdi se mi. da sem to do- bro izkoristil, saj sem inten- zivno in kakovostno treniral. Pridobil sem na vzdržljivo- sti, to pa je bil tudi moj glav- ni namen. Opiši svoj delovni dan! Ni kaj opisovati, v glav- nem treningi, dopoldan od 9. do 12. ure, potem počitek in ob štirih spet tri ure tre- ninga. Torej nič prostega časa? Zal resna atletika in turi- zem ne gresta skupaj, trenin- gu se je treba v celoti posve- titi. No ja, nekaj sem že videl in spoznal v prestolnici zani- mivega Cipra, ko smo skupaj s kolegi iz slovenske repre- zentance šli na večerne spre- hode po mestu. Pohvalil si ugodno klimo. Kaj pa drugi pogoji za tre- ning: stadion, naprave, rek- viziti, Ciper vendar velja za ekzotično deželo v atlet- skem svetu. Tudi drugi pogoji so bili odhčni. Stadion je bil zelo funkcionalen, rekviziti za vadbo pa mnogo boljši kot pri nas in tudi ljudje, ki so delali na stadionu, so nam šli zelo na roko. Imeh smo tudi mir, saj razen nas ni bilo na pripravah nobene reprezen- tance. Tudi mene malo čudi, da njihovi tekmovalci ob ta- ko dobrih pogojih dosegajo slabše rezultate od nas. Kako bi primerjal svojo pripravljenost pred začet- kom letošnje sezone v pri- merjavi z lansko? Že lani sem bil prepričan, da mi bo uspelo teči pod 50 sekundami. Res ne vem, za- kaj mi to ni uspelo, na začet- ku sezone sem imel občutek, da veliko zmorem. Prepričan pa sem, da bom letos še bolje pripravljen in da mi bo uspe- lo premagati mejo 50. se- kund, ter se tako uvrstiti na svetovno prvenstvo v Tokiu, kar je moj glavni cilj. Kakšna je letos norma? Kolikrat jo boš moral do- seči? Atletska zveza Jugoslavije je predpisala 50,00 z elek- tronskim merjenjem. Dolo- čen je samo zadnji rok, to je normo še mogoče doseči, za- dostuje pa, če re2»ltat dose- žeš enkrat. Seveda je bolje, da ga dosežeš večkrat, ker to veliko prispeva k formi in sa- mozavesti. Katera tekmovanja te le- tos še čakajo? Mnoga: Balkanske atlet- ske igre, Univerziada, držav- no prvenstvo ter niitingi do- ma in v tujini. Kaj pa priprave z jugoslo- vansko reprezentanco? Cez nekaj dni gremo na daljšo vadbo v Medulin. V tvoji disciplini 400 me- trov ovire, je zelo pomemb- na tehnika. Kako bi svojo primerjal z nasprotniki? Jih kaj »snemaš«? Ne, ker to nima smisla. Vsak tekmovalec ima svojo tehniko, ki ustreza njegovi telesni zgradbi in sposobno- stim. Jaz na določenem delu proge lahko med ovirami te- čem s 13 koraki, nekdo s 14, drugje jaz s 15, ko nekateri z manj. Važno je predvsem opazovati sebe. Svojo tehni- ko analiziram preko videa. Kdo je pravzaprav tvoj vzor? Seveda sem se začel pose- bej navduševati, ko sem gle- dal fenomenalnega Edvina Mosesa. Vendar pa sem se najbolj zgledoval kar po svo- jemu očetu. Kakšno bo letos razmerje sil v tvoji disciplini? Glavni bodo spet Ameri- kanci, vmes se bo vmešal še kakšen Evropejec, tu je še Akabussi... Kakšno uvrstitev priča- kuješ v Tokiu? Nehvaležno vprašanje. Ne razmišljam o mestu, samo o rezultatu. Če bom tekel pod 50 se- kundami, bom zadovoljen. ROBERT GORJANC Osnovna šola Slavka Šlandra Prebold objavlja prosta dela in naloge učitelja tehnične vzgoje za določen čas (nadomeščanje delavke med porod- niškim dopustom), s polnim delovnim časom Pričetek dela 18. 2. 1991. Pogoji: PU teh. vzgoje - matematike ali teh. vzgoje - fizike. Prijave pošljite v 8 dneh od objave na gornji naslov. PANORAMA Kegljanje Dve novi medalji V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško mladinsko prvenstvo v kegljanju za dvoji- ce. Tudi tokrat so celjske keg- Ijavke potrdile svojo vrednost. Od petih prostih mest. ki pelje- jo na državno prvenstvo, so osvojile kar štiri in le ekipi Slo- vana je uspelo osvojiti tretje mesto in se vriniti mednje. Na- slov prvakinj so osvojile Vesna Filipčič in Katja Ledinek z iz- redno dobrim rezultatom, 1610 podrtih kegljev. Pri tem je Le- dinekova v drugem nastopu podrla 421 kegljev. Drugo me- sto je osvojil par Jana Vernik- ^'es Jazbmsek, član EMO ^eije v svojem nastopu. Alenka Ramšak 1568 kegljev, četrti sta bili Branka Kosec in Sonja Grivič, podrle so 1517 kegljev in pete Manj a Krneta in Alja Založnik 1491 podrtih kegljev. Pri moških sta zmaga- la predstavnika Triglava iz Kranja Oman-Hafner 3354, naj- boljši, komaj osmi pa je bil par Hrastnik-Peternel s skromni- mi 3039 keglji. JOŽE KUZMA Rokomet! Finale republiškega prvenstva za mladince Nastopili so letniki rojeni 1971 in mlcoši. Rezultati Celja- nov: Pivovarna Laško - Kolin- ska Slovan 20:14, Pivovarna Laško - Slovenj Gradec 16:18, Pivovarna Laško - Inles 16:17. Celjani so presenetljivo osvojili zadnje mesto na turnir- ju. V tolažbo jim je lahko zma- ga nad kasnejšim prvakom, Kolinsko Slovanom. Hokej 1.B ZL Olimpija II - Cinkarna 0:2 (0:1, 0:0, 0:1) Strelci za Cinkarno: Žlof in Ostrožnik. Kazenske minute: Olimpija 6, Cinkarna 8 minut. Okoli 500 ljubiteljev hokeja je videlo v hali Tivoli lepo in zelo kakovostno igro obeh ekip. Že v uvodnih minutah srečanja je bilo videti, da igral- ci Cinkarne he bodo imeli lah- kega dela proti mladi in borbe- ni ekipi Olimpije. Po_ vodstvu v prvi tretjini preko Žlofa 1:0, so si celjski hokejisti zagotovili zmago štirideset sekund pred koncem tekme. V celjski ekipi velja za borbeno in kolektivno igro pohvaliti vse igralce. Lepo predstavo obeh ekip pa so pokvarili sodniki Dremelj (Je- senice), Konc (Kranj) in Pinter (Celje). RP: mladinci Bled - Cinkarna 7:3 (3:1, 2:1, 2:1) RP: pionirji Cinkarna - Bled 5:0 MARJAN SORŠAK Košarka 1. B ZL: ženske Kozmetika Afrodita - Rijeka 79:67 (30 :32) Domačinke so šele ob koncu strle odpor gostujočih igralk. Največ je prispevala Pešičeva, ki je bila zelo razpoložena. Strelke za Afrodito: Pešič 37, Jezovšek 21, Jurše 8, Kokolj 6, Čuješ 6, Škegro 1. SL: moški Elektra - Comet (82:37), EME Bistrica - Rogaška 73:78 (40:46), Celje - Koper 84:89 (37:42). Streljanje RP S Standardnim zračnim orožjem Pištola: člani: 1. Peter Tka- lec (Mrož Velenje) 563, 2. Jure Detelbach (Mrož Velenje) 562, 4. Janez Štulec (Mrož Velenje) 559 krogov; mladinci: 1. Simon Veternik (Mrož Velenje) 549 krogov; mladinke: 1. Ksenija Maček (Rečica) 368, 4. Valerija Rufner (Rečica) 353 krogov. VINKO LAVRINC Lep uspeh Celjanov V Rušah je bilo tradicional- no tekmovanje z zračno puško v počastitev tamk^šnjega ob- činskega praznika, ki sovpada z obletnico zadnje bitke legen- darnega 1. Pohorskega bataljo- na. Nastopilo je 20 ekip iz do- mala vse Slovenije. Iz naše re- gije so lep uspeh dosegh Celja- ni, ki so bili drugi. Za zmago- valno ekipo Avgust Majerič iz Maribora so zaostali le za tri kroge. Celjani so nastopili v postavi: Aldo Sluga 259, Vili Ravnikar 283 in Branko Malec 286 krogov od 300 možnih. Med posamezniki je zlato me- daljo osvojil Branko Malec, srebrno pa Vili Ravnikar. TONE JAGER Judo člani judo krožka na COŠ Fran Roš so 10. januarja oprav- ljali izpit za prvi beli pas. Mladi delajo pod vodstvom Štefana Čuka. Izpit so polagali pri Du- šanu Tanku, nosilcu pasu 4. dan. Uspešnih je bilo 14 pionir- jev. Včeraj so pionirji Ivo Reyeodšli na skupni trening z vrstniki Impola v Slovensko Bistrico. Trening bodo zaklju- čili s prijateljsko tekmo. Od 15. do 30. januarja bodo v Arand- elovcu zvezne priprave za n^- boljše judoiste. Možnosti ude- ležbe imata tudi Štefan Cuk in Mile Sadžak. OLGAPETRAK Rekreacija Tenis Vrstni red za leto 1990: žen- ske: 1. Vučer (Zdravstveni cen- ter), 2. Sekirnik (Triglav), 3. Ocvirk-Zekar (Zdrav, center), 4. Markovič (Zdrav, center), 5. Prelog (EŠC), 6. Cvetko (Zdrav, center). Tekmovanje je bilo organizirano po sistemu na izpadanje, z malim in veli- kim finalom. BOGDAN POVALEJ Avto-moto šport Primat Velenja med prikoličarji Na Reki so razglasili državne prvake v avto moto športu. Med prikoličarji sta državna prvaka ostala Velentin Krevh, član AMD Šlander iz Celja in sovoznik Roman Zbičajnik, član AMTK Velenje. »Lani so bile na sporedu 4 dirke za dr- žavno prvenstvo, vozili pa smo samo tri, v Banja Luki, Slavon- ski Požegi in Novem Sadu. Za naslov državnega prvaka je za- dostovala n^ina zmaga v Sla- vonski Požegi in 2. mesto v Ba- nja Luki. Uspeh velja pripisati predvsem glavnemu pokrovi- telju, podjetju »RE«, Energie Rational. Lastnik Silvo Raz- goršek iz Maribora je eden red- kih, ki je prispeval denar in brez njega ne bi bilo nove Ja- mahe LCR 500,« pripoveduje državni prvak med prikoličarji Valentin Krevh. Ostala mesta: 2. Berti Camlek in Miran Gro- belnik, 3. Franc Dobrovnik in Zdravko Kočevar (vsi AMTK Velenje), 4. Mirko Novak in Pavel Bunderla (AMD Vele- nje), 5. Janez Remše in Miran Bunderla (AMTK), 6. Tine Ri- bar in Drago Tomic (Gorenje GA), 7. Franc Rogelšek in Ja- nez Smolnikar (Šmartno ob Paki), 8. Gradimir Svržič in Marko Vršnjak (Beograd). HINKO JERČIČ Delavske igre Prehodni pokal SIP Šempeter 27. delavske športne igre ob- čine Žalec, ki jih je vodila po- sebna komisija, so končane. Nsgveč udeležencev v množič- nem delu pa je nastopilo v hoji, kolesarjenju in streljanju z zračno puško. Zaključna pri- reditev bo v soboto, 19. januar- ja, ob 17. uri, v hotelu Prebold, kjer bodo najboljšim ekipam podelili pokale in priznanja. V tekmovalnem delu pa je vrstni red v posameznih kate- gorijah naslednji: starejše čla- nice: 1. SO Žalec, 2. TT Pre- bold. 3. Sigma Zabukovica; mlajše članice: 1. SIP_Šempe- ter, 2. Sav. magazin Žalec, 3. TT Prebold; veterani: 1. Ju- teks Žalec, 2. Sigma Zabukovi- ca, SO Žalec; starejši člani: 1. SIP Šempeter, 2. Garant Pol- zela, Juteks Žalec; mlajši čla- ni: 1. SIP Šempeter, 2. Juteks Žalec, 3. Strojna Žalec, TT Pre- bold. Množičnost I. skupina: 1. LIKO Savinja, 2. PM Žalec, 3. Elektro Šempeter; II. skupi- na: 1. SO Žalec, 2. Sigma 3. Gradnja Žalec; III. skupina: 1. Juteks Žalec, 2. Ferralit Žalec, Garant Polzela; IV. skupina: 1. SIP Šempeter, 2. KIL Liboje, 3. Društvo upokojencev Žalec. Končni vrstni red za prehod- ni pokal; 1. SIP Šempeter, 2. TT Prebold, 3. Juteks Žalec, itd. T. TAVČAR 16. STRAN - 17. JANUAR 1991 Modra kapa proti glavobo Obisk pri bioenergetiku Marianu Knezu - Zdravi tudi neplodnost - Nikar ne spite na vzhodu stanovanjski blok v Sev- nici. Že ob vhodnih vratih puščica, ki usmerja v kletne prostore, v ordinacijo bio- energetika Marjana Kneza. Čakalnica, v njej kupi knjig, šopek čopičev v lese- ni vazi, na stenah pa ana- tomske karte človeka. V zraku vonj po oriental- skem kadilu, pomirjujoča glasba, kup pripomočkov, ki na videz ne služijo niče- mur, pa pregradna zavesa in ordinacija. V njej miza, ob njenem vznožju nenava- den križ z Jezusom, pod njim je vdelana mrtvaška glava (križ je bojda častit Ijive starosti), na stenah mozaik fotografij pacien- tov, zahvalna pisma, vse to, kar bo zbrano v knjigi, ki jo namerava Marjan Knez iz- dati letos. Marjan Knez. Ici sicer živi normalno družinsko življe- nje, je bil pred leti samostoj- ni obrtnik, ima srednješol- sko izobrazbo, vse življenje pa se je posvečal likovni umetnosti in glasbi. Bilje tu- di družbenopolitično angaži- ran, deloval je na področju kulture, gledališča, imel vlo- go v sindikatu in bivši ZSMS. Ves prosti čas je, kot pravi, žrtvoval za to. da bi bilo drugim dobro. Nase je pozabil. S tem si je nakopal težave. Človek je sebičen, ko daje samo sebi in se ne ozira na drugega, ravno tako je se- bičen tisti, ki bi dal vse dru- gim, nase pa pozablja, je da- nes Marjanova življenjska fi- lozofija. Zadnja štiri leta živi od te- ga in s tem. da pomaga lju- dem. Bodisi v ordinaciji bo- disi jih obišče v bolnišnici v Celju ali na ljubljanskem Kliničnem centru ali pa opravlja radiestezijske meri- tve po domovih, kar sicer zadnje čase redkokdaj uteg- ne. »Za delo. ki ga oprav- ljam, jc potrebno dobro srce, ogromen čut nesebične lju- bezni do vsega, kar te obda- ja, zavest, da si del vsega in da je vse, kar te obdaja, del -tebe.«___..^.^^_________ Da ima več energije, ki bi jo lahko koristno usmerjal na druge, je ugotovil pred le- ti, vendar je imel občasno te- žave, ker je ni znal pravilno uporabljati. Zato seje udele- žil tečaja za bioencrgetike v Brežicah. Tam ga je odkril Slavko Mahne, ki dela v Av- striji: »Bil sem šokiran, ko je dejal, da je do sedaj srečal v Evropi malo ljudi s toliko energije, kot jc premorem jaz. Njegovo trditev sem vzel z rezervo. Ko pa sem se ude- ležil še tečaja v Zagrebu, kjer me je Kid Sherwood iz New Vorka med 65 tečajniki iz- bral, da iz nezavesti obudim eno izmed tečajnic, kar mi je v hipu uspelo, sem se zave- del, da gre zares.« Pomočniki astralnili barv s svojo energijo, ki se jo je z leti naučil uporabljati v ko- rist predvsem bolnih in ne-- srečnih, danes Marjan zdravi tudi najzapletenejše bolezni. Tudi takšni, nad katerimi je medicina obupala, pridejo k njemu. Skrivnostna pot do zdrav- ja je skrita v energiji, ki jo Marjan vidi v obarvani svet- lobi, in v močni veri v to me- todo zdravljenja: »Kozmične energije imajo barve - se- dem barvnih tonov je. Tudi mantre za vokalno obujanje energetskih senzorjev delu- jejo po dur lestvici, ki jo se- stavlja sedem tonov. Za pov- Marjan ima knjigo vtisov, v katero njegovi pacienti pišejo zahvalne besede in opisujejo svoje težave, ki so jih imeli pred obiskom njegovi ordinaciji. Eden izmed njih, doc. dr. Ludvik Bogataj, piše: »Najiskreneje se zahvalju- jem za ozdravitev mehke revme prav v trenutku, ko mi je, kljub fiziološko popolnoma zdravemu telesu pričelo zmanjkovati volje do življenja. Najsodobnejša medicina mi pri bolezni ni mogla pomagati, to me je vodilo do vse hujšega obupa nad življenjem. Nekajkratno zdravljenje z bioenergijo je omogočilo odpravo težav, ki so me sprem- ljale že od rane mladosti. Neverjetno, koliko dobrega daje človeštvu prav zdravljenje z bioenergijo, kolikim ljudem] odpre pot do sreče, kot jo je tudi meni.« J prečnega človeka je za sproš- čanje zelo primerna Glasba za odmor skupine Sweet pe- ople. Ob njej se izredno spro- stijo tudi ljudje v moji ordi- naciji. Imam tudi indijsko glasbo, ki jo sam najraje po- slušam v trenutkih sprošča- nja. Zvoki pišlali, flavt, se ta- ko krasno prelivajo... kar vi- dim se, kako letim z zmajem ali jadram s kakim finim ja- dralnim letalom med oblaki; to je v nekem smislu astralna projekcija.« Marjan ima dnevno veliko pacientov, vendar mu ener- gije nikoli ne zmanjka. Samo dvakrat v štirih letih se mu je pripetilo, da je moral zaradi osebnih težav paciente od- sloviti. »Ko pričnem delati, izgubim občutek za čas, ko prosim za človeka, mi ener- gije pritekajo. Čutim, da na- me pada neka topla megla. To mi vibrira po telesu, iz prsnega koša in nato skozi roke v človeka. Poleg sebe, kadar želim, čutim astralne pomočnike, duhovne vodje, tudi vidim jih občasno. Vi- dim silhueto, fosforno-nežno plavo zlat obris človeka na Marjan lahko svojo energijo usmerja tudi na daljavo, s pacienti je v stiku tudi s pomočjo telefona. Med našim obiskom ga je poklicala, prvič, Irena Gorjanc iz Celja in se je želela naročiti. Med pogovorom je Marjan zaprl oči, z rokami pa je delal po zraku gibe, kot da bi z dlanjo drsel od zgoraj navzdol po človeškem telesu. Potem mi je dal v roke slušalko, Irena Gorjanc pa je svoja občutja med pogovorom opisovala: »Veste, kako mi je toplo - od vrha glave do srede hrbtenice. Roke se mi tresejo, vroče mi je kot strela, solzne oči imam, sesti bom verjetno morala... oh... Že od poroda dalje me muči precejšnja skleroza, zato sem se obrnila na Marjana... Ne, v kolenih sem še kar mehka... (Marjan potem naredi nekaj zamahov po zraku)... v kolenih sedaj čutim, da so trda... oh, fino je...« ozadju, ki se sklanja nad pa- cienta. In če tega vprašam, kaj v tem trenutku čuti, po- ve, da toploto v delu telesa, nad katerim držim roko ali nani mislim.« V prvi in drugi terapiji Marjan včasih sploh ne pola- ga rok na pacienta, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi mu nenadoma posesal višek ne- gativne energije. »V tem pri- meru pride do vibracije tele- sa, ker prejme celica nenado- ma večjo količino pozitivne energije. Včasih po terapiji koga zebe in trese. Ne gre za mraz, temveč za vibracijo te- lesa. Na primer, od pacienta sem oddaljen pol metra, pa prične škripati miza, na kate- ri ta leži. To je znak, da se celica prebuja.« Marjan pravi, da je sezna- njen z delovanjem človeških organov, saj ni vseeno, ali energijo daje celemu telesu ali jo usmerja le na noht leve roke, na primer. »Če energijg usmerjam, jo programiram za čiščenje in oživljanje. Ko poskusim videti stanje v te- lesu pacienta, delam to z du- hovnega nivoja in vidim energetsko stanje posamez- nega organa. Kar vidim tem- no, je hudo bolno. Tudi du- ševne težave lahko ozdra- vim. Psihoze so znak poruše- nega ravnovesja energij v te- lesu, v mentalnem centru. Ko jih uravnovesim, lahko psiholog ugotovi izboljšanje. Koliko potrebuje celica, da zažari in da energetski si- stem sam očisti višek nega- tivnih energij iz telesa, je od- visno od časa. V času je re- šljivo vse.« Med številhimi pacienti, ki obiščejo Marjanovo oridina- cijo, je bilo lani tudi 14 ne- plodnih žensk, od teh jih je, po terapijah pri njem devet zanosilo. »V zvezi z neplod- nostjo je kup predhodnih te- žav, ki jih je treba odpraviti. Vse ženske s temi težavami pravijo, da imajo hladne no- ge, boleče spolne odnose, za- kasnele menstruacije. Ver- jetno gre za blokado, za to, da ni pretoka energije skozi telo. Ena mojih pacientk je dve leti in pol hodila okoli zdravnikov, vse mogoče je dala skozi, imela je še težave s hrbtenico. Medtem ko sva zdravila njeno hrbtenico, je tudi zanosila. Po enajstih te- rapijah na hrbtenici je bila pacientka že tudi noseča.« Ne oblačite se v črno črna barva je negativna, svari Marjan Knez. Ljudje, ki jih zasvoji ta barva, so absor- batorji negativnih energij. Črna barva je sicer res ele- gantna, vendar jo je potreb- no nositi ^ kombinaciji. »Po- glej na primer film. To je me- dij, preko katerega se človek napaja s čustvenimi energi- jami. Grozljivke, na primer Drakula, te nabijejo z nega- tivno energijo, ki prihaja od ustvarjalcev tovrstnih fil- mov. Vse se dogaja ponoči, vsi so oblečeni v črno-belo. Irena Jurček, zaposlena v celjski Kovinotehni: »Marjan Knez je prišel k nam domov, da bi pomagal možu, ki ga je bolela hrbtenica. Mož ne da nič na bioencrgetike, zato tudi ni pustil, da bi ga pregledal. Meni pa je takrat Marjan dejal, da imam poškodovana jetra in vranico. Panika me je zgrabila, zato sem šla na preiskave. Ugotovili so, da imam trikrat povečan beli/rubin in pesek v sečevodu. Sestra mi je rekla, naj grem k Marjanu, kjer mi škodovati tako ne more. Po devetih terapijah ni bilo več potrebno hoditi. Že po tretji je bil beli/rubin, kot so ugotovili v labo- ratoriju, na normali. Tudi hčerki, ki je imela glavobole, je pomagal. Najprej sva obiskali vse zdravnike, deklici pa ni bilo nič bolje. Včasih je bruhala od bolečin. Po treh terapi- jah pri Marjanu je tudi ona brez težav. Moj mož pa na primer še danes ne da nič na to, pravi sicer, naj kar hodim na te terapije, da pa on sam te metode zdravljenja ne priznava.« Ljubezenski prizori v filmih pa se vedno dogajajo na ro- mantičnih, lepih, idiličnih krajih. To je sinonim za živ- ljenjske sile. Barve so zelo pomembne. Svetujem, naj se vsak oblači v oblačila tistih barv. ki mu zjutraj, ko vsta- ne, vzbudijo zanimanje. Sko- zi te bo pridobival energijo, ki mu je primanjkuje. Iščite i pastelne, svetle barve. Te bo- li glava? Pokrij si jo z modro kapo ali ruto, prižgi modro luč, deset minut glej vanjo in bolečina popusti. Modra bar-i va namreč ponazarja energi- jo miru, zlata je kozmična ali božanska barva zdravja, živ- ljenja, vere, zelena je barva komunikacij, srca, ljubezni,; življenja, rumena je solarni I pleksus, oranžna je seksual- na barva.« Življenje je reakcija medi pozitivno in negativno ener-i gijo, med jing in jang. pravi' Marjan. Blagostanje in sta-' nje našega življenja pa sti- odvisna od nas samih.« 'el odnos do ljudi, io k njemu. Za vsa- zame čas vsakogar psihološko prepri- jegovih bolečin ni D bile in da bodo 1 ljudje, ki jim je voli že prijazna be- lajajo k njemu na Ive, tri in več, ter hajajo boljšega po- Dmljene noge ne •editi zopet cele, ro bolezen in bole- jvira iz človekove aspe pozdraviti. fATASA GERKEŠ DO EINSPIELER em tedniku bo- lli tudi rubriko, bo na vaša vpra- {ovarjal bioener- rjan Knez. Vpra- lahko nanašajo pravilno lego le- novanju (če žeU- jpr, morate nari- aten tloris sobe, toji vaše ležišče, ino določenimi leba), odgovarjal >rašanja v zvezi počutjem, pred- irate čim bolje pave, ki jih ima- kljen pajeodgo- Mi na vprašanja 'pravilnim nači- irane in podob- varjal bo le na , h katerim bo- li kupon iz No- lika, rubrika pa a sredi februar- ij lahko pošilja- prašnja na naš ovi tednik. Trg -sa 3 a, Celje, za bioenerge- >žite kupon, ki prvič objavlja- Inje bomo obja- :don ob rubriki, imo. Dri Nemcih Celjani so blll povabUenI na novoletni sprejem v pobrateni Grevenbroich Na večerji vseh povabljenih prijateljskih mest Grevenbroicha. Gostišče v Diisseidorfu se imenuje Hacienda in je last skupine Jugoslovanov. Grevenbroich je mesto v Nemčiji, v bližini Diissel- dorfa, ki je že deset let pobra- teno s Celjem. Letos prvič je župan tega mesta povabil na novoletno srečanje predstav- nike vseh mest, s katerimi Grevenbroich sodeluje, med njimi tudi celjskega župana Antona Rojca. Na srečanju so gospodu Rojcu izročili ček v vrednosti sto tisoč nemških mark - s tem denarjem bodo v celjski bolnišnici nabavili opremo, ki jo še potrebujejo. Župan Grevenbroicha Hans Gottfried Bernratb. S celjskim županom gospo- dom Rojcem smo se na pot odpravili tudi mi. Po dolgem času smo ponovno hoteli pre- veriti nemške ceste, njihov red in čistočo, zanimalo pa nas je tudi, kako v Nemčiji gledajo na spremembe v Sloveniji in na celotno Jugoslavijo. Na po- ti iz Celja, krenili smo v soboto zjutraj, sta nas spremljala son- ce in dež, sneg in megla, med več kot dvajset ur trajajočo vožnjo pa smo spoznah kar lep košček sveta. V Grevenbroichu nas je sprejel mestni župan, gospod Hans Gottfried Bernrath. Za začetek so nas popeljali v umetniško galerijo, kjer raz- stavlja Hannelore Kdhler. »Nekaj časa sem preživela v Parizu, kjer sem dodobra spoznala kontrast črno - belo, ki ga sedaj uporabljam pri svo- jih skulpturah. Vesela sem, da sem vas spoznala, saj doslej še nisem bila v Celju, pa tudi raz- mere v Jugoslaviji bolj slabo poznam. Slišala sem le o stra- hoviti poplavi, ki vas je priza- dela,« je razložila gospa Ko- hler. V večernem pogovoru s predstavniki mesta Greven- broich in drugimi partnerji je bila večkrat omenjena kriza v Zalivu. Nemci sodijo, da je vojna v tem predelu sveta ne- izbežna, strah pa jih je vseh posledic, ki jih vojna prinaša. Očitno še ni nihče pozabil na čas pred pol stoletja, večkrat je bila izražena tudi misel, da v Evropi vedo, kakšne so po- sledice vojne. Osrednji dogodek med na- šim obiskom v Grevenbroichu Izvršnik (Stadtdirektor) Gre- venbroicha Heiner Kupper. je bil v nedeljo, ko so pred- stavniki mestne vlade povabili na novoletni sprejem vse, ki v mestu kaj pomenijo. Župan Bernrath in izvršnik Kupper (tako smo prevedli njuna nazi- va) sta posebej pozdravila vsa- kega gosta in mu zaželela sre- čo. Za nas je bilo zanimivo tu- V tem samostanu so priredili novoletni sprejem za predstavnike mest. Samostan leži v bližini Grevenbroicha, na vratih pa' smo zasledili vodila duhovnikom, iz katerih smo izbrali misel:... večkrat Ml in manjkrat JAZ... J di to, da je prvi spregovoril tamkajšni duhovnik. Po bla- goslovu vseh dobromislečih ljudi, so vsi zmolili kratko mo- litev. V govoru župana Bern- ratha je bilo slišati, da zelo do- bro pozna razmere v Sloveniji. Povedal je, da je Anton Roječ prvi demokratično izvoljeni župan mesta Celja, hkrati pa je obljubil, da se bo v nemškem parlamentu zavzemal za ures- ničitev slovenskih teženj. V veliki samostanski dvora- ni v bhžini Grevenbroicha, kjer je bil ta novoletni spre- jem, se je zbralo ogromno lju- di, pribhžno polovica med nji- mi pa je nosila uniforme. Še posebej zanimivi so v svojih uniformah in z medaljami vsa- koletni strelski kralji. Zmaga na tako pomembnem tekmo- vanju prinaša s sabo veliko ob- veznosti, zato so »Schutzkoni- gi« dokaj čislani ljudje. Takš- ne zmage si ne more privoščiti vsak, saj je povezana z veliki- mi stroški, mi je zaupal eden izmed gostov. Na sprejemu so spregovorili tudi o prihodno- sti mesta. Veliko pozornosti bodo namenili ekologiji in' cestnim zagatam. Kar malo i čudno se nam je zdelo, da se še vedno ukvarjajo s takimi pro- j blemi. I Iz takšnega, v bistvu prepro-1 stega novoletnega sprejema, I smo se lahko marsikaj naučili. Poudarek je predvsem na pri- srčnosti, ponovnem snidenju znancev, klepetu in seveda ša- lah. V samostanski knjižnici je nenehno donel smeh, humor pa so vpletali tudi govorniki v svoje nagovore. Vse skupaj je zelo preprosto, zelo kratko, vendar se meščan po takšnem sprejemu tudi počuti kot meš- čan. Vsi sodelujoči so celjske predstavnike pozdravljali s simpatijami, dah so nam ve- deti, da Slovenci nismo le na- rod na Balkanu, sprejemali so nas kot enakovredne part- nerje. Vsekakor bo trajalo še nekaj časa, da bomo dosegh nemško raven, vendar pa bomo, kot je rekel celjski župan Anton Ro- ječ, s strpnostjo še daleč prišli. Za začetek pa bi se najbrž lah- ko zgledovali pri Nemcih, še posebej pri tem, na kakšen na- čin obravnavajo zgodovino in kako vrednotijo vse, kar je po- vezano z njihovo preteklostjo. URŠKA KOLENC 18. STRAN - 17. JANUAR 1991 PISMA BRALCEV ODMEVI Kaj ponujajo varčevalcu Tekst je odgovor na članek novinarja R. Panteliča z na- slovom »Kaj ponujajo varče- valcu« v katerem poskuša g. Pantelič predstaviti možnost varčevanja v Celju in okolici, pri tem pa tako v tekstu kot v tabelah omenja možnost varčevanja in obrestne mere zanj pri Interni banki Hme- zad Žalec. Interna banka Hmezad Žalec se nikoli ni ukvarjala s hranilništvom, nikoli ni odprla niti ene hranilne knjige in to ne na- merava niti v bodoče. Da omenja novinar Inter- no banko Hmezad kot insti- tucijo, ki se ukvarja s spreje- manjem dinarskih aVista hranilnih vlog in enomeseč- nih depozitov, je možno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da si je enostavno izmislil do- datno možnost varčevanja, da bi popestril svoj tekst in tabele, v kar pa skoraj ne moremo verjeti. Druga mož- nost pa je ta, da je zamenjal Interno banko Hmezad in Hranilno kreditno službo kmetijstva in gozdarstva Žalec. Edina skupna točka med tema dvema samosto^j- nima pravnima osebama je ta, da imata svoj sedež v isti stavbi, to pa je tudi vse. Interna banka je ustanov- ljena na podlagi 65. člena za- kona o bankah in drugih fi- nančnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 10/89 in 40/89), ter 145. člena Zakona o po- djetjih (Ur. Ust št. 77/88 in 40/ 89), Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Ža- lec pa napodlagi republiške- ga Zakona o hranilno kredit- nih službah (Ur. Ust SRS št. 14/90). Če torej odmislimo možnost, da si je novinar enostavno izmislil Interno banko Hmezad v vlogi hra- nilnice, najdemo v drugem delu članka, pod podnaslo- vom »Če gre banka v stečaj« trditev, da v primeru Inter- nih bank jamčijo za hranilne vloge podjetja sama (novinar je najl^rž mislil na članice in- ternih bank). Ta trditev za in- terne banke, ki se ukvarjajo s hranilništvom celo drži (če- prav obstaja možnost, da hranilne vloge zavarujejo z jamstvom banke oz. pri za- varovalnici). Ker pa meni- mo, da je novinar zamenjal Interno banko Hmezad in Hranilno kreditno službo kmetijstva in gozdarstva, po- stane ta trditev nevzdržna in zavajajoča. 11. člen zgoraj omenjenega Zakona o hra- nilno kreditnih službah se glasi: »za dinarske hranilne vloge, ter žiro račune in teko- če račune pri Hranilno kre- ditni službi jamčijo ustano- viteljice solidarno in neome- jeno. Za dinarske hranilne vloge pri hranilno kreditnih službah jamči subsidiarno republika Slovenija. Ta del zakona je bil v Uradnem hstu SRS z dne 10. 8.1990, dopolnjen z Zako- nom o spremembi in dopol- nitvi Zakona o hranilno kre- ditnih službah. Ta zakon se- stavljata dva člena. V prvem se zahteva, da nova hranilno kreditna služba najprej pri- dobi jamstvo banke, le s tem pogojem jamči še Republika Slovenija. V drugem členu pa pravi, da ne glede na do- ločbe prej omenjenega čle- na hranilno kreditni službi ustanovljeni po Zakonu o hranilno kreditnih služ- bah in blagajnah vzajemne pomoči (Ur. list SRS št.'40/ 80 - po tem zakonu je bila ustanovljena naša HKS, predno se je - tako kot vse ostale - preoblikovala v skladu z novo zakonodajo) za subsidiarno jamstvo Re- publike za dinarske hranil- ne vloge do višine stanja teh vlog na dan uveljavitve tega zakona, ni potrebno pridobiti jamstva banke. Ker je bil ta zakon uveljav- ljen na dan 18. 8. 1990, v času torej, ko je imela naša Hra- nilno kreditna služba doslej največje stanje hranilnih vlog, ki so v drugi polovici leta (predvsem zaradi naku- pa deviz) nekoliko padle, je jasno, da za hranilne vloge pri naši Hranilno kreditni službi, poleg članic, jamči subsidiarno tudi Republika Slovenija. Ko pa bodo hra- nilne vloge narasle nad sta- nje per 18. 8., pa bomo le-te zavarovali pri banki, in tako ohranili jamstvo republike. Toji velja za vse Hranilno kre- ditne službe v Sloveniji. Po- dobno obrazložitev so lahko bralci prebrali v mojem do- pisu v sobotni prilogi Dela z dne 24. 11. 1990. V zvezi z jamstvom za hra- nilne vloge pa je naredil no- vinar še eno napako. V svo- jem članku izenačuje banko Les z internimi bankami, kar je nevzdržno. Banka Les je bila po napaki sodnika regi- strirana kot hranilno kredit- na službe, zato je ob stečaju tudi zahtevala jamstvo repu- blike (kar kot Interna banka ne bi niti poskušala). Zakaj govorimo o napaki sodnika? Zato, ker je banko Les regi- striral kot Hranilno kreditno službo kljub temu, da njen statut ni bil v skladu ž Zako- nom o hranilno kreditnih službah, saj v njem ni opre- deljena odgovornost ustano- viteljic za obveznosti te HKS. Ker statut banke Les ni v skladu z Zakonom, re- publika Slovenija ne prizna jamstva za njihove hranilne vloge. 53. člen statuta Hranil- no kreditne službe^ kmetij- stva in gozdarstva Žalec pa se glasi: »Če sredstva službe ne zadoščajo za poravnavo njenih obveznosti, odgovar- jajo ustanoviteljice za obvez- nosti službe s svojimi sred- stvi solidarno in neomeje- no«, kar je osnova za prido- bitev jamstva Republike. Tudi namigovanje na pove- zanost usode Hranilno kre- ditne službe z usodo Hmeza- da je nepravilno, saj večina naših ni vključena v poslov- ni sistem Hmezad (ki pa se glede na stanje v našem go- spodarstvu dobro drži). V telefonskem pogovoru s predstavnikom Novega tednika nam je bil g. Pante- lič predstavljen kot strokov- njak za področje bančništva, v kar pa zelo dvomimo. Nje- gov članek je povzročil med našimi varčevalci veliko zmedo, naši službi pa veliko škodo, predvsem zaradi nje- gove razlage jamstva za hra- nilne vloge. Hranilno kredit- na služba kmetijstva in goz- darstva Žalec je največja to- vrstna organizacija v Slove- niji (od 59-ih) in je imela v za- četku leta 20% vseh hranil- nih vlog hranilno kreditnih služb v Sloveniji. ANDREJ ŠPORIN direktor HKS. Pojasnilo Zahvaljujemo se g. Andre- ju Šporinu za pojasnilo v zvezi z vlogo, ki jo ima Hra- nilno kreditna služba Kme- tijstva in gozdarstva Žalec v Sloveniji, v upanju, da bo objavljeni popravek prispe- val k ublažitvi škode, ki bi jo naj povzročil omenjen članek. Le še dve pojasniU. Pravil- no dvomite, da nisem nika- kršen bančni strokovnjak, zato sem se pri pripravi član- ka opiral na izjave in podat- ke, ki sem jih poiskal v posa- meznih bančnih ustanovah. Zato bi torej pričakoval, da ima vaša ustanova primerne bančne strokovnjake. Podat- ke o domnevnih avista hra- nilnih vlogah in dinarski ve- zavi pa sem dobil v telefon- skem razgovoru z vašo banko. Kar pa zadeva banko Les, napako pojasnjujete sami. A dvomi, da je kateri od 17 tisoč varčevalcev, ki so se tam obrisali pod nosom, šel preverjati, ali je njen statut v skladu z Zakonom o hra- nilno kreditnih službah, tako kot dvomim, da je to za vašo banko storil kateri vaših var- čevalcev. R. PANTELIČ Zbadljivo in zabavno Ob oceni gledališke pred- stave »Kabaret 91« izpod pe- resa Slavka Pezdirja, kije bi- la objavljena v zadnji številki NT, se čutim dolžnega opo- zoriti na netočnost, ki pa iz- haja iz napačne informacije v gledališkem prospektu in ne zadeva pisca ocene. Gre namreč za podatek, daje kla- virske priredbe songov avto- rice Svetlane Makarovič pri- speval skladatelj Jani Golob. Imenovani skladatelj je res napisal priredbe za instru- mentalni »play back« posne- tek, ki pa za izvajanje v živi predstavi »Kabareta 91« ni ustrezal. Po odločitvi izvajal- cev, da mora biti v predstavi živa glasba, sem kot udeleže- ni pianist ustrezne klavirske priredbe prispeval sam. Prof. EDVARD GORŠIČ, Celje Položaj učitelja v novem šolskem zakonu Ko od predlagalca novega Zakona o organizaciji in fi- nanciranju vzgoje in izobra- ževanja terjaš določena kon- kretna pojasnila, se izkaže, da je marsikaj nedorečene- ga, še več pa prepuščeno drugim zakonom, tako da te enkrat napotujejo k zakonu o delovnih razmerjih, drugič na stare šolske zakone, (ki so le delno razveljavljeni), nato na zakon o zavodih, pa na kolektivne pogodbe, nakar se izkaže ne le to, da se veči- no tega šele pripravlja, pač pa, da ne poznaš niti trenut- no aktualnih variant teh za- konskih osnutkov, predlo- gov itd. Eno pa je jasno, Učitelj v takšnem položaju, kakrš- nega začrtuje novi šolski za- kon, še ni bil v zgodovini slo- venskega šolstva. In kot smo slišali na različnih javnih -obravnavah, predlagatelj prav takšen položaj ocenjuje za najpomembnejšo oprede- litev, od katere ne odstopa. Za kaj gre? Ravnatelj šole ima poleg vseh drugih širokih poobla- stil tudi prvico, da pripravi sistemizacijo delovnih mest šole (7. člen), ki vsebuje tudi pogoje za zasedbo delovnih mest (15. člen), imenuje predstojnike notranjih orga- nizacijskih enot (14. člen), odloča o delu preko polnega delovnega časa (18. člen), prerazporeja delavce (19. člen), sklepa pogodbe o delu z zunanjimi izvajalci (19. člen) itd. V glavnem povsod so seveda dodani lepotni pri- stavki, da se mora držati za- konskih predpisov, (ki se bo- do ali se spreminjajo), ven- dar je povsem očitno, da si ravnatelj lahko prilagodi svoj zavod tako, kot se nje- mu samemu zdi najbolj pa- metno. Temu sta dodani tudi dve ključni pooblastili: - da »odloča o pravicah, dolžnostih in ugovorih de- lavca iz delovnega razmerja« (7. člen) - ter »opravi izbiro med kandidati za zasedbo delov- nega razmerja« (15. člen). Ravnatelj bo torej učitelja nastavljal, odpuščal, pre- meščal, ga disciplinsko kaz- novan (kar vključuje tudi su- spenz), odločal o njegovem napredovanju (kar predvide- va predlog pravilnika o na- predovanju), skratka, po- vsem suvereno bo delil pra- vico v svojem zavodu po na- čelu iz podnaslova. Talikšnih pooblastil nima en sam človek v nobenem sistemu. Celo v vojski nima komandant takšnih kompe- tenc. Kjer je demokracija na oblasti, odločajo o teh ključ- nih vprašanjih sveti ali ko- misije. Tudi v privatnih šo- lah o tem ne odloča sam rav- natelj, niti ne lastnik šole, ker bi bil zavod ob vsakršen ugled, če bi dopuščal takšne zlorabe, kakršne so možne, če je vse odvisno od enega samega človeka, od katerega so usodno odvisni vsi delav- ci ustanove. V državnih za- vodih demokratičnih držav je to prepuščeno strokovni komisiji, ki jo imenuje mini- strstvo, pri nas pa smo izu- mili res izvirno rešitev. Ni kaj, v vzgoji in izobraževanju bodo prosperirali le pokorni uslužbenci ravnatelja. In v takšen primež tako stis- njen visoko izobražen stro- kovnjak, ki je svoje znanje predhodno dokazal z diplo- mo, s strokovnim izpitom, katerega delo je povsem jav- no, tako pokorno ukrivljen učitelj naj vodi takšen pro- ces kot je vzgoja in izobraže- vanje mladih ljudi. Kako naj uresničuje vse, kar od njega zahtevajo sodobna strokov- na spoznanja, ki pistavljajo kot imperativ predvsem hu- mane človeške odnose? Ah ne bo naš vzgojitelj, učitelj, profesor najbolj podoben Je- perškemu učitelju, Martinu Kačurju pa ne bo segal niti do gležnjev, kajti cesar je pred imenovanjem le upo- števal mnenje določenih strokovnih krogov, ne pa glas enega samega človeka. Značilneje, daje predlaga- telj zakona predvideval dru- gostopenski organ, ki odloča o pritožbah učencev (9., 10., 11. člen), tudi staršen dopuš- ča vpliv na delo šole, le uči- telj je v tolikšni meri vezan in podrejen izključno ravna- telju. Seveda sega logika Gogo- Ijevega Revizorja v predlogu zakona dosledno na vsa po- dročja: tudi ravnatelj je usodno vezan na ustanovite- lja, to je na organe oblasti, ki ga lahko na hitro odstavijo, vendar o njem le ne odloča en sam človek, pač pa de- mokratično izvoljen organ ali njegov pooblaščenec. In tako je krog sklenjen. Hierarhična lestvica je skrb- no izdelana in vsi so podreje- ni predpostavljenemu in na- drejeni podrejenim. Na zad- njem klinu je učitelj, ki naj naloge šole dejansko izvaja, na katerem stoji in pade vsa- ka šola, kot nam lepo pripo- vedujejo predlagatelji zako- na. Za vsak slučaj ima ta zad- nji med zadnjimi nad seboj poleg ravnatelja še inšpekci- jo, predstojnike, eksteriorno preverjanje znanja njegovih učencev, (ki pa jih sam ne sme prebirati), standarde in normative, (na katere nima vpliva in jih mimo njega sprejema oblast), pa še klube staršev, vzgojne posvetoval- nice ... Ta aspekt zakona in vpra- šanja v zvezi s položajem uči- telja so bila predlagatelju predočena domala na vsa- kem regionalnem posvetu o osnutku zakona. Sindikat vzgoje, izobraževanja in zna- nosati Slovenije jih je poleg drugih pripomb posredoval ministru osebno na svoji skupščini 12. decembra, na- to pa poslal ministrstvu tudi pismeno, ko so bile strokov- no obdelane s pomočjo stro- kovnih sodelavcev sindi- kata. Zaenkrat argumenti niso bili spodbiti, bomo videli, če bodo sUšani in do kod segajo meje demokracije v demo- kratični družbi. ZOLTAN JAN, Nova Gorica PREJELI SMO Pokol v Vilni Ob minulih dogodkih v Vilni se je v najbolj drama- tični obliki pokazala nemoč socializma kot procesa. Vil- na in ostala pribaltiška me- sta kažejo dokončen padec očeta perestrojke. Obnova socializma pade zaradi utiša- nih nacionalnih strasti. Ne sprašujemo se, kdo j( bil tisti, ki je izdal ukaz za krvavi obračun z nedolžnim ljudstvom? Ali Gorbačov, še nedolgo tega dobitnik Nobe- love nagrade za mir, v očeh zahoda grant miru in svetov- nega ravnotežja, ali so to na- redili vojaški krogi in vzeli stvar v svoje roke? Vsekakor je pokol v Vilni dokaz, da je Gorbačovu zadeva ušla h rok. Pokol je opravljen v do- bri vojaški maniri brez diplo- matske in politične logike. Stvar je urejena. Ne zanima jih dejstvo, da jim ljudje ne mislijo tega nikoli pozabiti in odpustiti. 00 LDS Žalec izjavlja, da naj nam bo Slovencem tra- gedija baltiškega naroda po- duk, ki nam dokazuje, kako malo mar je velikim drža- vam za majhne narode. Ali je res moralo priti do te »trage- dije«, da so se zahodni držav- niki spomnili, da v svetov- nem demokratičnem in praktičnem stvarstvu obsta- ja pojem samoodločba naro- dov? Uboga premierka in li- tvanski predsednik sta pol leta obiskovala zaman vse zahodne veljake, da bi jih vsaj za en kanček priznali. Tragedija Jugoslavije in Sovjetske zveze je nezgodo- vinska združitev različnih narodov, različnih kultur, ce- lo religij, njihova skupna pot je bila postlana z ideologijo o večni združitvi in brat- skem sožitju. Druga stvar, zaradi katere se oglašamo, je strah nekate- rih Slovenk in Slovencev, da se bo v tej obče naraščajoči klimi militantnih posegov tudi naša dobra stara JLA spomnila kaj takšnega, kot se je spomnila rdeča armada ali pa Sadam Husein. Ta strah je seveda odveč. Razli- ka med Litvo in Slovenijo je v tem, da smo mi že tako rekoč samostojni, medtem ko si je Litva ves čas to kore- nito prizadevala. Tragedija naroda kot ga doživlja sedaj litovski narod ima tudi svoj? neizpodbitno posledico: Lli| tva ne doživlja več SZ in rd« če armade kot svoje drža\« in svoje vojske, temveč ob^ je kot okupatorje. Vse kar rfl ma duh po SZ in socializmi predstavlja svobodo in dfl hovno prosto življenje. Prizadeto doživljamo us^ do podobno majhnega evropskega naroda in se pri- družujemo tistim, ki so Litvo podprli takoj na njihovem^ začetku narodnega osamo-' svajanja in izjavljamo, da jih nameravamo podpirati tudi v naprej. GREGOR VOVK za OO LDS Žalec Za pomoč Litvi Ob zadnjih tragičnih do- godkih v Litvi, ko so sovjet- ski vojaki streljali v množice domoljubov in jih več tudi ubili. Rdeči križ Slovenije naj odločnejše protestira pro- ti nasilnemu in necivilizacij- skemu ravnanju sovjetske vojske in oblasti. Tragični dogodki so priza- deli svetovno demokratično | javnost. Vnašajo nemir in za- skrbljenost tudi v drugih de- lih sveta, v deželah in pri na- rodih, ki želijo svobodno ži- veti in se pri tem povezati in organizirati na sodobnih de- mokratičnih izkušnjah. Agresivnost centralistič- nih, unitarističnih in repre- sivnih sil, ki hočejo takšne težnje za svobodo s silo za^ vreti, pa vnaša med^ ljudi strah in nezaupanje. Še po- sebno negativno vplivajo takšni dogodki na mlade lju- di in otroke, zato v imenu humanitarnih načel Rdečega križa pozivamo Mednarodni Rdeči križ, da se vključi v pomoč prizadetim prebi- valcem Litve in da vpliva na sovjetskega voditelja Gorba- čova, da prepreči nadaljnje nasilje nad Litvanci. Prav tako pozivamo Rdeči križ Sovjetske zveze, da ob- sodi nasilna ravnanja in po- KOVINOTEHNA CELJE DELNIŠKA DRUŽBA Mariborska c. 7 Objavlja javno licitacijsko prodajo vozil in osnovnih sredstev 1. Tovorno vozilo Zastava 101 kamionet poly CE 207-957 štev. motorja 0790737, štev. šasije 00852826 letnik 1986, nevozen, izklicna cena je 15.000,00 din. 2. Dvigalo Coles tip 26492 nosilnost 12,5 t, letnik 1969, štev. šasije 124682, vozen izklicna cena 70.000,00 din. 3. Elektro viličar Tip VE 602-01, tovarniška številka 8510-1, nosilnost 600 kp, letnik 1975, vozen izklicna cena din 20.000,00. 4. Elektro viličar VE 602-03, tovarniška številka 8095-10, nosilnost 600 kp, letnik 1974, izklicna cena 20.000,00 din. 5. Elektroviličar VE 532 E, tovarniška številka 6040/ 18, nosilnost 1000 kp, letnik 1969, izklicna cena 13.000,00 din. 6. Elektro polnilec za viličar-suhi usmernik Tip: VB OST 40 Si 50P inventarna štev. 07510-8, izpraven, izklicna cena 4.000,00 din. 7. Elektropolnilec za viličar suhi usmernik Tip UB 05T80Si50 P, inventarna št. 1954-8, pokvarjen, iz- klicna cena 3.000,00 din. Licitacijska prodaja bo v četrtek dne 24. 1. 1991 s pričetkom ob 10.00 uri na parkirišču Zgornja Hudi- nja. Ogled osnovnih sredstev je možen eno uro pred pričetkom licitacijska prodaje. Kupci morajo pred pričetkom licitiranja plačati varš- čino v višini 10% izklicne cene osnovnega sredstva, kupljeno osnovno sredstvo pa plačati in odpeljati v roku tri dni. Prometni davek kupljenega vozila in ostalih osnov- nih sredstev plača kupec. PISMA BRALCEV - ROMAN 17. JANUAR 1991 - STRAN 19 ge lastne vojske nad civil- nim prebivalstvom Litve in nudi Rdečemu križu Litve moralno in materialno pod- poro pri dajanju pomoči pri- zadetim prebivalcem Litve. Rdečemu križu Litve pa je Rdeči križ Slovenije po svo- jih močeh pripravljen mate- rialno pomagati za ublažitev socialnih stisk Litovskega naroda. RK Slovenije Obrtniki obrtnikom Zveza obrtnih združenj Slovenije je po lanskih kata- strofalnih poplavah začela med prvimi zbirati pomoč za poplavljene. Ker so bili med tistimi, ki so jih poplave naj- bolj prizadele, tudi številni obrtniki (skupna škoda pri obrtnikih osemnajstih občin je znašala 223 milijonov di- narjev), je akcijo zbiranja po- moči namenila prav njim, se pravi svojim članom. V akciji, v kateri je od pr- vih dni novembra pa do kon- ca leta sodelovalo nekaj sto obrtnikov, obrtnih združenj in obrtnih zadrug iz vse Slo- venije, se je na posebnem ži- ro računu zveze nabralo 2 milijona 370 tisoč dinarjev. Precejšen del tega zneska, natančneje 600 tisoč dinar- jev, je prispevala zveza sama, veliko denarja pa so zbrali tudi obrtniki iz Ljutomera, Grosupljega, Vrhnike, Čr- nomlja, Maribora, Ptuja, Ljubljane, Kopra, Pirana... i Vsa sredstva, ki so se zbra- la na njenem žiro računu, je zveza sproti nakazovala pri- zadetim obrtnim združe- njem, ta pa so jih razdeljeva- la pomoči potrebnim obrtni- kom. Največ nakazil je šlo seveda v Mozirje, precejšnje zneske pa so dobili tudi obrt- niki iz Sevnice, Celja, Žalca in Laškega. Ker so se nekatera obrtna združenja »prebudila« šele proti koncu lanskega leta, je zveza sklenila akcijo podalj- šati tudi v leto 1991. Zbiranje pomoči poplavljenim obrtni- kom torej še teče (ŽR št. 50100 - 637 - 256 010 ZOZS Ljubljana - za poplavljene obrtnike). Poleg denarne pomoči je zveza zbirala tudi pomoč v obhki materiala ali stori- tev, prizadetim obrtnikom pa je s posredovanjem v Be- ogradu uspela zagotoviti tu- di nadomestni'uvoz poško- dovane ali uničene opreme oziroma repromateriala - in to mimo vseh uvoznih omeji- tev. Vse pohvale pa je vre- den tudi odziv občin, ki so jih prizadele poplave. Te so namreč prizadete obrtnike oprostile nekaterih dajatev, jim razdelile republiška soli- darnostna 'sredstva ali jim pomagale z ugodnejšimi po- sojili. Zveza obrtnih združenj Slovenije se zahvaljujč vsem, ki so že sodelovali v akciji zbiranja pomoči za poplavljene obrtnike. Tiste, ki še niso - pa bi to želeli - pa poziva, naj nakažejo svoje prispevke na omenjeni žiro račun. ZOZ Slovenije Pomoč poplavljenim Rdeči križ Slovenije še vedno intenzivno nadaljuje z akcijo pomoči poplavlje- nim področjem. Prizadevanja so osredoto- čena predvsem na zbiranje denarnih sredstev in pre- hrane. Dnevno se na prizadeta področja odpremljajo tovor- njaki hrane, jogijev, odej in posteljnine. Danes (14. 1. 1991) je Rdeči križ Slovenije poleg materialne pomoči dvanajstim najbolj ogrože- nim občinam nakazal še 900.000,00 din. V zamejstvu je še vedno vehk odziv in želja po pomo- či prizadetemu prebivalstvu. Tako je v teh dneh Sloven- ska skupnost iz Trsta podari- la v fond pomoči 1.185.000 lit. Rdeči križ Slovenije je na pobudo slovenskih društev v Clevelandu in RK Cleve- landa za pomoč zaprosil tudi ameriški RK. RK Slovenije izjava za javnost Liberalna stranka Mozirje se distancira od politike, ki jo izvaja Demosova vlada ob- čine Mozirje. Poslužuje se namreč metod, ki so bile značilne za preživeli realso- cializem. Zaradi takšne politike in v kohkor se ta ne bo spreme- nila, bo Liberalna stranka Mozirje prisiljena zaradi ob- veznosti do svojih volilcev, izstopiti iz mozirske koalici- je Demosa. LIBERALNA STRANKA Občinski odbor Mozirje PRITOŽNA KNJIGA Nesramnost na plebiscitni dan Nedelja, 23. 12. 1990, dan, ko smo se na plebiscitu odlo- čali o slovenski državnosti, je imel zame grenak priokus. Na voUšču »PRI ŽVE- PLAN« v Rimskih Toplicah sem bila namreč priča nezre- lega in nesramnega obnaša- nja članov volilne komisije. Volišče bi moralo biti v prostorih Kmetijske zadru- ge, ki je že prej služilo tem namenom. Pa tudi lokacija tega prostora je ugodna za vse krajane z ozirom na to, da je v isti stavbi trgovina (Kmetijska zadruga), v nepo- sredni bližini pa tudi železni- ška in avtobusna postaja - skratka to je nekakšno sre- dišče tega raztresenega kraja. Ko je volilka, ki sem jo po- spremila na zgoraj omenjeno volišče, želela izvedeti razlog za njegovo prestavitev, kar ji je precej podaljšalo pot. sva doživeli neprijetno presene- čenje. Z izjemo gospoda Po- tuška so se namreč vsi začeli zaničljivo smejati. Predstav- nica Kmetijske zadruge pa ji je (kot kakšnemu sitnemu otroku) zabrusila, da zaradi poplave še niso uspeli poči- stiti prostorčka, ki je prej služil tem namenom. Volilka jo je vljudno opozorila, da sta od takrat minila že skoraj dva meseca. Po krčevitem razmišljanju se je domislila, da takrat pač še ni vedela za plebiscit. Med ostalimi člani (z eno izjemo) je naletela na odobravanje, kar ji je dalo dovolj poguma, da je prizna- la, da omenjen prostorček ne bi bil očiščen niti v primeru, če bi bil plebiscit šele čez pet let. Kot da bi bilo čiščenje povezano samo s plebisci- tom! Sklepam, da torej trgo- , vina z živili, ki je v isti zgrad- •' bi, obratuje, ker njeno čišče- nje (po njeni logiki) ni bilo povezano s plebiscitom. • Da so se odločili za to loka- cijo (PRI ŽVEPLAN), je član volilne komisije, ki se žal ni predstavil, pojasnil s tem, da imajo pri tej družini zelo do- bro vino ter nesramno dodal, da bi naslednjič lahko volili tudi pri njej, če bi mu seveda ponudila tekočino take vr- ste. Pozabil pa je, da takrat v okusu žlahtne kapljice ne bi smel uživati. Ostalih stvari raje ne bi omenjala. Sprašujem se, kdo je v tem kraju odločal o tem, kje bodo volišča, kdo bodo člani volil- nih komisij, glede na kakšne sposobnosti so jih izbirali in kako so bili za svoje delo in uporabo prostora, motivira- ni. Kdo jih je pooblastil za nesramne odgovore (pred- vsem predstavnico Kmetij- ske zadruge) na povsem upravičena in vljudno po- stavljena vprašanja? Za informacijo pa naj do- dam, da je volilka starejša krajanka, precej oddaljena od volišča, brez lastnega pre- voza, pa se je kljub temu od- ločila in potrudila, da bo na volitvah sodelovala. S tem si je zaslužila spoštovanje, ne pa zaničevanje, ki ga je bila na volišču deležna. SABINA KOLESA Hotel Donat Je Izven kategorije - toda v slabem pomenu Ker smo hoteli preživeti zadnjo noč v letu na malo višji ravni, kot radi rečemo, smo se odločili silvestrovati v hotelu Donat v Rogaški Slatini, ki sodi v kategorijo hotelov De luxe. Za ceno 700 din smo pričakovali zelo so- lidno pogostitev in postrež- bo kot se za takšen hotel spo- dobi. Žal smo se pošteno zmotili. Na prvo pijačo smo morali čakati eno uro, porci- je so bile strašno majhne (in da ne bi kdo mislil, da smo ne vem kako požrešni), tako da smo si po dveh urah mo- rali kupiti še obilni narezek, šampanjca ni bilo, kisle juhe tudi ne, postrežba slaba. Nasploh je bilo to silvestro- vanje, to je seveda naše mne- nje, ki si ga takšen hotel ne sme privoščiti. Pa še zdaleč ne gre za denar. Bolj po- membno je, da je silvestrska noč le ena v letu. In če se ušteješ pri izbiri lokacije, kjer jo preživiš, moraš znova čakati kar 365 dni. UROŠ KRAGL MILAN GORENJAK STANE GOJZNIK ZAHVALE - - POHVALE Veliko lepši prednovoletni Žalec če smo še lani na tem me- stu zapisah, da je Žalec med božičnimi in novoletnimi prazniki zelo dolgočasen, saj po celem mestu ni bilo videti skoraj nobene lučke ali kakšnega drugega okraska, lahko za letos rečemo, da je prišlo do velike spremembe. Žalec je bil okrašen s stotina- mi lučk, ki so mestu dajale čudovit predprazničen iz- gled. In ker smo lani pokriti- zirali žalskega krajevnega župana Janeza Krofliča, naj mu letos pripnemo majhno turistično zvezdico. Toda ne- kaj bi vendarle veljalo pri- pomniti. Pri okraševanju bi bilo potrebno malo več este- tike, kar se tiče namestitve in barv lučk. So se pa za na- slednje leto že ponudili posa- mezniki, ki bodo poskrbeli tudi za to plat, tako da bo središče Savinjske doline v času pred Božičem in No- vim letom še lepše. ZADOVOLJNI ŽALČANI ANTON KOIVlAffl ZA SmMI ZIDOVI Vojko je samo enkrat slišal daje nekdo pel franco- ske šansone in jih spremljal z udarci po steni ali mizi. Telefon mu je povedal, da gre za nekega tujca, s katerim se ne da pogovarjati, ker njegovega jezika nihče ne zna dobro, da paj& bil snet z vlaka, ker je med vožnjo kradel. Nekaj pa seje od svojih dveh sosedov le naučil. Pred- vsem starejši sosed, bolj tih in vase zaprt, je imel to dobro lastnost, da je rad bral. Vojko je spoznal, da v izobilju časa to ni slabo. Občasno so prihajali celo po celicah spraševat, če kdo hoče knjige, in nekoč si jo je naročil tudi Vojko. Sprva ni bil ravno navdušen, počasi pa je uvidel, da branje lahko pomeni novo zaposlitev. Tudi dnevno časopisje so dobivali v celico in Vojko je spoznal, da edino na tak način lahko obdrži stik z zuna- njim svetom, kakor ga je obdržal tudi njegov tovariš, čeprav se ni zavedal pravega pomena branja. Bil je premlad in preveč omejen, da bi take informacije lahko cenil. ' Tekli so dnevi in Vojko je pričakoval, da se bo kdaj oglasil njegov zagovornik, vendar o njem ni bilo sledu. Sicer sta se dogovorila, da bo prišel, če ga bo Vojko zahteval, drugače pa ne. Posebnih potreb ni imel; ni se hotel pritožiti na izrek sodbe, ker je vedel, da je tako natančna kot le malokatera. Nekega dne je dobil pismeno obvestilo, da je sodba pravnomočno veljavna, saj je čas za vložitev pritožbe potekel. Tudi javni tožilec se na izrek sodbe ni pritožil. PoslaU so mu tudi pisni izvod in šele iz njega je izvedel, da so mu sodih samo za dejanja, ki jih je priznal. Bilje pomirjen in zadovoljen, da seje stvar tako iztekla. To se jje videlo tudi na zunaj v drugačnem odnosu do ljudi. \ Bilje vesel, ko ga je obiskal poveljnik paznikov in mu povedal, da seje na sodišču dobro držal in da bo kmalu premeščen drugam. Naslednje dni so mu prinesli formularje, ki jih je moral izpolniti. Napisati je moral, s kom od domačih si želi dopisovati med prestajanjem kazni in koga po- oblašča za čuvanje imovine. Odločil se je za sestro in Jasno. Tudi dan premestitve in kraj novega domovanja so mu že sporočili. Za premestitev je bil 9. januar 1964. Tako sta mu ostala še dobra dva tedna. Pravzaprav se sam sploh ni spomnil, da se bližajo novoletni prazniki, na to so ga opozorili preko zidnega telefona. Vojko je vedel, da bo to silvestrovanje zanj žalostno, prvo bo v novih razmerah, zato se ga ni veselil, čeprav so se afugi nanj pripravljali. Vedno bolj je pogrešal radio in \ gramofon. Bolj ko seje umirjal, več novih potreb seje porajalo v njem. Novoletni prazniki so minili in Vojko je čakal na premestitev. Prepričanje bil, da bo v novem okolju, kjer bo lahko tudi kaj počel, tudi bolje shajal. Po obravnavi je čutil praznino. Če je do sbdaj lahko razmišljal o dogodkih in zaslišanjih in na čas ni niti pomislil, je sedaj vedel, da bo to praznino moral z nečim napolniti. Dnevi od sodbe sem so bili daljši kot prej kljub spreho- dom, ki se jih je veselil. V dopoldanskih urah, ko ni imel kaj početi, razen da se je pogovarjal z dvema zakrkne- žema, je včasih sedel in s svinčnikom dolgo vlekel poteze v rob mize ah bližnjega stola. Skušal je najti zaposlitev, ki bi ga popolnoma prevzela. Zavedal seje, da je to zelo pomembno. Znanec, s katerim sta bila po aretaciji nekaj časa skupaj, je vsak dan sproti načrtoval, kaj bo delal, ni pa imel dolgoročnega načrta. Vojko mu je to omenil, on pa je odvrnil; - Arest in načrti, to sta dve različni stvari in če bi dolgoročneje razmišljal, potem tudi ti ne bi bil danes tukaj. Marsikaj se zgodi brez plana in je treba požreti! Na to seje spomnil, kadar je razmišljal o sebi, a misli nikoli ni mogel dokončati, ker sta bila pajdaša nemirna ali je po njiju prišel paznik ter ju odpeljal na zaslišanje. Nekaj dni pred preselitvijo ga je starejši sojetnik pobral nekako takole: - Ti si bil že obsojen in čudim se, da ne zahtevaš, naj te iz pripora premestijo kam drugam! - Kaj mi hočeš povedati? je zanimalo Vojka. - Tiste, ki so že bili obsojeni, navadno držijo še naprej v priporu samo, če imajo še kaj masla na glavi, sicer pa jih pred nastopom kazni osamijo. - Zakaj sem tukaj z vama, ne vem. Novega masla na glavi pa nimam! je odvrnil Vojko užaljeno. - Verjetno pokrivaš stanovanjsko stisko zaporov. Ob novem letu vedno nastopi pomanjkanje pripornih mest in stiska za te luknje, mu je razložil so zaprti. Vojko se o tem ni hotel pogovarjati, saj je že pričako- val premestitev. Končno mu je prišel paznik povedat, da ga bodo naslednji dan premestili, in ga vprašal, če ima obleko v skladišču. Naslednje jutro mu je obleko prinesel ter mu naročil, naj se preobleče. To je bilo takoj po zajtrku. Vojko seje pričel slačiti, a postalo mu je nerodno, zato se je obrnil proti vratom in si oblekel spodnje perilo. Vedno ga je motilo, če so ga ljudje gledali, zato je bil v celici rajši sam. Kadar sta sopriprta opravj^alapoprebo inje y celici zasmrdelo, je čutil odpor do okolice in ljudi, s katerimi je moral živeti. Ta odpor se je vedno bolj stopnjeval. Vrata so se odprla in paznik je zaklical: - Cerar! Vojko je zložil zaporniško obleko; trde, izprane sivo zelene hlače, ki so ga vedno rezale in srajco. V skladišču je obleko oddal, nato pa sta se s paznikom napotila proti izhodu. Pred vrati je že čakala marica, nadzornik pazni- kov pa je Vojkovemu spremljevalcu izročil šop papirjev. Vojka so uklenili in ga porinili v avto. - Srečno, Cerar! je še slišal za sabo, prednoje paznik zaprl vrata. V avtu so sedeli še trije zaporniki, prav tako v lisicah. Vojko jih ni poznal. Spremljevalec je povedal, da se bodo vozili približno dve uri. - Medtem pa nikar ne povzročajte sitnosti, jih je še opozoril. Prižgal je luč, da bi jih lahko bolje nadzoroval. Vojko je opazoval notranjost avtomobila, saj skozi motna stekla ni videl ven. Na vratih ni bilo kljuke, s skajem oblazinjeni sedeži pa so že kazali znake stara- nja. Drugi kaznjenci so se živahno pogovarjali, bili so že starejši in očitno vsi dobri znanci zaporov. - Ko bomo prišli na Brione, bom najprej pozdravil šefa sprejemnega in se mu priporočil za dobro službo in bolniško hrano. Moj želodec te preklete arestantske hrane ne prenese, če pa bom zaslužil, bom z boni lahko kompenziral primanjkljaj v kantini. - Mislim, da ti šef ne bo dal takšnega udobja, kot si ga imel pred leti, ker si povratnik, gaje zavrnil drugi. - Ti prideš v kraljestvo tretjega paviljona, ker si zarja- vel kriminalec, je napadalno odgovoril prvi, ki sije kar naprej oblizoval brke. - Mislim, da tudi tebe ne čaka kaj drugega, če pa se boš obnašal tako tok zadnjič, boš večino časa prebil v samici, med ambulantnimi simulanti. Tokrat tvoje lenobe ne bom podpiral s svojimi boni, da boš lahko žrl hrano, ko boš ležal v ambulanti. Tretji je bil betežen starec, ves čas je težko lovil sapo. Bil je tiho. Občasno se je dvignil kot da hlasta za kisi- kom in mu je ta marica odveč. Vojka so sicer ogovarjali, ker pa je vztrajno molčal, so ga pustili pri miru. Naenkrat seje avto ustavil. Paznik je pogledal skozi zamreženo sprednjo šipo in ko je videl, 'da je vse mirno, jo je zaprl. Od zunaj je bilo slišati več glasov, nato pa so zaškripala vrata. Avto se je premaknil, se čez nekaj trenutkov spet ustavil in šofer je ugasnil motor. Vrata marice so se odprla in vanj je vdrla svet- loba.^ - Še oslepel bi, če bi se vozili dalj časa, je godrnjal oni z brki. - Dajte sem roke, da vam odvzamem lisice, je ukazal starejši paznik, ki ga Vojko do sedaj ni videl, vozil pa se je kot spremljevalec v kabini. Ker je sedel ob vhodu, je prvi stopil na piano. Ozrl seje okoli sebe in videl, da je v ograjenem prostoru in da so se ustavili pred zgradbo z močnimi železnimi križi na oknih. Pomolil je roke proti pazniku, ta pa je v lisice vtaknil ključ in jih raz- klenil. 20. STRAN - 17. JANUAR 1991 OTROŠKI VRTILJAi Pogovori Osmi razred. Bliža se februar in morala .se bom vpisati na sred- ico šolo. Rada bi bila medicinska sestra. Vpisala bi se torej rada na srednjo medicinsko šolo. Ko je mama prišla z roditeljskega se- stanka za poklicno usmerjanje, sva začeli z debato: »No, povej, kaj si izvedela?« »Ah, nič pametnega, vedno eno in isto. Ja, nekaj pa je bilo; povedali so nam vse o šoli. nam jo predstavili z diapozitivi, sezna- nili z anketo, ki jo boste vi izpol- njevali decembra, prijavnico pa boste poslali na tisto šolo, kamor se boste vpisali.« »Ali si vprašala za babiško šo- lo?« sem jo vprašala, kajti zani- malo meje, če se je toliko opogu- mila in stegnila jezik. Ona pa mi odgovori: »Nič nisem spraševala, sami so povedali, da šole za babi- ce v Mariboru ni. ampak je ta šola kar v Celju na medicinski.« Nekaj časa je bilo vse tiho, saj je mama morala opraviti še nekaj gospodinjskih del. V kuhinjo je stopil oči. Ta je seveda bolj strog, zato je padla tudi bolj stroga be- seda. »Kaj je zdaj, kje je mami?« »V kopalnico je šla posprav- ljat.« »Si se že vse naučila? »Seveda, saj ti ne moreš vedeti, ko pa te dve uri ni bilo doma, jaz pa sem se tisti dve uri učila, da veš, učila!« Medtem je vstopila mama: »Pusti jo, no, saj se je učila, kaj moraš res kar naprej drezati vanjo?« »Saj se nisva kregala, samo po- govarjala.« »No, sedaj se bosta pa še tadva sprla zaradi mene,« si mislim. Ni- sem ju več poslušala, rajši sem šla za pol ure ven. POLONA FONDA, 8. b. OŠ Slavko Šlander PREBOLD Prazni koš z dedkom Mrzom smo bili le- tos zelo razočarani. Dedek Mraz je prišel letos s praznim košem. Pa kaj! Dedku Mrazu ne smemo zameriti, saj nam doma prinese toliko igrač, da kar ponorimo od veselja. LARA ŠEPETAVC, 2. c OŠ Franja Vrunča CELJE - HUDINJA IVli smo Bambiji Imamo krožek, ki smo mu dali ime Bambi. Ni nas veliko, vendar imamo veselje in zagnanost, če- prav smo šele v prvem razredu, že znamo opisovati dogodke. Malce nerodno sicer, da gre. V tej skupini Bambija smo samo tri deklice iz prvega razreda, vsak drugi teden pa dobimo družbo iz tretjega in četrtega razreda. Še veliko stvari imamo v načrtu. Na- ša največja zamisel pa je, da bi napisali vsak svojo knjigo. Saj ni treba, da bo debela, a vendar bo- mo vanjo vložili vse znanje in moči. BAMBIJI z mentorico BOJ ANO TIMPRAN OŠ I. celjske čete CELJE Poiščite Čebljančol Sex spomnite navihane pomaranče Čebljanče, ki vas je s svojimi dogodivščinami zabavala lansko poletje? ta navihanka je zdaj zaživela tudi na ličnih razglednicah, s katerimi lahko razveselite svoje prijatelje ali pa z njimi sodelujete v nagradnem žre- banju, ki bo 25. februarja 1991. Na srečanje že čakajo tri kolesa. Razglednice, kijih lahko kupite na poštah po- šljite v Ljubljano, na poštni predal 47-61108 - od tam pa bodo romale v boben za žre- banje. In kar je najbolj pomemb- no: ves izkupiček od prodaje razglednic bo šel v pomoč otrokom, torej vašim vrstni- kom, ki so jih prizadele naj- različnejše nesreče. S poma- rančo Cebljančo boste torej tudi pomagali drugim. Težave s plesnimi vajami Vsako dekle pričakuje od svo- jega soplesalca, daje ne bo pustil na cedilu. Meni se je zgodilo rav- no to, česar sem se bala. Na prve vaje sem prišla sicer dobre volje, a strah mi je tičal v kosteh. Bala sem se. da plesalca ne bo in rav- no to se je zgodilo. Bila sem jezna, razočarana, vse v meni se je podiralo. Doma sem se tolažila: »Ne m.uči se zaradi njega!« Drugi dan se mi je opravičil. Pozneje pa sem shšala. da ga je pregovorila moja sošolka. Nekaj časa je pomagalo. Hodil je redno, kmalu pa se je spet ustavilo. Jaz sem prišla na plesne vaje, on pa je zunaj igral košarko. Tako sem bila besna, da bi šla ven in mu primazala močno klofuto. Na- slednjič sem ostala doma, saj govoril, da ne bo več hodil. Di dan pa me je začel karati. Najt bi mu zabrusila: »Ti lahko ho( na vaje, kadar se ti zljubi, če jaz enkrat tebe pustim na cedi je že vse narobe.« Potem nekajkrat nisem | Učiteljice so ga pregovarjale, j le hodi. Spet se je odločil, da hodil. Zaupala sem mu. Nato ga ni bilo. Odšla sem dom Zdelo se mi je noro, da bi bila vaji, če nimam plesalca. Z( sem končno dobila plesalca, ki resen, čeprav ne pleše prav < bro. Še vedno pa mi je ost; grenko spoznanje, kako nekat fantje izigravajo dekleta. Priv čila bi mu, da bi srečal taks dekle, kot je sam. MAGDA KOBJ OŠ PREBOI PRVA LJUBEZEN Temnolasec Sprašujem se, zakaj moje srce nori za tabo. V bistvu nisi nič drugačen od drugih 18-letnikov. a nekakšen ne- viden magnet me vleče k te- bi. Ne poznaš me. tudi jaz tebe ne najbolj. Včasih se srečava na hod- niku šole, a me vedno razo- čaraš. Nikoh mi ne pokažeš vsaj kanček zanimanja zame. Zakaj se me izogibaš? Ti grem res tako na živce, ali si slep in ne vidiš mojih pogle- dov, ki so namenjeni le tebi? Zakaj je fantom tako težko osrečiti nasprotni spol? Se mar zavedate, koliko pomeni ženski le pozdrav, nasmeh, dotik? Vem, da si zame nedoseg- ljiv in upam, da bo moje srce kmalu to spoznalo ter začelo utripati za koga drugega. Vseeno pa bi ti rada poveda- la, da te imam rada in upam, da boš spoznal tudi ti... KAJA Aticina zanlca REKA - ROKA PET - POT SENCE -? Po prvih dveh parih besed ugotovi, kaj bo sledilo besedi SENCE. Odgovor napiši na dapisnico in jo do torka, 22. januarja 1991 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE. V prejšnji Atkini zanki si moral vstaviti besede ONO, TO, LEV. Iz črk lahko sestaviš geslo: NOVO LETO. Nagrado dobi: Karmen Gregorec, Velika Pirešica 30, 63310 Žalec. STARŠI, NE PREZRITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI Se ne veste, kako bi svojim nadebudnim mladostnikom zapolnili čas med zim^imi počitnicami ? Svetujemo vam, da jim omogočite spoznati neizmejne možnosti, ki jih nudi svet računalništva. Organizirali bcmo prilagojen računalniški tečaje za dijake 5., 6., 7. in 8. razredov osnovnih šol. Vaši otroci bodo skozi igro spoznali možnosti dela na računalniku in čas zimskih počitnic izkoristili prijetno in koristno. Pokličite nas ali pa se zglasite na sedežu našega Centra za izobraževanje, ekonomske in agencijske storitve, d.o.o. v Celju, Gledališka 2, telefon (063) 21-805, vsak dan od 10.00 ure do 16.00 ure, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Alfovi Ifuponi znova Prejšnjo sredo je bil kupček vaših kuponov spet manjš; a nikakor ne majhen. Kot veste, smo Alfove kupone zač^i zbirati na novo, že prvi teden pa ste jih poslali presenetljiv'^ veliko. Alfovi nagrajenki sta tokrat postali: ŠPELA BOG-^ TAJ, IZ Celja, Grunova 7 in BRIGITA REPIČ iz Gotovei 203. Čestitamo! Vesoljske prigode nabritih zemijancicov Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Viiar tf^V »Le kaj dela tam maneken za slabo O ■•počutje?« je glasno povprašal Piko. »In kdaj so Uraha sploh osvobodili?« Urah se je gromoglasno zakrohotal. »Prijateljčki, to je vendar moja armada. Včasih so nekate- ri od njih sicer bili Pipurjevi vojaki pa so se raje odločili zame. Saj razumete, dober ko- mandant pač. In povem vam. Rudis bo že prihodnji mesec v moji oblasti!« »Kaj pa zaloge goriva, ki so na naši raketi?« je prera- čunljivo vprašal Kudor. f^^^ »Ne skrbite,« je zagotovil Urah, »kmalu bo moja posadka prevzela raketonosilko!« Kopilot je izrabil Urahovo ljubezen do govorjenja ter v rekordnem ča- su aktiviral motorje. Raketonosilka je v tre- nutku poletela z neverjetno hitrostjo. Zem- Ijančki pa so kot eden napadli Urahove stra- žarje ter jih razorožili. Urahove rakete so jim takoj začele slediti. Vendar pa je bila razlika le prevelika, da bi jih lahko dohitele. Zasle- dovalne rakete so bile na ekranu vedno manjše, navsezadnje pa so povsem izginile. ^•^fc »Brez goriva, ki smo mu ga srečno speljali pred nosom, si Urah le v sa- njah lahko predstavlja svoj bojni pohod na Rzdis!« je zadovoljno dejal Kudor in iskre- no pohvalil kopilota za prisebnost v pravem trenutku. »Mene pa zanima,« seje začudeno oglasil Cicek, »kako so izvedeli, daje Urah ujetnik na naši raketi.« »Saj res,« je dejal Oslim. »Ampak za božjo voljo, kje je Ja- smin?« Dečki so planili v prostor, kamor so prej položili zvezanega Uraha ter na srečo zapazili Jasmin, ki seje prav tedaj prebujala iz nezavesti. »Kaj seje zgodilo?« je zaječala. »V ^^■••glavi mi šumi kot v panju.« Oslim jo je nežno prijel za glavo, ter jo potolažil: »Je že dobro. Vse je mimo. Le umiri se! »Poveljnik je prišel k njim ter jim povedal, da so že nad Zemljo, Z Jasmin so se vrnili v poveljniški prostor ter zaprosili poveljni- ka, naj najprej pristane v oazi. »Rešiti mora- mo velikega emirja, Jasmininega očeta!« je rekel Oshm. Kudor se je strinjal in raketo- nosilka je hip zatem že pristala na robu oaze. GLASBA 17. JANUAR 1991 - STRAN 21 Tajci je uaamljena - asablanco je pred dnevi obiskala Tatjana Matejaš- Tajči, ki je po mnenju neka- terih - lutka. Toda Tajci je s svojim nastopom dokaza- la, da to niti pod razno ni. -Lutke so namreč mrtve, Tajci pa je živa, celo zelo živa. Pela in plesala je kot za stavo, pri tem pa rado- darno delila nasmeške, za- radi katerih se je fantom zviševal pritisk, dekleta pa so zelenela od zavisti. Casa- blanca se je zelo, zelo tresla od rjovenja navdušene množice, skozi katero sva se prebijali in seveda presta- jali Tantalove muke, da bi malce pognjavili Tajci. j »Zdravo. Tajci. Medve sva ipa z NT-RC, ali bi... seveda, če se strinjaš... hotela nekaj povedati za naše bralce,« in tako naprej in nazaj, saj ve- ste, kako je hudo, če imaš tremo. Ampak ta punca je fe- nomenalno »flegma«. Čve- kale smo in čvekale, toda dolžnost je dolžnost. Morali sva jo vendar vprašati še kaj drugega kot to, če ima rada sneg (ne preveč...). »Kaj se je s teboj dogajalo v preteklosti in kako se je začela tvoja kariera, že vemo. Skoraj nič pa ne vemo o tem, kaj počenjaš v zadnjem iasu.« »V zadnjem času... čakaj, da se spomnim. Ja, veliko sem snemala, gostovala, po- tovala ... posnela sem tudi film za televizijo Slovenija, sicer pa, saj veš, kako vse to gre, ne?« »V Celju, točneje, v Casa- blanci si danes že drugič. Po tem sklepam, da ti je bilo tu- kaj všeč. Je res tako?« »Ja, ta nastop štejem med svoje najljubše in najboljše. Publika je super. Vse pesmi poznajo - stare, nove, angle- ške, naše, pa še moje povrhu. Saj mi sploh ni treba peti, oni to store boljše kot jaz. Obožujem jih.« »Čustvo je najbrž oboje- stransko, sicer jih danes ne bi bilo toliko tukaj. Sicer pa, rekla si. da veliko gostuješ. Če človek veliko gostuje, ima prostega časa gotovo ve- liko preveč... Saj se hecam. Kaj počneš takrat, ko malo prostega časa le imaš?« »Veš, jaz zelo rada spim. Kadar nisem spala, sem se učila italijanščino, ki mi je zelo všeč. Poleg vsega tega igram tudi klavir. Ves ostali prosti čas mi je vzelo pri- pravljanje in snemanje nove plošče, tako da...« »Mlada si in imaš še zelo obetajočo prihodnost. S čem se boš ukvarjala, kaj boš po- čela?« »V prihodnosti? To je zelo dobro vprašanje. Pri svojih dvajsetih letih sem uspela uresničiti vsaj del želja, upov, skratka tiste stvari, o katerih sem zadnjih štiri- najst let sanjala, za kar sem tem času pravzaprav živela. Kupila sem si tudi majhen avto in upam, da si bom kdaj lahko privoščila še kaj večje- ga, dosegla še kak više ležeč cilj...« »Kako pa je s pesmimi, ki jih poješ? Sama pišeš bese- dila?« »Ne, pesmi pišejo drugi, iz- biram jih pa sama. Izberem tiste, ki so takšne, kot da bi jih pisala sama, ki se nekako istovetijo z mojo preteklost- jo, ki so kot list iz mojega dnevnika. Takšne pesmi naj- laže zapoješ, ker jih poješ s srcem, ker jih poješ iskre- no. V take pesmi se najlaže vživiš.« »Kako si se pa vživela pri Jugotonu?« »Jugoton je z menoj že od vsega začetka, od tistega za- četka v Zadru. Prodah smo ogromno plošč in upam, da bo tako tudi v prihodnje.« »Mladi se danes veliko uk- varjamo s prihodnostjo. Ah verjameš v usodo?« »Verjamem, da je vsem nam namenjeno nekaj, česar ne moremo spremeniti, pa če si še tako želimo. Tako kot ti je usojeno, se bo pač zgodilo. Na to ne moremo vplivati... Na primer jaz nisem vedela, da mi je bilo usojeno v Zadru zmagati. Tako sem se trudi- la, da na to nisem vplivala... Čakaj, nisem hotela tega re- či. Če si človek nekaj zelo, zelo želi, lahko to prav tako vpliva na njegov jutri.« DARJA JONTES ANDREJA TERČEK Grofje celjski ponovno med v začetku leta je v proda- jalne prišla nova kaseta skupine Veronique. Njen naslov je Protektor (zaščit- nik), najpomembneje pri tej kaseti pa je, da ni delana po šabloni, temveč bo na njej mogoče slišati mešanico ko- mercialnega ročka, sinfo harta in jazz ročka. Teksti pesmi so življenjski, opisu- jejo odnos med moškim in žensko, vendar ne gre le za klasično ljubezen. Skupino sestavlja pet fan- tov, ki nadvse ljubijo glasbo; to so Matej Oset, Aleš Cepuš, Brane Kač, Džordže Radma- novič in Franz Podgoršek. So še mladi, veseli, v njiho^:^ vih glavah je vse polno idej za nove pesmi in nadaljnje delo. Na velenjskem festivalu zabavne glasbe so se pred- stavili s pesmijo Čisto eno- stavno, v kateri pravijo, da modrost ni v prednosti in da stvari ne smemo komplicira- ti, ker je pač vse vselej eno- stavno. Po tem, kako so jih sprejeh poslušalci, lahko čla- ni skupine Veronique priča- kujejo velik uspeh svoje pr- ve kasete. Fantje so skupaj že dve le- ti, vadijo pa v celjskem Klju- bu, kjer občasno prirejajo koncerte, da se z njimi vsaj delno oddolžijo za najem prostorov, ki jih je v Celju sicer težko dobiti. V mesecu marcu načrtuje- jo veliko turnejo po Primor- ski. Kadar pridejo tja, so dvorane vedno polne ljudi, ki z rokami v zraku in plo- skanjem spremljajo njihovo igranje. In še nekaj! Celje lahko od skupine pričakuje velik pro- jekt za obnovitev gradu, saj so se člani odločili pomagati pri tem. Sami so se že poime- novali po nekdanjih celjskih grofih, tako da moramo na- mesto Matej, Aleks, Brane, Džordže in Franz reči le Ul- rik, Friderik, Ludvik, Her- man in Vilijem... MOJCA KAPUS V petek, 18. januarja Klub Casablanka obeta show plesa, humorja, erotike - ne zamudite spektakla meseca - Flesta mexicana show. Show, v katerem nastopa več kot 17 oseb, sestavljajo pa jo originalni Mariachi, orkester ter plesalke Iz Acapulca. V soboto, 19. januarja je Casablanka normalno odprta. Za v petek, 25. januarja pa pripravlja nastop ansambla Prijavo kazaliste. Vljudno vabljeni! Popravek Tiskarski škrat je v prispev- ku Queen se širi v prejšnji šte- vilki NT Mitjo Bervarja povz- dignil v vodjo diskoteke. Last- nica in vodja pa je Marija Po- spek. medtem ko je Mitja Ber- var vodja programa. » Ansambel Nika Zajca iz Nožič, ki igra skupaj že 21 let in s katerim pojeta Boris Ko- pitar in Majda Korošec, pri- pravljata televizijsko oddajo »v živo« Prelepo je Menge- ško polje. Sicer pa Niko Zaje teli letos poleg ostaUh prede- lov Slovenije osvojiti še do- jlej neosvojeno Prekmurje 9 Člani ansambla Slak so t)ravi svetovni popotniki. V šestindvajsetih letih so prevandrali domala ves svet. Lani so bili ponovno šest tednov v ZDA in Kanadi, le- '.os načrtujejo Argentino, n.ajo pa že tudi vabilo za tralijo. kjer so bili prvič . a 1972 Ludvik Kos iz Griž, ki je domači glasbi že 22 let, ima ieljo, da bi ponovno oživil msambel Veseli hmeljarji, yer je dolgo vrsto let uspeš- no igral. Potem se je preselil k Muženiču, zdaj pomaga pri Zajcu in Smolnikarju. »Brez glasbe ne bom. Ko me ne bo- do več iskali bom sam nekaj naredil. Zakaj ne Veselih hmeljarjev, saj sem bil nji- hov soustanovitelj?« je opti- mist Ludvik • Ansambel Francija Mihe- liča iz Sodražice slavi 20 let- nico igranja. Za jubilej (slav- nostni koncert bo verjetno v Ribnici) pripravljajo kase- to »Naših 20 let«, ki jo sne- majo v studiu Tivoli • Znani trobentar in humo- rist Franc Košir je uradno proslavil 40 letnico ukvarja- nja z domačo glasbo. Ta po- datek pa ni čisto točen, saj se je Franc Košir srečal s tro- bento že leta 1945, ko je igral na partizanskih mitingih, po- tem pa je bil nekaj let v god- bi na pihala in prvem ples- nem orkestru. Leta 1950 seje vpisal v glasbeno šolo, 1952 prišel k Adamiču, leto kas- neje pa k Avseniku. Za urad- no letnico šteje torej leto 1950. Morda zaradi glasbene šole TV 22. STRAN - 17. JANUAR 1991 ZA RAZVEDRILI O britanskem vremenu in kolesarjenju Zgode in nezgode, ki jili je zakriviio vreme Lanske nepozabne vremenske coprnije so globoko pretresle britansko prebival- stvo, ki sicer rado razpravlja o vremenu. Po hudem viharju, ki je januarja nosil po zraku mlado in staro, jih je poleti za dober teden udarila vročina. Živo srebro je poskočilo nad 35°C in v Londonu je odpovedala veči- na klimatskih naprav, oviran pa je bil tudi železniški promet, ker so se zaradi vročine ukrivile tračnice. Takrat se je trpeče in ku- hajoče se prebivalstvo z ljubeznijo spomi- njalo dobrih starih časov, ko jih je milo angleško podnebje vsak dan osrečilo z obrokom dežja in jim pogled skozi okno ni mogel razkriti, za kateri letni čas gre. Decembra so se vlaki spet ustavili, ker je nebo to pot Britance presenetilo s snegom. Meteorologi so sicer opozarjali, da se pribli- žuje val sodre in sneg, toda izkušnje so tudi Otočane že naučile, da Vremenkov, ki se vsak dan po poročilih prismejejo na televi- zijske ekrane, ne smejo jemati preveč res- no. To pot se sicer niso ne šalili niti motili, toda prvi petek v decembru je bil preveč sončen, da bi si lahko kdorkoli predstavljal, da mu bo sledila zasnežena sobota. Tako so se začele težave. Otočani in sneg Britanci sicer poznajo sneg, toda najraje ga gledajo na razglednicah in čeprav tu in tam vendarle zapade, se jim ne zdi dovolj pomemben, da bi si priskrbeli ustrezno opremo. Avtomobilistom se niti ne sanja, kaj so zimske gume, in mestna komunala v manjših krajih običajno ne premore niti enega pluga. Ko torej začne snežiti in če je poleg tega sneg tako nesramno trmast, da kar pada in pada, ceste kmalu niso več prevozne, močnejši snežni metež pa hitro zasuje tudi železniške proge in polomi elek- trične drogove. Zaradi nepredvidenih pole- denelih površin se je prvi decembrski ko- nec tedna znašlo v mavcu tudi na desetine britanskih nog. Če seje v valu vročine pred nekaj mesecih v teh krajih na dolgo in širo- ko razpravljalo o tem, ali gre res za posledi- ce segrevanja zemeljskega ozračja oziroma učinek tople grede, so omenjena ugibanja ob dramatično poimenovanem »udaru po- larnega mraza« potihnila. Samo tu in tam se še kakšen novinar užaljeno spomni na obljubljene mile zime, s katerimi so grozili ekologi. Bolj optimistični Otočani so tisto belo nedeljo preživeli v upanju, da se bo sneg obdržal do Božiča, toda to bi bila za britan- sko podnebje vse preveč težka naloga: sneg je odnesla odjuga že po dveh dnevih. Britanci in kolesarjenje Med tiste, ki jih je nenavadna bela pada- vina najbolj prizadela, sodijo tudi kolesarji. Čeprav je kolo eno izmed najpogostejših prevoznih sredstev v univerzitetnih mestih, kakršna sta na primer Oxford in Cambrid- ge, Britanija za kolesarje ni nikakršna Indi- ja Koromandija. Britanci umorijo na svojih cestah vsako leto okoli 300 kolesarjev aU skoraj enega na dan, medtem ko je število žrtev med pešci dvakrat manjše. Najbolj živahno je seveda v Londonu, ki je lahko eno izmed svetovnih velemest, ne premore pa skoraj nobene kolesarske steze. Kolesar- ji se spopadajo še z eno neprijetnostjo: kra- ja koles je tukaj postala že skoraj narodni šport in tudi če se lahko pohvalite z zelo lahkim kolesom, ki ga kar samo nosi po cesti, ne morete brez težke in velike klju- čavnice. Tatovi koles so postali pravi stro- kovnjaki, tako da je edina možnost, da vas kolo pričaka na mestu, kjer ste ga pustili, če ga priklenete na primer h kakšni ograji ali drogu, pa tudi v tem primeru se večkrat zgodi, da mu bo manjkal sedež, krmilo ali pa kar vse razen varno priklenjenega ogro- dja. To je verjetno tudi vzrok, da britanska kolesa nimajo luči na dinamo, ampak bate- rije - belo za spredaj in rdečo za zadaj - ko- lesar pa jih na cilju lahko sname in vzame s seboj. Čeprav je kolesarjenje v teh krajih precej nevarno, pa je kolo v Londonu, ki bi ga lahko pisali kot en sam velik prometni za- mašek, še vedno najhitrejše prevozno sred-, stvo. Človeku zaigra srce, ko oprt na pedala svojega kolesa prehiteva dolge kolone avto- mobilov, ki se le počasi pomikajo ali pa se - še pogosteje - po več deset minut ne premaknejo nikamor. Žalostno neučinkovita podzemeljska železnica Ker prihaja na ulicah do vedno večje p metne zagate, bi naivni tujec upraviči pričakoval, da bo vsaj podzemeljska žel niča delovala tako, kot se spodobi. To se da ne drži. Zaradi zastarele opreme in člih sredstev, kijih vlada dodeluje javnei prometu, so podzemeljski vlaki počas postaje pa zanemarjene in umazane. Če tem omenimo še pogoste preplahe zar; nastavljenih bomb, ki so postali že kar ( tukajšnjega vsakdana, smo v zvezi z 1( donsko prometno idilo povedaU vse. PISMO IZ LONDONA Piše MOJCA BELAK ZA RAZVEDRILO 17. JANUAR 1991 - STRAN 23 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada 500 din 2. nagrada 200 din 3 nagrade po 100 din. Pri žrebanju bomo upošteva- li le pravilne rešitve, ki jih bo- ste po pošti ali osebno dostavi- li v naše uredništvo do torka, 22. januarja, do 9. ure dopol- dan. Na kuverte z rešitvami obvezno pripišite: NAGRAD- NA KRIŽANKA in svoj točen naslov. Rešitev križanke Vodoravno: APIS, GOSLI, STRGAN ROKAV, PIO, VAL, ATO, ŽALSKA ROČK.. SNI- ČAVOST, lASI, BRUCELE, ETE, FALOT. LUTERAN. TO- VORNINA. ESINO, KLARET, ICEK, DEKAN, AER, RO, DATA. Izid žrebanja 1. nagrada 500 din prejme: Borut Jamernik, Slomškova 16, 63230 Šentjur. 2. nagrado 200 din prejme: Mateja Zalokar, Krivica 42, 63262 Prevorje. 3 nagrade po 100 din prejme- jo: Anja Živko, Cesta VII/ 4, 63320 Velenje, Francka Hoče- var, Kettejeva 3, 61240 Kam- nik, Peter Čremožnik, Vegova 12. 63000 Celje. UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE I. razpisujejo prosti delovni mesti s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v občinskem inšpektoratu: 1. Vodjo sanitarne inšpekcije Pogoji: - visoka strokovna izobrazba sanitarne ali zdravstvene smeri, - 5 let delovnih izkušenj 2. Urbanističnega inšpektorja Pogoji: - visoka strokovna izobrazba pravne, grad- bene ali druge ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj Za oba kandidata je določeno 3 mesečno poskusno delo, izpolnjevati pa morata še posebne pogoje iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Ur. 1.15/ 90). Kandidata bosta imenovana za dobo 4 let in bosta lahko po poteku te dobe ponovno imenovana. II. objavljajo prosto delovno mesto v sekretariatu za notranje zadeve: Člana komisije za vozniške izpite Pogoji: - višja strokovna izobrazba prometne, prav- ne ali upravne smeri, - 3 leta delovnih izkušenj, - najmanj enoletno neprekinjeno poučevanje vož- nje v avto šoli, - da ima veljavno vozniško dovoljenje za motorna vozila A, B, C, D in E kategorije, - 3 mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bo z vsemi kandidati sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju po- gojev pošljite na naslov: Upravni organi občine Ce- lje, kadrovska služba, Trg svobode 9, v 8 dneh od razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa oz. objave._ HOROSKOP OVEN Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijet- nih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, na tebi pa je. ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi na svojega partnerja. On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zako- pati v delo. saj boš tako najhitreje pozabil tisto, kar sc ti je pripetilo. Toda obst^a tudi prijetnejša alter- nativa ... BIK Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala. je končno za teboj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar nejemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi sc ga splačalo realizirati. On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki ti je v preteklosti ogromno pomenila. Nastalo prazni- no boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avan- turami, vendar pa tiste prave enostavno ne boš uspel najti. DVOJČKA Ona: Ne kaži tako očitnega zanimanja za svojega novega sodelavca, saj mu lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se bodo podvojile in prav z lahkoto ti bo uspelo tudi tisto, kar sploh nisi nameravala. On: Vedi. da vse vode že kar lep čas tečejo pred- vsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odre- či tvoje doki^ nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš ti? • RAK Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenutno situacijo in prav hitro sc boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja čustva. On: Sedaj pa vidiš, kam te je pripeljalo tvoje neod- govorno ravnanje. Nekdo, ki si ga pustil na cedilu, samo čaka na ugoden trenutek. Raje stori prvi korak ti in se mu vsaj pošteno opraviči. • LEV Ona: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog in z ve- seljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, ki ti lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse pa je, odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo zatajila. On: Potrebno bo pogledati realnosti v oči in se sprijazniti z nastalo anarhijo, ki je zavladala v tvo- jem poslovnem življenju. Je že res, da ni nikoli prepozno, toda samo besede pač ne bodo kdo ve kaj pomagale. DEVICA Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi sc mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kd^ se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila nekomu povsem drugemu. On: Nenadna novica ti bo dodobra spremenila ustaljen potek življenja, poleg tega pa ti bo nakopa- la še cel kup težav. Potrebno se bo obrniti na koga pametnejšega in iznajdljivejšega. drugače ti ho še trda predla. , • TEHTNICA Ona: Trenuten razplet dogodkov ti ne bo omogočal kdo ve kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Drži se raje tistega, ki ga imaš, pa čeprav je nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali že ni čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči. da bi se uprl skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv. ŠKORPIJON Ona: Partner ti bo v odločilnem trenutku nenado- i ma obrnil hrbet in to te bo prizadela tako čustveno, 1 kot tudi povsem materialno. Toda premisli, ali nisi \ prav ti tista, ki je storila začetni korak v vrinem j sedanjem prepiru. \ On: Vedno znova si obljubljaš, da se boš spremenil \ in obnašal popolnoma drugače, vendar pa konkret- ] nih rezultatov ni in ni. To se ti lahko kaj hitro', maščuje, tako na poslovnem, kot tudi povsem ] osebnem področju. i • STRELEC Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja svojih prijate- ljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče pa bo vendarle uspelo? On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal šc izredno pri- vlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč. sedaj pa bosta to tudi realizirala. KOZOROG Ona: Prepusti se svojim čustvom in si privošči prijeten konec tedna. Vse kaže. da seje stara zgod- ba ponovno začela, le da so tokrat osebe drugačne - mogoče ravno tiste prve. Za delo pa bo čas drugič. On: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade! In ta jama bo kar precej globoka, zato si nikar ne domišljaj da se boš kaj hitro izkopal iz nastalih težav. Nikar ne krivi ostale, saj si kriv predvsem ti sam. • VODNAR Ona: Vsaka ljubezen je na nek način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem. da imaš pametnega in razumeva- jočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma odveč. On: Vse predolgo si se zanašal na svojo srečo, sedstj pa boš okusil tudi malo grenkejšo stran življenja. Nekdo se ti bo prav prizanesljivo smejal, a ti bo na koncu vendarle pomagal. Pazi na neprijetna prese- nečenja. RIBA Ona: Ljubezenska avantura te bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa ti bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se ti na vsak način splača potruditi. On: Tvoj trenutni položaj ti pač ne dopušča nika- kršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo okoli sebe in takoj boš opazil nešteto prilož- nosti. Čaka te presenečenje v zvezi z ljubeznijo. \ 24. STRAN - 17. JANUAR 1991 NASVEJ Direktor podjetja OPREMA CELJE, Babno 3 objavlja prosta dela in naloge. vodenje tehnično komercialnega sektorja Pogoji: - VI višja šola lesarske smeri ali ekonomske z lesar- sko predizobrazbo - lesarski tehnik in od 4-5 let delovnih izkušenj. Na podobnih delih in nalogah. - srednja izobrazba lesarske smeri 5-10 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Kandidati naj predložijo pisni program razvoja oziro- ma organiziranja komercialnega ter proizvodnega dela podjetja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Nepopolnih ali nepravočasno prispelih vlog ne bo- mo obravnavali. Kandidate bom o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri. HORTIKULTURNI KOTIČEK Sobne in balkonske rastline Po daljšem času prekini- tve, smo se v našem uredni- štvu odločili, da oživimo hor- tikulturni kotiček. V njem bomo posredovali nasvete strokovnjakov in odgovarjali na vprašanja, ki jih boste za- stavljali bralci. Pišite nafn na uredništvo NT&RC, Trg V. kongresa 3a, Celje, s pripi- som Za hortikularni kotiček. Za začetek smo v naš koti- ček uvrstili sestavek Sobne in balkonske rastline. Sobne in balkonske rastli- ne zdaj počivajo, zato z njimi nimamo veliko dela. Umirile so se še tiste rastline, ki so še pred kratkim odmetavale svoje liste. Take pa so bile predvsem okenske in bal- konske rastline: pelargonije in fuksije, ki jih želimo ohra- niti za naslednje poletje. Rastline pogosto izgublja- jo liste, ko jih prenesemo v prezimovahšče. Spremem- ba je bila namreč prevelika, zato so listi porumeneli in odpadli. Če je prezimovališ- če suho, svetlo in toplo okrog 10 stopinj, potemso te rastline lepe in zdrave. Če pa je prezimovališče vlažno in hladno, se pogosto pojavlja siva plesen-bolezen, ki je lahko za marsikatero cvetico usodna. Na fuksijah se najra- je pojavlja na Ustih, od koder se seli na cvetove, ki zaradi tega gnijejo. Na pelargonijah pa se najprej pojavi na od- cvetelih cvetovih, odkoder se seli na liste in celo na po- ganjke. Sivo plesen najbolj učin- kovito zatiramo, če skrbimo za rasthnsko čistočo. Zato moramo sproti odstraniti vse obolele ali kakorkoli poško- dovane rastlinske dele. Siva plesen lahko nevar- no ogrozi tudi ciklamo, ki je gotovo ena najbolj priljub- ljenih lončnic v tem času. Pravilno oskrbovana rastli- na nam cveti od jeseni do pomladi in prihodnje leto ponovno. Vendar pa ima svoje zahteve, ki jih moramo izpolniti, če hočemo, da bo ciklama cvetela. Predvsem mora imeti dovolj zračne vla- ge, tej zahtevi pa v sodobnih stanovanjih težko ustreže- mo. Pri cetoči lončnici rose- nje ni priporočljivo, saj so cvetovi občutljivi na vodo. Pomagamo si tako, da posta- vimo lonček s ciklamo nad vodo, v vodi pa ne sme stati, da korenine ne zgnijejo. Po- magamo si z debelo tkanino pod lončkom, ki je prepoje- na z vodo, a moramo biti zo- pet previdni, da voda ne za- staja. Ob prekomernem zali- vanju obstaja nevarnost ko- reninske gnilobe. Rastline, ki imajo bolj občutljive ko- renine pozimi večkrat zali- jemo z 0,2 odstotka capta- nom ali antrokolom. V zimskem času mnoge rastline napadajo pršice in Ustne uši. Oba škodljivca lahko naredita veliko škode, zato ju moramo pravočasno zatreti. Uši zatiramo z eti- olom ali kadotionom; pršice pa so bolj odporne in običaj- ni pripravki niso dovolj učinkoviti, zato zanje upo- rabljamo specialne aranci- de, kakršni so reltan in te- dian. MODNI KLEPET . ^ Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK Brez dvoma najbolj eks- centričen modni dizajner se- danjosti, Francoz Jean-Paul Gaultier, je pred leti šokiral rokersko sceno, ko je slavno pop-zvezdo Madonno posta- vil na oder v svilenem in čip- kastem stezniku. Le malo- kdo je takrat verjel, da se bo s spodnjim perilom zgodilo nekaj revolucionarnega - da bo prenehal biti zgolj perilo, temveč bo postal tudi po- memben, samostojen del vrhnje garderobe. Saj pozante tisti, vedno bolj priljubljeni kos perila, ki bi mu lahko rekli hlačke, nedrček in majica v enem kosu, ali z angleškim izra- zom »body«? No, prav takšen se letos nosi, bodisi, kot integralno oblačilo, sešito iz satena, ža- meta ali pliša, bodisi kot kombinacija s še enim som garderobe, po navad s krilom ali hlačami. Tu,j čipkast, z dodanimi rokay odlično nadomešča bliuj lahko pa se diskeretno p. udarja enostavnost blazeri ali odpete srajce. 1 Kaže torej, da se je tudi ^^ mu, do zdaj skritemu, vej dar prelepemu delu garderj be, ponudila priložnost,. A se pokaže tudi navzven. Zj prav nič ne varčujte pri i kupu tega kosa garderoj saj vam lahko pomaga, vsaj z njim obnovite ali p čarate moden videz že st garderobi. Na roko pa v{ gre tudi ta, seveda nekoli drzna, vendar najbolj liber na moda, ki odločno odkl nja pokorščino malomešča ski mentaliteti! _____, VLAS »Body« moda Opozorilo, ki smo ga zapi- sali zadnjič, je, vsaj po prvih izkušnjah lahko zapišemo ta- ko, naletelo na plodna tla. Vsi, ki ste nam prejšnji teden poslali nagradne kupone Modnega klepeta, ste jim priložili tudi vprašanja, proš- nje za nasvet - torej vse tisto, kar bo Vlasta Cah-Žerovnik upoštevala pri pisanju v na- slednjih številkah. Za danes pa je pripravila prav posebno temo, ki je v zapisih o modi nismo bili vajeni. Vlasta Cah-Žerovnik piše o bodyu, kosu perila, ki ga lahko učinkovito in domi- selno nosimo tudi kot enako- vreden del ostalih oblačil. Večina žensk bo sicer bodv še vedno nosila le kot del pt rila, nekaj pa bo tudi tak: nih, ki si bodo v slogu »pr krito-zakrito« privoščile hu domušno kukanje čipke i* pod kakšnega »preveč« oc prtega gumba. In še kratka prošnja za kc nec - zadnjo soboto v marc 30. marca pripravljali v Modnem klepetu na rad Celje žrebanje vseh kup nov, ki bodo v tem času pi speU v naše uredništvo. Up števali pa bomo, seveda, tiste kupone, ki jim bos .priložili tudi kakšno vpraŠ nje, prošnjo za nasvet aU 1 morda svoje razmišljal o modi. Uredništ DOBRO JE VEDETI Špageti se vam pri kuha- nju ne bodo zlepiU, če v vo- do, kjer jih kuhate, kanete nekaj kapljic olja. Jedilni pribor bo ostal ved- no lep, če ga čistimo v zelo vroči vodi, ki smo ji dodali še blago čistilno sredstvo. V či- sti vroči vodi pribor izpla- knemo in zbrišemo z mehko kuhinjsko krpo. Zmrznjen krompir denite za nekaj časa v hladno vodo, šele za tem ga postavite na štedilnik. Star krompir pa kuhajte v vodi, ki ste ji doda- U malo kisa. Stare časopise nikar ne vr- zite v smeti, ker jih lahko za marsikaj uporabite. Da pa ne bodo razvlečeni po celem stanovanju, jih shranjujte na primernem mestu. Za kaj jih lahko uporabite? Samo ne- kaj možnosti: torbice, ki jih dalj časa ne nosite, bodo ob- držale lepo obliko, če jih na- polnite z zmečkanim papir- jem, časopis lepo očisti okenska stekla in ogledala, zmečkane kepe iz časopisa natlačimo v mokre čevlje. Pod topli pod podložite ča- sopise, itd. Če nameravate očistiti čo- pič, s katerim je vaš mož pre- barval stol, ga ne smete takoj postaviti v vodo. Najprej ga namočite v raztopino terpen- tina in v njem tudi očistite. Šele nato ga operite v čisti vodi. Izšla je brošura: DAVKI PO NOVEIVI Davki, komentarji, preglednice, navodila in konkret- ni primeri za delavca, upokojenca, kmeta, zasebnika. Naročila sprejema ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmati- nova 4, telefon: (061) 321-255, 310-033, 311-956, 313-942. Cena brošure 150,00 din. KMETIJSKI NASVETI Molzišče (3) Poligon V želji, da se doseže čimveč- ja storilnost pri molži krav, so začeli v ZDA in Zahodni Evropi razmišljati o posebni obliki molzišča, katerega so poimenovali Poligon. Prak- tično gre za preureditev in razdelitev molzišča (ogrodja) ribja kost na manjše seg- mente - iz dveh na 4 dele in preureditev delovnega kana- la tako, da je gibanje molzni- ka normalno - da ni predol- gih poti po dolžini in širini. Tako so razvili iz molzišča ribje kosti RK 2 x 12, molziš- če Poligon 4x6. Molzišče ima tako obliko deltoida, ki ima lahko tudi rahel zamik v levo ali desno, z namenom, da se prihrani več na pro- storu. Pri tem sistemu molzišča je zelo zahteven razpored do- vodnih in odvodnih poti, kar je pa zelo pomembno, da do- sežemo dober učinek pri molži. Odpravljeni so večji zastoji radi molže trdih krav v posameznih segmentih molzišča (četrtinah). Tako naprimer v Poligon 4-6 po- čaka na trdo molzno kravo samo pet krav in ne 11 kot v molzišču RK 2 X 12. V zahodnem svetu trdijo, daje možno v molzišču Poli- gon doseči za 13-17% večjo storilnost v primerjavi s kla- sičnim molziščem Ribja kost. Pri izdelavi ogrodja mol- zišča Poligon se v primerjavi z RK poveča število vrat in število stopnišč za prihod v delovni kanal. Tudi po.ti za prihod v molzišče in tudi od- hod iz njega je potrebno skrbno proučiti, da ne priha- ja do nepotrebnih zastojev pri molži. Piše Ivan Kuder Trigon Ogrodje tega molzišča je postavljeno v obUki trikotni- ka in predstavlja dejansko tri segmente molzišča ribja kost, ker se krave molzejo. Trigon (2x5-1-6) ima enako število stojišč v molzišču kot klasična ribja kost (RK 2 X 8). V pokrajini Schleswig - Holstein so opravili prei- skus in primerjavo omenje- nega sistema. Ugotovili so, da je poprečno v molzišču Trigon (6 + 6-1-4) možno po- molzti od 85-100 molznic. Za kritično točko pri tem mol- zišču smatrajo večjo porabo časa pri zamenjavi molznic. Konstruktorji in proizva- jalci te opreme molzišč trdi- jo, da se rabi manj prostora in da jih je možno uspešno Unilaktor in rotolaktor To je vrsta molzišč, ki ima- jo instalirana stojišča z ogro- dji za krave molznice na pre- mikajočih se vozičkih. Ogro- dja (stojišča) so večino tan- dem izvedbe in se pri roto- laktorju premikajo v krogu, pri unilaktorju pa v ravni smeri. V zadnjem času so pri rotolaktorju v rabi tudi ogro- dja (stojišče) v obliki ribje kosti. Molža je tempirana ta- ko, da so krave v določenem časovnem obdoju, ko se z vo- zički premikajo do določene- ga mesta že pomolžene, na- kar izstopijo iz kompozicije. Tu so ogrodja relativno eno- stavna še bolj kot pri tande- mu in ribji kosti. Zelo zah- tevni so pogonski mahaniz- mi, če se pokvarijo, molža ni mogoča. Na večjih farmah v Italiji in Novi Zelandiji so dosegli na teh molziščih do- bre efekte pri molži (od 100-120 krav/uro). vključevati v adaptirane zgradbe. Oblika molzišča Trigon je pravokoten ali enakostranič- ni trikotnik. V molzišču sta vgrajeni ena ali dve pripravi za zbiranje in transport mle- ka. Mlekovodi in pralni vodi so na nivoju tal. Učinek pri molži je po literaturi rahlo večji kot pri Poligonu. Tudi pri Trigonu ostane v osnovi ogrodje molzišča ribje kosti s tem, da moramo računati z večjim številom vhodnih - izhodnih vrat (2 x 6) in tudi za vhod v delovni kanal. TELEVIZIJSKI SPORED 17. JANUAR 1991 - STRAN 25 26. STRAN - 17. JANUAR 1991 TELEVIZIJSKI SPORI NFORMACIJE 17. JANUAR 1991 - STRAN 27 28. STRAN - 17. JANUAR 1991 INFORMAd IFORMACIJE - MAH OGLASI 17. JANUAR 1991 - STRAN 29 30. STRAN - 17. JANUAR 1991 MALI OGUk MALI OGLASI - INFORMACIJE mm 17. JANUAR 1991 - STRAN 31 32. STRAN - 17. JANUAR 1991 KROKi NOČNE CVETKE • Ana K. iz Celja in njen sosed Rok D. imata nekaj skupnega, kar je v torek zjutraj na Ano delovalo precej neprijetno. Stare ne- poravnane račune med so- sedskima družinama je Rok poravnaval tako, daje Ano napadel v dvigalu in potem še na stopnišču. Ker sije izbral napačno pot. bo šel k sodniku za prekrške. • V sredo, 9. januarja zvečer pa se je Stanetu S. spet zahotelo. Njegova fol- klora je spet prišla do izra- za s tem, ko se je spravil nad svojo zakonsko druži- co. Reva si je morala bole- čine spet lajšati s hladnimi obkladki, neprijazni moži- ček pa bo moral na sodišče, saj so njegova tovrstna de- janja preveč ponavljajoča. • Minuli petek pa so iz hotela EvTopa sporočili, da se tam odvija pretep v kate- goriji dvojic. Policisti so na kraju dejanja našli Radula K., njegov sparing-partner pa jo je medtem pobrisal. Cez dve uri in pol pa so iz Evrope spet prosili za poli- cijsko posredovanje. Alko- holno močno začinjeni Ra- dul je z razgrajanjem nada- ljeval, zato ga je bilo treba pridržati do iztreznitve. • Spet medsosedski pre- pir na hišnem stopnišču. Pavel M. je okoli poldneva sporočil na policijo, da ga je napadel sosed Kemal K. • Branko K. je bil v ne- deljo okoli polnoči sila zvit. Privoščil si je posebne vr- ste nagajivost tako, da je počez po stopnicah nasta- vil in napel vrv, na kateri se je spotaknil njegov sosed Mirko Ž. Nagajivega Bran- ka so z obiskom počastili policisti in bili do njega do- kaj prizanesljivi. Menda bo njihovo opozorilo zaleglo. • Andrej Ž. iz Šentjurja je sporočil na celjsko poli- cijsko postajo, da so ga, skupaj z njegovo spremlje- valko, prebutali alkokrvni mladci na ploščadi pred Casablanco. Dva, ki sta bila v mlatežu najbolj učinkovi- ta, sta dala rep med noge in jo popihala. Ker je znano, da sta to bila Muho A. in Željko M., je kot pribito, da roki pravice ne bosta ušla. M. A. Obsodba na 9 dinarjev Epilog higienskega spodrsljaja v luči sodne obsodbe Sredi junija leta 1988 smo našim bralcem poročali o množični zastru- pitvi s hrano, zaradi česar je bolj ali manj obolelo približno 160 gostov in osebja v Merxovem Zdravilišču Do- brna. Šestindvajset oseb so morali prepeljati v bolnišnice (celjsko, mari- borsko, ljubljansko), ostali pa so bili v zdravniški negi v samem zdravi- lišču. Seveda se je zadeva znašla pred se- natom Temeljnega sodišča v Celju. Sodba v imenu ljudstva je bila izreče- na 9. novembra lani in je zdaj že prav- nomočna. Ob vsej natančnosti in ko- rektnosti sodnega postopka pa ni mo- goče prezreti kazenskih sankcij, ki so v tej gospodarsko-kazenski zadevi »doletele« obdolženo delovno organi- zacijo Merx-Zdravilišče Dobrna in od- govorno osebo, obdolženo Antonijo Stepihar, pomočnico šefa kuhinje, ki je prekršila določilo Zakona o zdrav- stveni neoporečnosti živil in predme- tov splošne rabe. Zdravilišče iz Dobr- ne je bilo obsojeno na 450 dinarjev kazni, Štepiharjeva pa na 9 dinarjev. Obdolžena pravna oseba. Zdravilišče Dobrna, je dolžna plačati stroške tega dolgoprogaškega sodnega postopka v višini 5 tisoč dinarjev! Sodišče je korektno, dosledno upo- števalo vse okoliščine, tako obreme- nilne kot olajševalne, bakteriološke iz- vide in izvedensko mnenje (zastrupi- tev so povzročile prekomerne aerobne mezofilne bakterije) in po Zakonu, kjer so določene sankcije za tovrstna kazniva dejanja, moralo uporabiti viši- ne kazni, kot so bile veljavne v času storitve dejanja oziroma zastrupitve. Vmes pa smo imeli še hiperinflacijo in tako so danes izrečene kazni narav- nost smešne, saj nimajo več smisla, kot bi ga naj zakon s kazensko sankci- jo imel. Brez dvoma je bila zastrupitev sama za Zdravilišče Dobrna hud mo- ralni udarec, kar gotovo pretehta s sodbo izrečeno denarno kazen. Dve leti in pol trajajoči postopek od časa zastrupitve do izreka sodbe pa je po- glavje zase, ki bi ga lahko zaključili z mislijo: Pomembno je izbrati dobre- ga odvetnika. _........ ... . MMUEIAAGREŽ. MINI KRIMIČI Zamikal ga je televizor Neznanec je v času od 4. do 7. januarja vlomil v stanovanj- sko hišo, last M. R. v Škvarčevi ulici v Celju. Po temeljitem ob- hodu in premisleku se je odlo- čil za barvni televizijski spre- jemnik znamke grundig. Odločil se je za brusilni stroj Tisti, ki je v času od 5. do 7. januarja vlomil v kovaško de- lavnico Železarne Štore, se je pred vstopom v prostor precej potrudil, saj je moral prebiti steno. Ko je imel prosto pot, jo je popihal s kotnim brusilnim strojem. Ukrotil dvoje ključavnic v sredo, 9. januarja je nezna- nec vlomil v dve stanovanji v Stanetovi ulici v Celju. Prvi »podvig« je bil uspešen, saj je na škodo G. M. ukradel devize v protivrednosti okoli 19 tiso- čakov, pri naslednjem vlomu pa je iz stanovanja S.B. odšel praznh rok. Je pa bilo stanova- nje potrebno temeljitega po- spravila. Zastraševal je z nožem Istega dne zvečer sta se iz zasebne gostilne v Velenju vra- čala N. M. in A. D., oba iz Vele- nja. Pot ju je vodila čez most reke Pake. Tam je A. D. napa- del svojega spremljevalca, ga z udarci zbil na tla ter z grož- njo, da ga bo zabodel, od njega zahteval denar. Grožnje na sre- čo ni uresničil, iz žepa pa je žrtvi pobral tri tisoč dinarjev. Razdejal je Ski bar Minulo soboto okoli dveh ponoči je osumljeni V. D. iz Velenja v velenjskem Ski baru razbijal kozarce, metal naokoh steklenice z alkoholnimi pija- čami in uničeval inventar. S te- mi dejanji je lastnika lokala oškodoval za 20 tisoč dinarjev. S krajo pocenil kupčijo Osumljeni A. S. iz Loznice je od M. B. iz Dobrteše vasi kupo- val osebni a\'tomobil. Kupec in prodajalec sta se dogovorila za ceno 58 tisoč dinarjev, ta de- nar pa je kupec lepo odštel. Žal oškodovanka denarja ni takoj spravila na varno in šele kas- neje spoznala, da ji je kupec na hitro izmaknil osem tisočakov. Gre za istega nepovabljenega gosta? v času od 3. do 12. januarja sta se v Proseniškem zgodila dva vloma. ■ Neznanec je naj- prej vlomil v vikend, last T. Š. iz Celja, od koder je odnesel radiokasetofon in nekaj kozar- cev kompota. V istem času in kr^u je nek- do vlomil tudi v vikend, ki je last E. K. iz Celja. V vikendu se je izdatno najedel in napil, od- nesel pa ni ničesar. Ob jedači in pijači je bržkone užival tudi ob glasbi iz kasetofona. Založil se je s cigaretami v nedeljo ponoči je nezna- nec vlomil v gostilno Kmečki dvor v Šoštanju. Tam si je po- stregel z obilno količino ciga- ret, ki so vredne šest tisoč di- narjev. Iz avta je imel kaj ukrasti v nedeljo med 16. in 18. uro je nekdo vlomil v osebni avto, ki je stal na parkirišču v Pod- četrtku. Storilec je odnesel žensko usnjeno torbico z do- kumenti in dvema tisočakoma, našel pa je še tisoč avstrijskih šilingov in nekaj lepih zlatih okrasnih predmetov. S tem je oškodovanko A. P. onesrečil za 15 tisoč dinarjev. M. A. Teoretizirajo tisti, ki malo delajo (Antun Barac 1894-1955) Največje težave pogo- sto ma tičijo tam, kjer jih ne iščemo (Goethe 1749-1832) Nekaj Celiskih če se boste, kljub opozori- lu gostilničarja, v gostilni za- drževali dlje, kot to dopušča obratovalni čas, boste plačali kazen v znesku 0,02 dinarja. Z enakim zneskom boste »kaznovani«, če boste s plju- vanjem ali kako drugače onesnaževali javni prostor. Gospodinja, ki stepa pre- proge ali krpe skozi okno, če z balkona odvrže na javno površino nesnago ali kako drugače umaže ali poškropi ljudi, bo »kaznovana« z vso- to 0,02 dinarja. Enaka kazen zna doleteti tistega, ki kadi v javnem pro- storu, kjer je to izrecno pre- povedano. Huje pa se vam bo godilo, če naprimer na vrtno ali dru- go ograjo, ki ne služi varno- sti vašega premoženja, na- mestite bodečo žico, stekle- ne drobce ali drug nevarni material, ki utegne poškodo- vati mimoidoče. V tem pri- meru je »zagrožena« kazen od 0,02 dmarja do 0,3 dinarje. Enako se vam bo zgodilo. če vam bodo dokazali, da ste onesnažili vodo, namenjeno ljudem ali živini. Ne, to niso Butalske, am- pak cvetke iz enega od celj- skih odlokov, ki očitno ne sledi inflacijsko-monetar- nim spremembam. Ukradeno robo je preprodajal Delavci organov za notra- nje zadeve Celje so ovadili Andreja V. (24) iz Žalca, ki je osumljen, da je v noči na 5. december lani vlomil v bife in skladišče Merxove samopo- strežnice v Dramljah. Ukradel je tobačne izdelke, kavo, salame in žganje v vred- nosti 50 tisoč dinarjev. V noči na 10. december naj bi vlomil v Delov kiosk na Titovem trgu v Celju. Odnesel je 500 zavit- kov cigaret različnih znamk. Škatlo s cigaretnimi zavojčki je nesel na železniško postajo, kjer ga je presenetil oziroma prestrašil železničarski dela- vec in ga naznanil policiji. V noči na 11. december je po- skušal vlomiti v Delov kiosk pri kulturnem domu v Šempe- tru. Zadnjo stran kioska je na- meraval odstraniti kar s kleš- čami in izvijačem. Dela mu ni uspelo končati, ker ga je pre- strašil občan, naredil pa je ma- terialno škodo za 500 dinarjev. V noči na 21. december je vztrajni vlomilec vlomil tudi v kiosk v Topolšici, kjer je ukradel cigarete ter sto zavit- kov kave in 224 še neprodanih kartic podarim-dobim. Zami- kale so ga tudi otroške igrače in vžigalniki. Poslednjikrat pa je vlomil v prodajalno Potroš- nika v Vojniku, od koder je v noči na 4. januar ukradel su- he salame, osem steklenic vi- skija in sedem kilogramov ka- ve. Vse skupaj je vredno 12 ti- soč dinarjev. Za zdaj je ugotovljeno, da je osumljeni Andrej V. ukradeno blago preprodajal po nižji ceni kot je veljala v uradni malo- prodaji ter da so delavci ONZ za osumljenega odredili trid- nevni pripor. Postopek prei- skave se nadaljuje. Usodni udarec I padec Pri zasebni slaščičarni i Vranskem so 1. januarja jj traj našli nezavestnega im njenega Silva K. iz Brod i Vranskem. Najprej so ga p peljali v žalski zdravstve dom, od tam pa v bolnišni v Celje, kjer je 5. januarja p noči umrl. V postopku preiskave je bi odrejena obdukcija, ki je o krila hude poškodbe na gla umrlega. Delavci organov i notranje zadeve so z zbiranje informacij med drugim ugot vili, da se je pokojni v slaši čarni spri z M. M., ki gajemo no odrinil od sebe, pri tem; je pokojni padel na tla ini usodno poškodoval. Dogodi bodo razjasnili na sodišču. Spolno nasilje nad mladoletnico Mladoletni M. K. iz Šer4.\\u:\! je 11. januarja okoli 13. ureizj zgradbe celjske reševalne p staje napadel mladoletnici staro štirinajst let in jo na si vlekel do bližnjega avtomobi na parkirišču. Tam jo je hoi sleči in spolno zlorabi- srečo je v tem času pri. mo občan, ki je preprecu r. meravano dejanje mladole nika. M,. Krvavi pretep v Ločah Postajo milice v SlovensH Konjicah so v petek, 11. jarl arja okoli dveh ponoči obvesi h, da je prišlo do pretepa i streljanja pred bifejem Kat bar »Zdenka« v Ločah pri Pot čanah. V pretepu je bila er oseba hudo telesno poškodi vana, tri pa lažje. Ko je na kraj dogodka p' spela patrulja, je bil pretepi mimo, štirje ranjenci pa so bt že na poti v bolnišnico. Mf njimi je bil eden poškodovs z nožem, dva pa s puškinii kopitom. Osumljenci, za kaf re je ugotovljeno, da so z ot močja Slovenske Bistrice in* so imeli s sabo puške, so ' odpeljali z dvema avtomobil' ma. Preiskava je v teku. M PROMETNE NEZGODE Avtobus zadel pešca V sredo, 9. januarja zvečer se je na magistralni cesti, iz- ven naselja Gornja Črnova, zgodila nesreča, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno po- škodovana. Iz smeri Vinske gore proti Velenju je vozil avtobus Franc Naglic (35) iz Ljubečne pri Ce- lju. V Gornji Crnovi, v bližini avtobusne postaje, je dohitel pešca Jožeta Lebarja (66) iz Ve- lenja, kije ob sebi potiskal ko- lo z motorjem. Naglic pešca ni pravočasno opazil, zato ga je avtobus zadel in zbil po vo- zišču. Po nesreči je odpeljal Na magistralni cesti, izven naselja Latkova vas, se je v petek, 11. januarja zvečer pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila hudo poškodo- vana peška, voznik osebnega avtomobila pa se ob nezgodi ni ustavil. Šestdesetletna Marija Rošer iz Latkove vasi je prečkala vo- zišče v smeri neznanega vozni- ka osebnega avtomobila, ki je vozil iz smeri Šempetra proti Šentrupertu. Neznani voznik neznanega vozila je peško za- del z desnim bočnim delom ta- ko, da jo je odbilo v vogal sta- novanjske hiše Latkova vas 110, ki stoji tik ob vozišču. Smrt na hitri cesti Na tako imenovani hitri ce- sti se je v soboto zvečer v Te- panju pripetila nezgoda, zara- di katere je ena oseba umrla, pet udeležencev pa je bilo laž- je telesno poškodovanih. Voznik osebnega avtomobi- la Iztok Kišasondi (29) iz Mari- bora je vozil iz celjske smeri proti Mariboru. V Tepanju je takrat z bencinskega servisa zapeljal na vozni pas voznik osebnega avtomobila Damjan Škrinjar (21) iz Maribora, ki je nameraval peljati v smeri Celja. Vozili sta trčili, pri tem pa se je hudo telesno poškodoval Miran Petrič (23) iz Maribora, ki je kasneje v mariborski bol- nišnici poškodbam podlegel. Vozilo na strehi V Vinski gori se je v nedeljo zjutraj pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje in ena lažje telesno poškodo- vana. Voznik osebnega avtomobi- la Vlado Blagojevič (59) iz Maj- danpeka je vozil iz Velenja proti Žalcu. V ostrem nepre- glednem ovinku je zapeljal s ceste, zdrsel po nasipu, tako da je avto obrnilo na streho. Voznik Blagojevič je bil hudo telesno poškodovan, lažje pa njegov sopotnik. Zanašalo jo je V nedeljo popoldne se je pripetila nezgoda na magi- stralni cesti v kraju Ruše, iz- ven naselja. Iz smeri Petrovč proti Veliki Pirešici je vozila osebni avto Neda Lebič (34) iz Celja. Ko je v Rušah pripeljala do semafo- riziranega križišča, se je pri rdeči luči hotela ustaviti, a jo je na spolzkem vozišču začelo za- našati pri zaviranju v jarek ob desni strani cestišča, kjer se je vozilo prevrnilo na bok. Vozni- ca je bila hudo telesno poško- dovana. M. A. Mrtva v tujem stanovanju Devetega januarja zvečer so v stanovanju Josipa Dodiča v Stanetovi ulici v Celju našli truplo petin- dvajsetletne Mojce Kožuh iz Škofje vasi pri Celju. Nekaj dni po tem, ko je odšel lastnik stanovanja na dopust v svoj rojstni kraj, se je Mojca Kožuh 30. decembra zatekla v lastnikovo stanovanje. Od tega dne je domači niso več videli, nazadnje so bili v stiku z njo sodelavci v celjski Lekarni, ko je, 30. decembra, zaradi slabega počutja, predčasno odšla z dela. Ko seje Josip Dodič 9. januarja vrnil s kraja stalnega bivališča, je naletel na od znotraj zaklenjena vrata, zato je pokhcal na Postajo milice, v notranjost stanovanja pa so prišli skozi okno gasilci. Mojca je bila mrtva, pri njej pa so našli tablete (pomirjevala) in alkoholno pijačo. Odrejena je bila sodna obdukcija. Na glavi je bila opažena lažja rana, ki ni mogla biti smrtna, sicer pa rezultati obdukcije niso v celoti znani. Dojenček umri zaradi malomarnosti Po opravljeni medicinsltj obdukciji so delavci orgj nov za notranje zadeve ovj dili J. D. iz Šmarja, ki jo ]■ decembra lani okoli popoldne nahranila .-^ osemmesečno hčerko, otroka položila v pos: in odšla k sorodnikom ^ koline. Ko seje zvečer vrni la domov, je šla naravnos] v spalnico spat, naslednje jutra pa je našla hčerko mr. tvo. Preiskovalni sodnik, je odredil medicinsko ob. dukcijo, je ugotovil, da s« je dojenček zadušil s hrani; med bruhanjem. Mati j; otroka usodnega popoldne va nahranila s keksi, zdrob Ijenimi v mleku.