Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka ! Din
Št. 40. Leto XIX. - Kranj, 5. oktobra 1935.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankl-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjcatt'. celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos.št. 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Obletnica smrti blagopokojnega kralja Aleksandra Zedinitelja
9. oktobra boža našo državo kaj tužen dan, kajti ta dan nas bo spominjal obletnice dogodka, ki ni razburil samo vseh naših državljanov, ampak cel svet. zlasti pa seveda vse one poštenjake, ki i-.tentat na kogarkoli že kot princip obsojajo. Ta dan pa je padel, zadet od revo! verskih Strelov, naš kralj in ni prav nič čudnega, da je radi tega zava-Ioval po celi državi valj silnega narodnega ogorčenja in ljudske nejevolje nad zahrbnimi morilci, kajti našemu narodu se upirajo vsa nasilna dejanja, najbolj pa še seveda taka, ki streme za ugrabi jen jem človeških življenj.
Ni čudno, da je po dogodku v Mar-seillesu naš narod brez razlike zažalo-val po celi državi v prav enaki meri in da so zavihrale žalne zastave prav povsod, kjer stanuje naša kri. Cela država je bila ena sama hiša žalosti in pogrebne svečanosti od francoskih tal pa do Oplenca je zasledoval s tugo v srcu prav ves narod.
Pokojni naš kralj je bil junak v celem življenju. Ko se je borila srbska vojska, pomešana z dobrovoljci iz o-stalih krajev, kjer prebivajo Jugoslovani vseh narodnosti, ter četam v balkanski in svetovni vojni načeloval takratni prestolonaslednik in kasneje regent kralj. Srbije, poznejši kralj Aleksander. S temi boji, v katerih je bila sicer med svetovno vojno skoroda cela Srbija zavzeta po tujin četah, a vojska vendar ni bila premagana, je bilo pripravljeno vse naše prebivalstvo na o-svoboditev političnih spon s pomočjo naše narodne vojske. Kralj Aleksander je bil tisti, ki se ga upravičeno sme smatrati za našega osvoboditelja, kajti on je bil tudi tisti, ki je tako vneto zagovarjal po strašnem umiku skozi Albanijo še vedno potrebo solunske fronte, od koder so nato poleteli junaki, ki so bili v bojih te in mnogo drugih prejšnjih front utrjeni, kot varuh pridobljene svobode, po celi sedanji veliki domovini.
Ko je prenehal bojni ples, je bilo po
irebno državo, ki se je razširila iz male Srbije v veliko državo kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev ter kasneje v Jugoslavijo, popolnoma na novo zgraditi. In zopet je bil na delu kralj Aleksander, ki je bil povsod iniciativen pri postavljanju stebrov sedanje države. Ko so postali v državi politični boji tako ostri, da so celo v parlamentu padali streli in so bile tudi velike žrtve, ki so ogrožale miren razvoj države, tedaj je zopet kralj posegel vmes in preprečil delovanje političnih strank, da bi se tako pomirile politične strasti in narod privedel do miru in napredka. V tem času je tudi preuredil državo na banovine in tako ustvaril banovinske samouprave. Ko je tako   sam prevzel
vso pezo državnega življenja, pa seveda zagotovil čimprejšnjo uvedbo demokracije, kar je začel tudi izpolnjevati in uvajal postopoma v državo demokracijo. Pri tej pa je pazil, da ne pride do prevelikih cepljenj, ki bi utegnila ogrožati ne samo mir v notranjosti države, ampak državo samo. Temu visokemu cilju jc tudi prilagodil zakonodajo, s katero je zavaroval bistvene državne interese in tako ustvaril temelje za na-daljne urejevanje našega skupnega državnega življenja. Ker pa so bile na delu tudi sile, katerim ni šlo v načrte utrjevanje miru v državi in s tem tudi jačanje državne skupnosti, so ti zarotniki seveda iskali prilike, kdaj bi mogli uničiti glavnega varuha državne moči in se jim je ta prilika ponudila baš v trenutku, ko je pokojni kralj bil zopet na velepomembnem potu za državne interese.
Kralja so nam pred letom dni vrnili mrtvega kot žrtev borb za ojačenje naših narodov in države kot celote. Tedaj pa je tuga državljanov sklenila med seboj trden krog vseh varuhov države in tedaj v tem trenutku, ko se je zvedelo za smrt kralja, tedaj je vstalo po celi državi na milijone čuvarjev miru med norodi in države kot celote. Sovražniki, ki so s kraljevo smrtjo mislili razrušiti državo, so osramočeni morali spregledati, da je tudi narod cele države zopet varuh svoje domačije in da je bil zato njih trud za rušenje države jalov. Tedaj so svečanosti v zve^i s pogrebom pokojnega vladarja pokazale, da narod zvesto varuje svojo državo, a da po-posebno žaluje za svojim najvišjim voditeljem in branilcem. Tako je bil učinek atentata sicer grozen, ali uspeh je bil ta, da je cel narod zedinil okrog krste in s tem omogočil dokaz, da je ni sile, ki bi bila v stanu porušiti državo, katero hoče narod sam in katero celokupni narod brani s svojimi telesi. Zato ni čudno, če je danes ves naš narod bolj složen in močnejši, kot pa kdaj prej in se zato še toliko bolj z veliko vnemo zbira okoli * prestola svojega ljubljenega kralja Petra drugega in da je ta državni narod tako zaveden, da bo znal varovati vse pridobitve, ki so v prid napredka in miru. NarcJ pa je prepričan, da ne bodo ostali nekaznovani nobeni zločini nad našim narodom in njegovimi predstavniki, ampak bo prav gotovo doletela vse naše nasprotnike zaslužena kazen. Vse, kar je slabega, se preje ali sleje kaznuje in tudi zločin nad našim kraljem in s tem nad državo, ne sme ostati nekaznovan.
Čuvajmo Jugoslavijo, delajmo za slogo in red v državi in s tem za moč Slovencev, Hrvatov in Srbov nasproti inozemstvu! Kralju Aleksandru, heroju-mučeniku, večni spomin!
Tarnanje JNSarjev
Kar naenkrat so začeli zadnje čase naši ljubi prijatelji fašističnih in podobnih metod javnega politiziranja in seveda tudi tiraniziranja nastopati proti sedanji vladi. Zelo dolgo časa so bili ie kar nekam mirni, kar si je mogoče razlagati le na ta način, da so se bali, da bo sedanji režim, ki se ne strinja s tiranijo, nastopal prav na enak način, kakor so sumi, t. j. da bi s polit, nasprotniki polnil brez njihove krivde ječe in jih pregunjal samo radi njihovega političnega prepričanja, izžemal i/, njih denar ali pa jih metal na ceste, kakor so bili JNSarji sami navajeni. 1'a se prav nič tega ne vrši. marveč se popušča v vseh ostrinah, ki jih ie upeljal režim JNS nasilja. Ko so JNSarji to uvideli, so začeli kar po vrsti nastopati med ljudstvom iu tudi po čusopisju. Javno in tajno mečejo v svet novice, ki so silno alarmantnega značaja, češ vlada je padla, pride režim močne roke itd. Poleg  vsega tega sedaj   zahtevajo, da
naj bi vlada, ki je na krmilu, rešila kar čez noč vsa številna vprašanja, katera so JNSarji zanemarjali leta in leta in to prav po načrtu, da bi vlada vsa ta vprašanja naenkrat morala rešiti So pa to večinoma vprašanja, ki se tičejo zadovoljitve potreb po samoupravah, tedaj izrazito političnega značaja in pa seveda gospodarskih in socialnih vpra-anj. Sama ta vnrašanja tedaj, katera so ti ljudje, kisoaelali vedno protiljudsko politiko, popolnoma zametavali ali pa vsaj prezirali, ker jim ni šla v račun že radi tega, ker bi na ta način narod več ali manj le pridobil na moči iu veljavi in bil /ato kajpada toliko bolj proti JNS ali njenim izrodkom odporen. Sedaj pa ravno ti krogi mečejo le zahteve, ki jih vlada že pridno rešuje, v svet samo kot hujskajoče bombe.
Prav bi bilo. če bi ti ljudje pisali raje o tem. kako so porabili vsa sredstva in pri tem državo za milijarde zadolžili samo zii one sloje, ki so bili nosilci
protiljudskih teženj, kako so znali z nasiljem in potvarjanjem glasov pridobiti vso oblast po celi državi in jo tudi še sedaj imajo, kako so znali zasesti prav vsa mesta pri vseh javnih upravah z lastnimi pristaši, kako so celo v privatna podjetja seveda z grožnjami znali nameščati svoje lastne pristaše in tako preko njih politično prisiliti podjetja, da delajo z njimi ramo ob rami
Eroti svojemu delavstvu in proti celo-upnemu narodnemu gospodarstvu, v kolikor to pač ni bilo v rokah te tiranske klike.
In danes? Ker so ti ljudje zavedajo, imajo vsa ta mesta, ki so jih zasedli samo z nasiljem in se niso pri tem prav nič ozirali na kvalifikacijo, v svojih rokah, sedaj pač s tem aparatom delajo vladi vse mogoče težave in seveda jim gre pri tem na roko tudi personal. Poglejmo samo, na kak način posamezni JNS uradniki, ki dobivajo dvojne ali trojne plače, sedaj nastopajo proti vladi, ko ta poizkuša rešiti državni proračun. V mislih imamo v v 'iT*1'; J skrivne sestanke, ki se organizirajo med javnimi nameščenci po politizira jočem u-radništvu, ki pripada skupini JNS. Ali mislite, da se na teh sestankih razpravlja kaj o potrebah države in drugih slojev naroda? Kaj še! Prav po načrtu se hujska proti onim, kateri uvajajo demokracijo, samo zato, ker se pač boje, da bo narod pometal s takim uredništvom, katero bi zagovarjalo in je tudi že dovolj protiljudske težnje ter svoje tovariše ovajalo in še nadalje delalo samo za kliko, ki je usmerjena za delo le za nekaj kartelov in pa pionirjev framazonerije.
Da se mi ne moremo strinjati s takimi razdiralnimi metodami, katere uničujejo narodno blagostanje in seveda škodujejo tudi celemu uradniškemu kadru, je pač menda samo po sebi u-mevno. Povemo pa, da bo treba v smislu zakonodaje zasledovati vse to hujska-
nje že radi tega, da se narod in uradni-štvo reši more takih protiljudskih poli-tikastrov in te zadene vsled defetizma upravičena kazen. Če ste že napravili nad narodom toliko gorja, vsaj sedaj dajte mir, da ne zadene sila zakona morda po krivici zapeljanih ljudi, za katerimi se skrivajo močnejši hujskači, katerim so mali le sredstvo. Ne maramo denuncrati in se tudi ne po denuncijah ravnati, ali dokazane slučaje rovarjen-je proti interesom naroda in s tem seveda tudi države bo pač treba urediti v smislu zakona.
Tarnanje radi izgube oblasti seveda prav nič ne pomaga in prav je, da je narod prišel do razmaha in da je peščica JNS koristolovcev potisni ena ob plot. in s tem tudi javno nameščenstvo rešeno tiranije. Narod pa zahteva še več, da naj bo ta peščica kaznovana, ne pa da bi se ji pustilo zopet dvigati glavo, ker sedanja vlada ne mara delati z nasiljem.
Ravno radi tega je nujno potrebno, da se čimpreje ugotovi, kje so še na oblasti JNS ar ji, kateri se ne morejo ponašati z ljudskim zaupanjem in kateri delajo seveda največ /gag. da zginejo ti s svojih mest in se tako popravi krivica, ki je bila storjena ljudstvu. Prav tako pa je treba pregledati tudi vsa mesta, kjer delujejo neuradno in s tem tudi zaslužijo več plač eksponenti
iNS, ki so tudi v tem trenutku, največji ujskači, kakor so bili preje pod njihovo strahovlado največji zatiralci ljudskih svobodščin. To ni toliko zahteva političnega značaja, ampak to .hteva pravica, ko je toliko ljudi še danes na cesti in celo takih, ki jih je znal JNS režim vreči na cesto, kjer bi morali poginiti, če bi vpliv teh „demokratov" ž« mogel posegati prav povsod. Naj se izvede pravica, JNS pa naj ne tarna! Za življenje pa ima itak dovolj milijonov, ki bi morali služiti vsem.
Veliki manifestacijski shod
za porajajočo se JRZ se bo vršil v Kranju v nedeljo 13. t. m. Na tem shodu bodo govorili minister dr. Krek in urednik Kremžar ter drugi govorniki. Shod se bo vršil ob 9. dopoldne na Glavnem trgu. Ker je tekom zadnjih dveh let prvi manifestacijski shod slovenskega ljudstva, bo to ljudstvo moglo sedaj manifestirati za načela, za katera se je tekom zadnjih let s tako požrtvo-vanostjo borilo in tudi klub vsem nasiljem zmagalo. Vsi tisti, ki ste bili po nasilju nasprotnikov zadnja leta preganjani in ste obsojali nasilne metode ter vsi prijatelji snujoče se JRZ bodo
ta dan gotovo napolnili kranjski Glavni trg do zadnjega kotička. Vsi so tedaj vljudno vabljeni na ta shod. Manifesti-rajmo za svobodščine, ki nam jih pripravlja sedanja vlada in katere ima v programu JRZ, da dokažemo vsem onim ki so nas v polpretekli dobi toliko zatirali, da imamo še narodni ponos ter globoko prepričanje neomajeno. — Pokažimo, da nam niti ječe »n zapori niso mogli spremeniti niših značajev. Na ta shod sr. vabljeni istotako tudi vsi pristaši programa JRZ iz škofje Loke, Radovljice m Tržiča, sploh iz cele Gorenjske.
Delu slava, delu časti
Obrtniško in narodno slavje
T nedeljo je bila na najbolj slovesen način odprta III. obrtna razstava v Kranju. 2e priprave za to obrtno razstavo so nam pričale, da je pač pričakovati ta dan navala velike množice. 2e v petek se je ovil ves Krunj v zastave in kdor jc ni ta dan razobesil, je to storil v nedeljo zjutraj, radi česar menda ni bilo hiše v Kranju, ki bi se ne ponašala z zastavo. Po mestu so na važnejših krajih reklamni napisi. Prelep pa je prostor, ki je namenjen za razstavo. Ves prostor pred Majdičevem mlinom je okrašen z zelenjem in s trobojnicami ter kaj lepimi napisi. Nič ni zato čudnega, če se je zbrala tuko velika množica k slovesnosti otvoritve gorenjskega praznika. Presenečeni pa lino bili prav gotovo vsi, kajti udeležba je bila mnogo večja kot pa so mogli pričakovati tudi največji optimisti. To pa pač ni bila posledica nuvudne reklame, ampak spontano navdušenje množice zaradi prihoda pokrovitelja razstave bana g. dr. Murko Natlačena, ki ga je hotelu pozdraviti v svoji sredini množica (Jorenjecv,
Ob 11 dopoldne se je pripcljul v Kranj ban dravske banovine g, dr. Marko Natlačen kot pokrovitelj razstave v spremstvu svojega osebnega tajniku g. dr. Kovučiča. Ko je prihajal ban. gu je tukoj začela množica nad 5000 prisotnih prav burno in veselo pozdravljati. Pre-
lep prizor so bile narodne noše, pred katerimi se je ustavil banov e ;<bmobil. Teh narodnih noš je bilo nad 30.
Po tem prelepem sprejemu bana je takoj otvoril slovesnost presednik razstavnega odbora in združenja obrtnikov g. Bitenc, ki je v svojem govoru povdaril prav posebno svoje veliko veselje nud napredkom obrtnih raa-stav. V zelo lepi obliki je nato pozdravil pokrovitelja razstave bana g. dr. Marko Natlačena, kateremu je zagotovil v slučaju potreb« vso podporo kranjskih in okoliških obrtnikov. Za njim so spregovorili razni zastopniki kor-poracij in oblasti in z njimi ban - pokrovitelj. Visoki pokrovitelj je v srojem govoru pozdravi napredek in še bolj voljo za delo med gorenjskimi obrtniki in prav posebno podčrtal misel, da le z delom, ki bo neumorno in pa z varčnostjo je mogoč napredek. Tudi medsebojna povezanost stanov naj omogoča čim večji napredek celega naroda in države. Banov govor so prisotni pruv mnogokrat prekinjali z. manifestacijami g. banu.
Vsa ta slovesnost ni bila tedaj samo obrtniškega značaju, ampak se je prelepo zlivala s putriotičmi čustvi in zadovoljstvom množice radi prihodu bana, ki ga nuroil tako zelo spoštuj«. Tu manifestuciju je bila toliko lepša, ker je narod napolnjeval ves ogromni prostor med savskim mostom in jelenovim klancem in
Stran 2
GORENJEC'
Štev. 40
na vsem tem prostoru so odmevali navdušeni vskliki, kot: 2ivel naš ljudski ban, 2ivel dr. Marko Natlačen, živel naš ban!
Ko je bila razstava otvorjena, so zbrani gostje obhodili veliko razstavo in so dajali povsod izjave velikega zadovoljstva. G. ban sam si je ogledal prav vse paviljone in se kar najbolj laskavo o razstavi izražal. Ban se je v svoji promenadni obleki pomešal kar med množico, ki je v tem trenutku navalila na razstavni prostor. To je navzočim radi njegove demokratičnosti prav posebno ugajalo. Med po-setom razstave se je dogodil prav ljubek prizor, ko je ban prišel do paviljona, kjer so razstavljali rejci malih živali. Po pozdravu g. Herleca v imenu društva rejcev malih živali je poklonil pokrovitelju mali Herlec Roman prelep šopek rdečih nagelnov. Tega daru se je očividno razveselil ban in nato seveda tudi mali darovalec. Ta prizor je bil od navzočih živahno pozdravljen.
Ko si je g. ban razglcdal razstavo, je otšel v spremstvu mestnega župnika in duhovnega svetnika g. Matije Skrben v župnišče in, nato v hotel Stara pošta, kjer se je vršilo svečano kosilo, ki ga je priredil gostom na čast raz-razstavni odbor. Med obedom je pozdravil g. bana v imenu združenja obrtnikov in razstavnega odbora g. Pollak Jurij, ki se je g. banu prav posebno zahvalil za podporo v materialnem in moralnem oziru. Obenem je g. Pollak g. banu zagotavljal zvestobo in vso podporo gorenjskih obrtnikov, če bi jo kdaj g. ban morda potreboval. Za njim je spregovoril g. ban besede zahvale in priznanja ne samo razstav-ljalcem, ampak tudi prelepemu sprejemu, ki so mu ga priredili manifestanti ob priliki otvoritve. To je izra7.il s sledečimi besedami: „Vsem, ki ste me tako lepo sprejeli, se najlepše zahvaljujem. Vaš sprejem me je naravnost presenetil. Predvsem velja moja zahvala prirediteljam razstave, katerim se zahvaljujem
v imenu banovine za trud, za delo in za vse žrtve, s katerimi ste omogočili, da je razstava tako odlična. Še enkrat Vam iskreno čestitam. Pričakujem in overjen sem, da se prireditelji radi uspeha, ki so ga že dosegli, ne bodo prevzeli, da se bodo nasprotno zavedali, du ideal še ni dosežen in da je napredek še vedno mogoč. Kakor je letošnja razstava lepa, naj bo vseeno razstava drogo leto še popolnejša in obširnejša. Zagotavljam vas, da bo banska uprava podpirala vse prireditelje pri njihovem stremljenju tako v materialnem kakor moralnem oziru za čim večji napredek obrtništva Slovenije in cele države*'. Po njegovem govoru je prečital tajnik obrtnega združenju brzojavko notranjega ministra g. dr. Korošca: „Zahvaljujm se za povabilo k slovesni otvoritvi razstave, h kateri Vam tem potom čestitam in želim največjega uspeha. Lepo pozdravlja doktor Korošec." Tu vest je bila od navzočih na kar najlepši način vzeta na znanje in so bile prirejene narodnemu voditelju prisrčne ovacije. Nato so sledile še številne napitnice, od katerih je posebno ugajala napitnica duhovnega svetnika in mestnega župnika g. Matija Škrbca, ki je povdaril, da je mogoč napredek le v slogi vsakega posameznega stanu in med stanovi samimi ter na tu način preidemo dobo razdvojujučega liberalnega gospodarstva. Po obedu in po izgovorjenih napitnicah se je odpeljal, ko se je poslovil od navzočih predstavnikov krajevnih oblasti, občine in raznih gospodarskih korporaciji, g. ban v spremstvu g. župnika Škrbca na Okroglo obiskat monsignora Tomo Zupana svojega nekdanjega profesorja.
Obrtniško slavje, kakor ga te dni doživljamo, nudi nade za še prav lep napredek gospodarstva na Gorenjskem.
Razstavni prostor v Majdičevem mlinu bodo gotovo vsak dan do ponedeljka, ko se razstava zapre, polni obiskovalcev in interesentov.
nete vse potrebno, da se razmere tamkaj urede.
Poroča se mi, du gospod upravitelj Srečko Kristan, na sedanjem službenem mestu radi svojega ponašanja, ki se odraža v tem, da ustvarja nasprotstva med občani, stalno gubi na ugledu in v nobenem oziru ne odgovarja velikim nalogam, ki naj jih baš v tem pogledu vrši učitelj med narodom. Med drugim n. pr. je zasejal razdor med domačini radi neke privatne poti, ki se je 40 let uporabljala kot zasebna, do preklica dovoljena pot, tako da so se pričele pravde in je naravno vsled tega nastalo sovraštvo tamkaj, kjer je doslej vladalo prijateljstvo in mir.
Izogiba se slehernemu nacijonulnemu udej-stvovanju in doslej ni podal inicijative niti za ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije, niti zu politično organizacjio Jugoslovenske naeijo-nalne stranke, pravtako pa se tudi ni angažiral niti pri gospodarskih, niti pri kulturnih društvih, ki naj bi prebivalstvu omogočila boljše življenje. Nasprotno po izjavi prebivalstva on vsak poizkus za navedeno nacijonalno gospodarsko in kulturno delo zavira in že v kali zatre s svojim ponesrečenim nastopom, ki odbija, mesto da bi pridobival ljudi.
Pri državnozborskih volitvah je sicer glasoval za nosilca g. Pero 2vkoviča, je pa s privat-
nim nastopanjem odbijal in odvračul ljudi od volitev. Pri občinskih volitvah je kandidiral nu untirežimski kundidutski listi, s čimer je dovolj jusno dokumentiral svojo politično o-rijentucijo in pripadnost.
Brez ozira na bivšo politično pripudnost je prebivalstvo po svojih najodličnejših zastopnikih izrazilo nujno svojo željo, da se jih reši nedelavnega šolskega upravitelja, pa se jim nakloni sposobno aktivno moč, ki jim bo po-magala ne samo pri vzgoji dece, temveč tudi na gospodarskem, kulturnem in socijalneni polju. Pripomnili so, da tudi v prvem oziru, kar se tiče pedugoškega postopanja imenovanega gospoda ne morejo biti zadovoljni, ker jim deco vzgaja s palico.
Izvolite gospod načelnik, v svoji Ijubeznji-vosti stvar proučiti in po možnosti željam pre-vulstvu ugoditi. Podpis.
Pripominjamo, da je bil g. učitelj Srečko Kristan vedno prej odlično kvalificiran, du so bile proti njemu v ovadbi iznešene neresnične stvari, da je upravno sodišče razsodilo, da je bil neopravičeno kaznovan. Pripominjamo, da so nam na razpolago imena vseh, ki so ovadbo podpisali, da jih pa zaenkrat ne navajamo, ker so tudi bili nekateri podpisi falsificirani. nekateri pa celo dvakrat podpisani.
Okrožnica bana g. dr. M. Natlačena
Dokumenti
V Lešah pri Radovljici je služboval učitelj Kristan Srečko. Od »nacionalnih" lokalnih elementov in tajništva ..Jugoslovanske nacionalne stranke v Ljubljani" je bil ovaden krivično in na to kazensko prestavljen nekam na Dolenjsko. Ovadba se glasi tako le:
Županstvu občine Brezje (Mošnje).
Podpisani vaščani vasi Leše, Perašica in Pa-loviče, se obračamo na pristojno občino s sledečo prošnjo:
V vasi Leše imamo šolo z 1 razredom, na kateri se nahaja kot šolski upravitelj g. Srečko Kristan. Vsi vaščani navedenih vasi apeliramo na upravno občino tole:
Kot šolski upravitelj v Lešah je vedno z vaščani v prepiru in tudi v raznih tožbah, bodisi v osebnih razžalitvah, ali v sporih tako, da vlada v naših vaseh silno razburjenje radi njega. Utemeljitve radi prepirov med vaščani je edino nasprotstvo to, ker so bili v navedenih vaseh v največjem številu posestniki (vaščani) narodnega mišljenja. Imenovani kot take o-sebno sovraži, sicer pa one ljudi (volilce), ki so pri zadnjih občinskih volitvah volili državno nacijonalno listo JNS.
V dokaz resnice služi dejstvo, da je bil tako
nasproten podpisanim vaščanom (posestnikom) pri zadnjih občinskih volitvah, da ga je na podlagi raznih pritožb od strani žandarmerije moralo i rezko načelstvo kaznovati z globo 1000 dinarjev. Dalje imamo kot vaščani očetje šoloobveznih otrok veliko reduciranje njih samih, se ne zmeni zanje v učenju sploh, kakor tudi ne v telovadbi, telesni vzgoji Sokola i. t. d.
Vsled navedenih razlogov naprošamo upravno občino, kot prvoinštančno oblast, da zaprosi pri nje višje merodajnih oblastvih za čimprej-šno premestitev zgoraj navedenega upravitelja.
Laše, dne 9. marca 1934.
Sekretarijat jugoslovanske nacijonalne stranke Ljubljana, Kazino je poslal na bansko upravo sledečo denuncijacijo:
Ljubljana,  14.  maja 1934.
Gospodu
Načelniku Prosvetnega oddelka Kr. Banske uprave v Ljubljani. Od svojih podeželskiu političnih prijateljev iz Leš, srez Rurovljica, sem prejel razne pritožbe proti tamošnjemu šolskemu upravitelju Srečku Kristanu, pa smatram za svojo dolžnost, da V*m t interesu nacijonalne in državne misli podatke dostavljam s prošnjo, da ukre-
V zadnjem listu prinesli smo znamenito o-krožnico ministra notranjih zadev dr. Korošca o depolitizaciji uradništva, ki je zbudila tudi v našem mestu toliko pozornosti in komentarjev. Saj je vsem še preveč dobro v spominu, da je v Kranju ravno uredništvo igralo pri zadnjih občinskh volitvah odločilno vlogo in da je, to seveda pod znanim pritiskom izvolilo sedanjo JNSarsko občinsko večino. Ban dr. Natlačen je ministrovo okrožnico poslal vsem podrejenim uradom in podal obenem avtoritativno tolmačenje takole;
_Ko Vam sporočam to okrožnico, izvolite opozoriti starešine podrejenih Vam oblasti in ustanov na jasno izraženi cilj člena 118. zakona o notranji upravi in skrbeti, da se bo ta cilj na poverjenem Vam področju prav povsod dosegel. Vse v okrožnici navedeno naj velja ne le za uredništvo resora notranjega ministrstva, nego tudi za uradništvo vseh drugih resorov, kakor tudi po določbah čl. 24. zakona o banski upravi za banovinske uslužbence.
Pričakujem, da bodo uslužbenci gornjo o-krožnico popolnoma upoštevali in se po njej ravnali in da ne bodo v ničemur dali povoda,
tla bo treba postopati proti enemu al drugem« zaradi kršitve navedenih predpisov."
Mi smo mišljenja, da se ogromna večina vsega uradništva strinja z gorenjo okrožnico in da bodo prav redki oni izmed uradnikov, katerim se bo tožilo po politični vlogi, ki so jo na zahtevo ene ali druge partije dosedaj igrali, ki pa je skoraj vsakemu prinesla kone-čno le nesrečo. S tem ukazom so postavljeni na isti položaj, kakor ga imajo naši oficirji, ki so prav gotovo pri nas eden izmed najbolj spoštovanih stanov. Okrožnica bana dr. Natlačena pa krog uradništva, ki je depolitiziran, točneje opisuje. Po našem mišljenju obsega pravzaprav vse državno, banovinsko, pa tudi občinsko uradništvo. Ni dvoma, da spada že sedaj med depolitizirano uradništvo vse učiteljstvo, bodisi ljudskošolsko ali pa srednješolsko. Pri danem položaju nastane v Kranju važno vprašanje, ali morejo še nadalje ostati občinski odborniki ali njihovi namestniki onih 14 uradnikov, ki so še danes v občinskem odboru, zlasti še, ker je njihova funkcija vsled podane obveze zvezana s članstvom JNS. Ker je to vprašanje za kranjsko JNS večino eksistenčnega pomena, ga damo s tem na juven razgovor.
Proslava 100-letnice Davorina Jenka
Proslava 100 letnice rojstva skladatelja Davorina Jenka v njegovi rojstni vasi v Dvorjah pri Cerkljah se bo vršila v smislu odborovega sklepa v nedeljo, dne 14. junija 1936. V ta namen se je sestal poseben odbor, ki ga tvorijo poleg odličnih domačinov-rojakov, zastopniki vaščanov iz Dvorij in Cerkelj ter zastopniki Pevske zveze, Hubadove pevske župe in Glasbene Matice ljubljanske. Predsednik odbora je stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec, tujnik pa zastopnik Glasbene Matice g. Karel Mahkota. Edino ta odbor   ima od
sedaj naprej pravico vršiti vse predpriprave za proslavo v Dvorjuh pri Cerkljah ter event. nabirati potrebne denarne prispevke za dostojno proslavitev slavnega rojaka, ki je bil v drugi polovici minulega stoletja eden najve-ljavnejših in najplodovitejših naših skladateljev. O vsem delu bo odbor sproti obveščal slovensko javnost. Prvo njegovo delo je, du pripravi ilustrirano brošuro, v kateri bo natisnjen življenjepis Davorina Jenka. Tu brošura bo izšla ob priliki ljubljanske proslave, ki se bo vršila v dneh od 8. do 10. novembra t. 1.
Lavtižar Josip:
funaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
„Vsa občina" — mu je rekel Grašič — „ti mora biti hvaležna za vse, kar si storil dobrega ob času turškega obiskovanja. Trudil si se noč in dan brez upanja kakega plačila. Brez tebe bi ne bili rešeni Dolžanova Rotija in Markičeva Vida. Vem, da so se za tvojo veliko požrtvovalnost že zahvalili njuni starši. Zahvalim pa se tudi jaz, kar si storil za našo Lenco, čeprav je usoda zahtevala, da je nismo dobili nazaj. Hvaležen ti hočem biti dejansko. Vem, da nimaš drugega kakor staro bajto v Sničnem. Le spomni se Grašiča v Krizah, kadar boš kaj potreboval."
„Rad vam bom pomagal" — je rekel Balant Grašiču — „kadar bi kaj zahtevali od mene. Postopanju sem dal slovo, ker je lepše delati kakor prosjačiti. Saj sem še trden. Hvala Bogu za zdravje."
Takšen je bil pogovor naših mož po odhodu Turkov iz Križev.
„Danes moram iti pa še na Gutenberg" — je dostavil župan, ko so se poslavljali od njega »Gospodu vitezu dolgujem posebno zahvalo."
Ko je prišel čez bistriški most, je stopal po strmem bregu proti gradu. Hoja mu je bila neka-
ko težka, čeprav še ni bil preveč, v letih. Hudi družinski dogodek ga je potrl tako zelo, da ni trpela samo duša temveč ž njo tudi telo. Pogledal je nazaj na ravnino tjadol proti kriški cerkvi, obdani s pokopališčem. „Če bi bila ti umrla doma" — tako je razmišljeval o Lenci — „če bi bila umrla doma, bi te imel vsaj v grobu med sorodniki in prijatelji, tako pa boš počivala v neblago-slovljeni zemlji med neverniki". Napadale so ga vedno temnejše misli, ustrašil se je zgodbe zadnjih dni in želel imeti pri sebi koga, da bi mu o-mili hude predstave, so mu silile v glavo.
Dospel je pred grajska vrata, ki niso bila več +ako močno zastražena kakor pred nekaterimi dnevi. Na vrtu je ugledal mlado Franciko, ljubke mladenko, skoraj podobno izgubljeni Lenci. Zopet kakor bodalo v očetovo sreč.
Na dvorišču sta ga srečala vdova Dolžanka iz Križev in Markič iz Strahinja. Odhajala sta že proti domu, ko sta se zahvalila neustrašenemu vitezu Gašperju za osvoboditev Roti je in "Vide. Vnovič bridek spomin za Grašiča.
Gašper ga je ugledal iz zgornjega okna in mu je prišel naproti.
»Pozdravljeni, oče župan!" — mu je zaklical od daleč.
Grašič se mu je spoštljivo priklonil. „Saj že vem čemu ste prišli" — je nadaljeval vitez. „Pravkar sta bila tukaj Dolžanka in Markič. Poda od vas ne potrebujem nobene zahvale, milujem zaradi velike izgube.
V C C
I ob
Uboga Lenca! Tudi jaz sem jo imel ral. Kdo bi ne ljubil tako krepostne mladenke! Vedno mi hodi na misel, kako se je moglo zgoditi kaj takega. Kakor blisk je izginil voz mimo nas in odpeljal vašo hčerko. Drvili smo za vozom, toda nismo ga mogli več zaslediti."
Gašperjeve besede so odprle novo rano očetu županu. Toda opogumil se je, zaupno pogledal viteza in ga vprašal:
„Prosim vas, povejte mi prav odkrito, ali smem upati, da bi Lenco še kdaj videl?"
„Vse je mogoče" — je rekel sočutno Gašper Lamberg. „Vem, da bo skušala o vsaki količkaj ugodni priliki skrivaj zapustiti suženjstvo in priti nazaj v očetovo hišo."
Ta tolažba, tako gorko govorjena, je bila is-rka, ki ni ugasnila v Grašičevem srcu, bilka, na kateri je visela vsa njegova sreča.
XX.
Cerkev svetega Jurija nad Bistrico.
Cerkvica vrh gore. cerkvica belu! Vsak dan pozdruvlju te duša vesela.
Stari gospod grof Jurij Lamberg je večkrat, izrazil željo, da bi v bližini Gutenberga sezidal cerkev v čast svojemu patronu svetemu Juriju. Ponašal se je s svojim krstnim imenom in rad či-tal, kar so poročali stari spisi o tem svetniku.
Sveti Juri je bil doma v Lidi, mestu med Ja-fo in Jeruzalemom. Zaradi svojega poguma je bil
Ste v. 40
»GORENJEC*
Stran 9
POPRAVEK
Okrožni urad za zavarovanje delavcev nam je poslal sledeči popravek:
Z ozirom na članek „To je gospodarstvo" v Vašem cenjenem listu z dne 21. 9. 1935 Vas vijudno naprošamo, da blagovolite v prihodnji številki Vašega lista priobčiti sledeči
Uradni popravek:
Okrožni urad za zavarovanje delai cev je že od leta 1931 dalje iskal primerno parcelo za zgradbo svojega uradnega poslopja \ Kranju. Pri tem je pa naletel na velike težkoče. Parcele, ki bi bile po svoji legi primerne za uru-dovo poslopje so bile ali prevelike, ali pa je bila zahtevana cena tako visoka, da ni bila v skladu z zgradbeno glavnico. Za zgradbo uradnega poslopja ima urad dovoljeno nizko gradbeno glavnico in mora zato pri nakupu stav-bi.šča štediti, da zamore čim več dovoljene gradbene glavnice uporabiti za zgradbo in za njeno notranjo ureditev. Urad je kupil stav-bišče od g. Sirca, ker je bila njegova ponudba tako po ceni, kakor po legi parcele najugodnejša, zlasti ker bi se po že sklenjenem dogovoru s lastniki mi sosedne parcele potom delne zamenjave brez stroškov arondirulu.
Šele naknadno pa je bil urad od javnih oblasti opozorjen, da ta mestni predel nima v poletnem času dovolj pitne vode. Ker pa namerava urad v svoji zgradbi urediti čistilno kopališče in fizikalno zdravilišče, je bila kup-
Veliki
V zadnjem času smo brali kako nastajajo velika Ljubljana in včliko Celje. Ko človek takšne stvari bere, mu nehote pride na misel, kaj bodo neki naredili naši mestni očetje, da tudi Kranj postane velik in da se bo govorilo in pisalo o včlikem Kranju. Kajti, vsak otrok ve, da ni vseeno, ali smo majhni ali smo veliki, ali smo z drugimi besedami, „seoska ili gradska opština." Veliki Kranj bi se ustanovil na ta način, da se mu pridružijo sosedne vasi Strii-ževo, Gorenje, Premskovo, Klanec, Huje, Čir-čiče in končno Stražišče. Sosedne vasi, razen Slražišču, smo izvedeli, da so napravile poskusni plebiscit za priključitev k Kranju. Kakor smo informirani so se volilci imenovanih vasi z veliko večino izrekli za priključitev h kranjski občini. Sedaj je od večine kranjske občine odvisno, kaj bodo storili, ali bodo zu veliki ..gradski" Kranj, ali pa morda za mali „seoski" Kranj. Smo zelo radovedni. Uverjeni smo, da bodo naši občinski gospodje odborniki toliko uvidevni, da bodo glasovali za priključitev o-koliških vasi h Kranju in s tem za veliki K tanj. Ne bomo naštevali raznovrstnih razlogov za priključitev okoliških vasi h Kranju, gospodarskih, političnih, kulturnih in socialnih.
Mesto Kranj gotovo ne bo tako salomonsko
ljena parcela samo iz tega razloga za uradovo zgradbo neprimerna.
Po naklonjenosti in z podporo mestne občine pa se je uradu posrečilo, da je brez novih stroškov zamenjal od g. Sirca kupljeno parcelo s sedanjim stavbiščem.
Parcela leži v bližini glavnih tovarn in obratov, da bo na ta način večina delodajalcev in delojemalcev opravila svoje posle v uradovih pisarnah in ambulatorijih brez večje izgube časa. Urad želi postaviti poslopje, ki naj ne bi imelo samo moderno urejenih ambulatorijev, kopališča in pisarn, temveč ki bi bilo tudi po svoji zunanjosti v okras mesta Kranja.
Urad je pod nudzorstvom ministerstva za socialno politiko in narodno zdravje, ki je kot nadzorna oblast odobrila sklepe o zgradbi uradnega poslopja v Kranju, in sklepe o nakupu odnosno o zamenjavi parcel.
Podčrtati moramo, da ne gre za nobene „kup čije" temveč za resno prizadevanje urada, da bi v Kranju postavil poslopje, ki bi služilo zdravstvenim potrebam ne samo zavarovanega članstva, temveč tudi vsega prebivalstva Kranja in njegove okolice.
Da pa zamore urad to svojo nalogo izvesti, potrebuje polno podporo celokupne javnosti, zlasti pa vseh pri tej zgradbi interesiranih faktorjev.
Ljubljana, dne 25. septembra 1935.
Ravnatelj: potpis nečitljiv.
Kranj
moder, du bi hotel biti omejen samo na to trdo skulo, na kateri je stal dosedanji Krunj. Vsak organizem ima to lastnost v sebi, da se razširi in poveča, če je količkaj mogoče. Gotovo bo Kranj vse nekuj drugega, če bo imel 8—10 tisoč ljudi namesto 4000. Kranj bo postal res velik Kranj z veliko davčno močjo in bo mogoče kaj trajnega narediti za Kranj in okolico. Se na nekaj moramo opozoriti može, ki imajo besedo na kranjski občini. Kranjska občina, -jče ne bo prevzela sosednjih vasi, se zna zgoditi, da se bo zmanjšala. In to je predvsem vprašanje Gorenje Save. S stražiške strani sem se sliši mnenje, da bi bilo prav, da bi se stvorila kranjska okoliška občina, kamor bi spadale občina Stražišče z Gorenjo Savo, ki je tudi nekdaj pripadala Stražišču, potem del občine Premskovo in Naklo. S tem bi se napravil zelo neprijeten obroč okrog Kranju in kako bi se ponosna gorenjsku metropolu počutila v tem obroču, pa res ne vemo. Zuradi tega ne more biti nihče zato, du bi se Kranj obdal s kitajskim zidom. Tiidi merodajni faktorji so mnenja, da se lahko zgodi, da bo Kranj veliko zamudil če bo odklonil priključitev in ostal na-vandna „seoska" občinu, na čemur pa gotovo nihče izmed Kranjcev nima interesa.
leznico in znižanje gaštejskega klanca. Dalje odkup cele vrste hiš od Majdičevega mlina mimo Suhadolnika in do Perivnika in pri tem znižanje klancev. Če bi pa šla cesta skozi Kranj po sedanji trasi, bi bilo zato, da se Jelenov klanec uravna in zniža, vsekakor potrebno odkupiti Roossovo hišo in vsaj del podreti. Če bi se realiziral načrt skozi mesto preko Kokre in Čirčič v Drulovko in tamkaj spoj z državno cesto, bi bilo veliko idealnejše rešeno. Na mah bi odpadli vsi klanci in v Kranj bi bilo možno priti po ravnem tudi od vzhodne strani in deloma od juga. Res bi bilo treba napraviti dva mosta, prvega čez Kokro in drugega v Drulovki preko Save, a bi vendar vse to najbrž nič manj ne stalo, kakor nadvoz, odkup posameznih hiš in uravnavanje klancev. In vsa
KRANJ
Komemoracija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom se vrši dne 9. oktobra ob 9. uri dopoldan v tukajšnji žepni cerkvi. Vabljeno je občinstvo, da se udeleži^komemoracije.
Vodovodno vprašanje v Kranju. Odkar smo se v našem listu doteknili tega vprašanja, nam neprestano prihajajo hude kritike na račun slabega gospodarstva v občini. Še se spominjamo, kako je v letošnjem letu, ki je zelo suho ne le pri studencih, temveč tudi v državnih blagajnah, bila občina primorana, da je z javnim bobnenjem oznanjevala srečnemu prebivalstvu letoviškega mesta Kranj, ki ima tudi Tujsko prometno društvo, da je pod kaznijo prepovedano brizganje vrtov. Iz tega bi nepoučen mogel sklepati, da so oni dobri vrtnarji, ki skrbe, da bo zlasti vrtni del mesta Kokriško predmestje ličen, zakrivili vodno pomanjkanje, čemur pa ni tako.
Kranj ima danes, kakor smo zvedeli, 160 kopalnic in 400 stranišč in še eno nedograjeno javno kopališče — velikega formata. Seveda, tudi sedaj v jeseni in sicer 1./ X. 1935 po Kr. — da si poznejši rodovi lahko pišejo zgodovino O slabem gospodarstvu — so vsa ta stranišču na izplukovunje in vse kopalnico ter stranišča v javnih lokalih brez vode; hvala Bogu in čast naši dobri banovinski upravi, da je brez vode tudi ono veliko kopališče v županovi jami.
Du bo zgodovinar imel ves materijal v roki, poročamo še, da občina gradi sedaj dve javni stranišči in od teh stoji eno pri narodnem domu kar bo zelo ugodno za obiskovalce gostilniškega vrta.
Popravljamo du rodbina Murtinjak ni iz Gorenje Save ampak z Kranja in je ta podarila Marjunišču Din 50 mesto venca na grob pok. Marice Kovačič.
Urnik francoskega krožka. I. tečaj v torek in petek od 20. do 21. (8—9), II. v četrtek od 19.30 do 21 (Vs8—9), III. (konverzacijiski) v sredo od 19.30 do 21 (V28—9).
Hvalevredna demokracija  naših obrtnikov.
V nedeljo je bil v Kranju kaj lep in zanimiv sestanek obrtnikov. Vršil se je v narodnem domu in ga je sklicala skupina g. Rebeka, du bi poživila svoje društvo. To se je tej skupini tudi popolnoma posrečilo, samo da v drugačni obliki, kakor so pričakovali. Na sestanek so namreč prišli tudi drugi obrtniki, ki niso pristaši g. Rebeka in njegovih društev. Radi tega sta bili postavljeni tudi dve listi, od katerih je dobila lista sklicateljev 18 glasov, a lista ostalih 35 glasov. T'> seveda ni šlo v račun sklicateljem in niso priznali tega razmerju glasov ter so hoteli, da bi ostal tak odbor, kot so ga določili pristaši g. Rebeka. Ker to večini seveda ni bilo po volji, je manjšina hotela dokazati, da ni razmerje tako visoko, kot smo navedli, ampak mnogo manjše in da so celo sami dobili večino. Radi tega se je vršilo ponovno štetje glasov, katero nam puč najbolj ugaja radi tega, ker tako demokratičnega glasovanja menda še nikjer ni bilo, kot so ga priredili nuši obrtniki. Da natančno določijo razmerje glasov so se postavili nasprotujoči se pristaši kur v dve vrsti in so tako s ponovnim štetjem ugotovili da niso Rebekovci v večini. Predno se je vršilo tako glasovanje, je bilo seveda še mnogo lepih prizorov, štetje, katero dokazuje demokratizem obrtnikov. Le dejstvo, da so nekateri hoteli klicati na pomoč policijo, kazi demokratično razpoloženje naših vrlih obrtnikov. Tako se je vršil sestanek, kjer so nasprotniki prevzeli v svoje roke organizacijo, ki naj bi bila proti njim naperjena. S tem pa je tudi prav lepo dokazano, koliko pristašev ima med gorenjskimi obrtniki g. Rebek. Čeprav je bil odbor na tuko lep nu-čin izvoljen, je razumljivo, da se vendar ni mogel izvršiti celokupni dnevni red, ker je g. Rebek zaključil preruno občni zbor, za kar pa, kot je nam /.nuno, nihče, najmanj pa novi odbor, ki ga ne tvorijo Rebekovi pristaši, ne bo vložil nobenega protesta.
Vse čitatelje opozarjamo na oglas tvrdke Logar in Kalan, Kranj, ter jo toplo priporočamo.
Iz občinske seje
Zudnju seja kranjskega občinskega odborM od 27. septembra je bila zopet tako slabo obiskana, kakor so po večini letos občinske seje. Udeležilo se je je samo 15 odbornikov. Opa-
ta rešitev bi bila le zasilna in silno nepopolna, posebno, kar se Kranja tiče. Pri prehodu čez Kokro na levem bregu bi se odcepila cesta, ki naj bi se napravila do šole na Premskovem in zvezala s cesto v Kokro in končno naj bi se napravil še majhen kos ceste na šenčursko cesto
Kranj bi s to rešitvijo silno mnogo pridobil in bi imel krasno možnost razvoja, dočim ga pa do sedaj še nima. Sicer pa naj že bo kakor hoče, eno pa drži. Kranj ne sme dopustiti, da bi šla glavna prometna žila mimo središča Kranja in ne skozi Kranj. Načrt ceste skozi Kranj bi b'\ zelo posrečen, Kranju v veliko korist in izpeljava tudi ne predraga. Vsekakor je vredno premisleka, da se ne bodo delale usodne napake, kakor so se z gorenjsko železnico.
žamo, da nekateri občinski odborniki, ki pripadajo JNS večini, sej sploh ne obiskujejo več, govori se, da so že davno podali demisije, a se jih ne razreši. O enem se celo govori, da je dobil namesto, da bi se njegova demisija sprejela, 6 mesečni dopust! Kaj je na teh govoricah resnice, ne moremo točno kontrolirati, gotovo je le dejstvo, da nekateri člani JNS večine redno ne obiskujejo sej, iz česar bi se dalo sklepati, da kaže JNS občinska večina že močne znake starosti.
Po govoricah informiranih JNSarjev je bil glavni namen petkove seje radi neke nevarnosti ki pa nam ni znana, uradništvo Mestne hranilnice zoper vse. eventualnosti, zavarovati. Radovedni smo bili, koliko je na teh govoricah resnice. Pri seji se je najprej župan pritoževal čez one davkoplačevalce, ki so se pritožili zoper licitacijo gradbenih del kopališča, pa je moral slednjič le pripoznati, da zadeva le še ni povsem zrela, ker se niso izpolnile še nekatere „formalnosti", a je obljubil, da bo zamujeno v kratkem popolnil in da bo začel takoj nato graditi tako zelo nujno potrebno kopališče. (Kdaj?). Nato pa je prišel v razpravo predlog, ki ga je stavila Mestna hranilnica 2 dni poprej, kateerga bistvo je, da se sedanje uradniške plače, ki so provizorične, napravijo definitivno po ključu, kateremu služi za podlago stanje leta 1910 tako, da se njih sedanje plače še nekoliko zvišajo, nadalje, da se število uradništva pomnoži za enega, kar je večina vse brez ugovora sprejela, ne da bi o potrebi kaj razmotrivala. Kratka debata, ki jo je izzval član opozicije g. Jeglič, je samo pokazala, da spadajo uradniki Mestne hranilnice kranjske med najbolj plačane uradnike v našem mestu in da se tem uradnikom ob času, ko se vsem drugim uradnikom plače znatno znižujejo in ki so se jim v zadnjih letih že dvakrat občutno znižale, sedaj še zvišajo, pri čemur se prav nič ne razpravlja o vprašanju, če je zavod sploh v stanu, du tako trajno obremenitev še prenese, zlasti ob času, ko se je napovedalo, da gresta dva uradnika v kratkem v pokoj. Potreba po sistemiziranju še enega novega uradniškega mesta pa se je utemeljila na tak način, kakor potreba o nastavitvi jurista pri občini, češ sedaj se ga ravno še ne potrebuje, ampak, če bo kdaj potreba pokazala, se ga bo lahko brez vsega nastavilo. Ker se gre zopet za stalno obremenitev, ki utegne zadeti kdaj tudi mestno občino, smo mišljenja, da bo nadzorstvena oblast morala temeljito preudariti, ali so pogoji za to naenkrat tako nujno potrebno rešitev podani ali ne.
Ali bo, ali ne bo? Iz zanesljivega vira se nam poroča, da pripravlja gospod dr. Kramar prihodnje dni v Kranju sestanek svojih pristašev, vendar ne vemo, ali JNSarskih ali Po-horjancev ali kakor jih je imenoval ministrski predsednik g. Stojadinovič v Sarajevu, po-gorelcev. To pa je gotovo, da so imeli v ponedeljek najzaneslivejši razgovor o pripravah za ta važen sestanek in zlasti o tem, koga naj se povabi. Posebno navdušen je za ta sestanek neki gospod iz škofje Loke. Opozarjamo vse pristaše JNS na ta važen sestanek in pri-čekujemo, da se ga bodo v polnem številu udeležili.
PRIMSKOVO
Bilo bi lepše. Zadnjo nedeljo je imel dramatični odsek vinsko trgatev. Uvod v to zabavo so napravili že dopoldan.Z okrašenim vozom, na katerem je bilo več igralcev in njih prijateljev v narodnih nošah, so se vozili po vasi in napravili ob tej priliki tudi obisk bližnjim in daljnim vasem. Ravno v istem času pa se je v Kranju iz vse okolice zbirala množica ljudi, da pozdravi v svoji sredini našega slovenskega bana g. dr. Marka Natlačena. Pripeljali so se iz Šenčurja, Nakla in Stražišča v narodnih nošah. Kako primerno in lepo bi bilo, ko bi se tega sprejema udeležil tudi naš dramatičen odsek prost. gas. Čete, ko je bil že ravno v paradi. S tem bi pokazali naši ljudje, da znajo spoštovati oblast, ki delu za narod.
Radi važne odredbe notranjega ministra g-Dr. Korošca o depolitizaciji uradništva so podali pri dram. odseku prosv. gasilske čete tavko tukajšnji učitelj g. Tvrdo gdč. Mazi in gdč. Malenšek.
Cesta skozi Kranj
Znano je, da se je v letošnjem poletju ustanovila pri banski upravi v Ljubljani terenska sekcija za gradnjo, odnosno za izboljšanje (•(•ste Ljubljana—Kranj. Nekateri mislijo, da bodo pričeli s tem delom že spomladi. Da smo na gradnji te ceste krunjski meščani živo zainteresirani, je pač umljivo. Posebno mora nas zanimati, kako se bo cesta izpeljala skozi mesto Kranj. Znano je tudi, da si je terenska sekcija osvojila načrt, ki ne bi bil za Kranj najbolj priporočljiv in od čigar izpeljave bi imel Kranj veliko škodo.
Kakor smo informirani pO časopisnih vesteh, bi se najprej znižal gaštejski klanec in sicer na ta način, da bi se pri prehodu čez železnico napravil nauvoz, kar je vsekakor nujno potrebno. Od mostu dalje bi pa državna ce-sta Ljubljana - Kranj - Bled bilu tuko izpeljana, da bi se ognila Jelenovemu klancu in seveda s tem središču Kranju samemu. Pri Muj-dičevem mlinu bi cesta šla po Stari cesti, to po poti ob Majdičevem kanalu do Suhadolni-kove hiše od tu dalje pa v hrib in bi nekje nad Fidrom in Perivnikom prišla zopet na sedanjo državno cesto. Ta načrt predvideva, da bi bilo treba podreti nekuj hiš, du bi se dobil prostor zu cesto. Mi nikukor ne dvomimo, du bi bila to vsekakor lepa cesta in za avtomobilski promet idealna.
Pribiti pa moramo, da bi mestvo Kranj imelo od te ceste nepregledno in nepopravljivo škodo. Promet, predvsem avtomobilski, bi bil u-nmerjen izven središča Kranja. In zgodilo bi se da bi Kranj v prometnem oziru začel igruti ono žalostno vlogo kakor jo igru 11. pr. Radovljica, ki je odrezana od glavne žile. Tako bi kranjske trgovine in ho*eli izgubili marsikuterega obi-skovulcu. Kdor Kranjčanov količkaj misli na gospodarske posledice tega načrta, se ne more strinjati z njim. Cesta moru na vsak način iti skozi Kranj, kukor je šlu dosedaj. Seveda je treba Jelenov klanec znižati znižati in pa zruv-nuti. V tem slučaju, du bi se moglo kuj primernega napraviti, bi bilo nujno vsuj del Roossove hiše podreti, drugače je znižunje in uravnavanje klanca nemogoče. Za nobeno ceno se ne ime dopustiti, da bi se glavni promet ognil središča K run ju.
Ze enkrut v zgodovini kranjskega prometu se je napruvilu velika pogreška in napaka in kaj podobnega se ne sme več primeriti. Pri grad-
nji gorenjske železnice so imeli raznovrstne načrte in zdi se, da je tedaj zmagal, glede Kranja najslabši načrt. Namesto, da bi železnica, ki prihaja iz škofje Loke, šla v Drulovki v /urici, preko Savske struge in potem mimo Čirčič po polju do Kokre, kjer naj bi nad se-dnnjim drž. mostom prekoračila strugo in v bližini sedanjega vodovodnega stolpa, bi naj bil kolodvor. Kako velikanskega pomena bi bilo to zu mesto Krunj! Kolodvor bi bil lahko dostopen in promet za vso kranjsko okolico zelo olajšan. In tudi za ostalo Gorenjsko bi bil ta načrt veliko igodnejši. Saj bi šla železnica skozi najbolj obljudeni del Gorenjske Naklo-Podbrezje (bližina Tržiču) -Brezje-Zapuže-Breznica in dalje proti Jesenicam. Toda zmagal je tedanji lokalni patriotizem in železnica se je gradila ob savski strugi. Napravila se je s tem velika napaka, ki se ne bo dala nikdur popraviti. Podobna, usodepolna napaka, vsuj za Kranj, bi bila cesta, ki bi pustila Kranj ob strani. Bodoča cesta moru iti, kakor sedanja, skozi Kranj. Prvi načrt, o katerem naj bi se razmišljalo, je cesta po Jelenovem klancu.
Na tem mestu bi omenili še nek drug načrt, kuteregp nosijo mnogi v svoji glavi, pa nimajo prilike, da bi ga komu povedali. In to je naslednji načrt. Cesta, namesto, da bi zavila po Jelenovem klancu proti Majdičevem, mlinu, nuj bi zavila v mesto. Odkupila naj bi se Prev-čeva hiša na Podrtini in tamkaj postavil most čez Kokro, od tu dalje naj bi cestu, zavila v ravni liniji proti Čirčičum. V sredi med vusmi Čirčiče in Hrast jem nuj bi šlu čez Suvo in se nato mimo Drulovke združila s sedunjo državno cesto. Kako velikega gospodarskega pomena b bilu za Kranj tu cestu, si puč luhko predstavlja in misli vsak. Krunj bi bil postvuljen v sredo velikegu mednurodnegu prometu, od česar bi imel veliko korist. Nikukor ne drži tisti izgovor, češ, kdor bo hotel priti v Krunj, bo že prišel, tudi če bo šel, po cesti, ki ne gre ravno skozi Krunj. Pri današnjem avtomobilskem prometu to ne drži. Da bi bil promet skozi mesto brezhiben in bi ne bilo nepotrebnega ropotunju, bi bilo vsekukor potrebno cesto skozi mesto napraviti prvovrstno.
Pa bo morebiti kdo rekel, bi že bilo nekuj, toda koliko bo pu to stulo. Todu pomislimo, koliko bo pa stalo, če bo obveljal načrt terenske sekcije. Koliko bi le stal pošten nadvoz čez že-
Tedenske novice
TR21C
Radostjo stivje. Nedelja sv. Mihaela je bita zgodovinski dan ne samo za Prosvetno društvo sv. Jožefa, ampak za Tržič sploh. 2e v soboto zvečer je na vrhu Kamnika zagorel lep kres, ki je naznanjal, da se v Tržiču pripravlja za prihodnji dan nekaj izrednega. V nedeljo zjutraj ob petih pa se oglasi na ulicah cerkvena godba, ki je igrala budnico po mestu. Zastave so pričele vihrati v Cerkveni ulici že v soboto zvečer. S tem dejstvom so Tržičani pokazali, da se niso strinjali z onimi, ki so se vzdrževali na površju samo s silo in umetno netili sovraštvo med ljudmi ter razburjali duhove, kur je škodilo prav vsem in v vsakem oziru. Ta dun so bili tuki intriganti takorekoč razgaljeni in postavljeni pred ljudsko sodbo. Kako so s svojim zlobnim delom zedinili vse proti sebi je pa prav posebno pokazal impozsnten sprevod, kateri- se je razvil izpred Našegu domu. Na cehi sprevoctia je korakam godbu, zu njo častitljiva zastava, katero je nosil star član društva Koprivnik Polde, na vsako stran zastave pa je bila po ena narodna noša, za zastavo novoizvoljeni društveni odbor in nad 40 narodnih noš. Za temi nu čelu moških je korakalo 6 članov, kuteri so bili odlikovani ob priliki tridesetletnice društva. Za njimi so šli V štiristopih naši fantje in možje disciplinirani, kakor bi ravno prišli od orožnih vaj. Za mož-kimi pa je z smehom na ustih in vedrim obrazom korakalo naše ženstvo. Tako lepo razporejen sprevod se je pomikal po trgu k službi božji k sv, Jožefu, kjer je imel sv. mašo in pridigo č. g. Fortunu. Po svetem opravilu se je sprevod vrnil v istem vrstnem redu in po isti poti nazaj pred Naš doni. Po težkih letih trpljenju je Tržič na lep in dostojen način manifestiral /u svojo katoliško in narodno zavest.
Prerokba: V nedeljo 22. septembru t. I, je zažumelo med naprednjaki. »Vlada je padla! Buui so izmenjani!" V svoji preprostosti BO vsi verjeli. Srčne želje so jim preslepile piimet, kot pravi pesnik: ,.lz želje vera se rodi nam ruda". Na tihem smo se smejali. Spomnili smo se pa sponiludunskegu dogodka. Nekdo je bil politično potegnjen zu nos. Sklenil se je muš-čevati ter si je izmislil potegavščino. Megafon ..radio" je oznanil: „Dr. Natlačen ban." Vse je završalo. Nismo lahke vere, takoj izvemo resnico. Pa poglej čudež. Preteče nekaj mesecev: 11. septembra čitamo v Slovencu črno na belem: ..Dr. Murko Natlačen naš novi ban." Prerokba je izpolnjena. Veseli smo se peljali na podoknico k banu. Zunimu nas pa eno: s kakšnimi čustvi je čitul to vest oni preroki' Z veseljem? Ker gu je sram, povemo mi: ti-sočkrat: ne! Prerokoval je pa le, čeprav nevede in nehote. Če se on noče veseliti, kličemo mi v imenu vseh poštenih Slovencev: „2ivel naš bao, že davno prerokovan!"
Glave gor, glave dol. Nekateri ljudje pri nas vodi tajna komanda. Imajo kar svoje dneve. Enkrat hodijo pokonci, da bi se skoro vznak prevrnili, drugič jim glava visi globoKo na prsih, kot na smrt obsojenim. Da je to res, imamo dokaze: 3. maj pokonci, 6. maj zjutraj še veselje, kmalu dopoldne že prestrašenost, du groza in nemir. Nusiednje tedne zruste u-punje, smehljumo se, ker smo propudli, bo šlo morda po usmiljenju. 24. juniju je črna žalost, upunje je šlo rakom žvižgat. Zadnjo nedeljo (22. septembru) zopet sprememba. Glas se je širil: „Vlada je padla". Ves trg je bil njihov. Glave pokonci, smeh na ustih, je velel ukaz. Pa so hodili trije po trgu, kot bi hoteli vse pokupiti. V ponedeljek zjutraj so se poskrili. Njih glave pa so težke. In to je najtežje: ostule bodo težke. Bridku usoda: nasedli so lu/em, ki jih je JNS-janičarji širijo povsod, pri nas in celo na Brezjah. Kar so skuhali, nuj pojedo! Dober tek'
šMARTIN PRI KRANJU
PROSVETNI DAN V ŠMAKTNEM
V nedeljo 6 oktobra se bo v Sniurtnem zbrala vsa bljižnju in daljna okolica, du veličastno proslavi dan, ki mu popravlja krivice, prizadejali t> po partiji barbarske klike. Dokažimo, da smo 10 preizkušnjo prestali dostojno in častno. Popravljena je krivica, toda pozabili se ne sme. Dajmo si dušku za to ogromno delo naših mož, ki so z nezlomljivo voljo onemogočili pogubonosno delo ter nam vrnili svobodo in našo lastnino. Ta dan bo naš praznik, zuto z s sem veseljem na delo. da to pokažemo v taki meri, kot Stru/išče ie ni videlo. Dolžnost \seh pravih prosvetarjev je, da se tu stvar izvrši najlepše. Narodne noše nuj bodo s svojo slikovitostjo zbrane ta dan \ šmartnem, ker Gorenjci smo trdni čuvarji narodnih običajev. Prosimo pu tudi vse okoliške fante, dekleta in vse prijatelje naše, du se udeleže te slavnosti v čiinvečjem številu. Poživeti nišo krščansko prosveto bodu naše geslo; ker le tako bomo u-redili vse kar je prav!
SENICNO PRI KRIZAH
Nekaj javnih zadev. Malokrat je le bilo brili o dogodkih v naši vasi. Saj smo pred časom to v prijazni podgorski vasi živeli nekako sumi zase. Ko |>u je pridobil (Jolnik moderno dovršen sunutorij in je okolica postala letovišče, je s tem postulu cela podobč. Senične pravo pozorišče cele obč. Križe.
.Pred kratkim smo napravili električno ruz-svetljavo in imamo vas tudi od zunaj razsvetljeno. Minule dni se je pu ravno dovršilo delo kan"''zaciie oh koncu vasi.
Kar je pa najbolj zanimivo v javnosti je stvar glede ustanovitve nove občine Golnik. Agitutorjev za podpise imamo kur vsaki dan več, eni za to da ostanemo pri sedanji obč. Križe, drugi pa za novo Golnik.
Baje se je zasnovala nova akcija o ustanovitvi velike občine Golnik, združene iz celih treh far Trstenik, Gorice in Križe z Golnikom v sredini. Ni lahka rešitev tega vprašanja.
KRI2E
Nesreča. V nedeljo dne 29. septembra se je na centrali g. burona Borna v Mlaki pri Pristavi pripetila težka nesreča. Tega dne okrog 4. ure popoldne je 22-letni Frane Purgar, pod-mojster v predilnci v Tržiču, stanujoč pri starših v Pristavi lezel s strehe omenjene centrale na nižje ležečo streho z numenom, da bi si tam natrgal grozdja, a je pri tem padel na tri žice električnega voda, kjer je obležal. Strojnik centrale je takoj po poku v stroju odklju-čil močni električni tok ter poklical ljudi, da so pritekli ljudje in rešili nesrečneža z daljnovoda, preko katerega dobuvlja elektrarna tok vsej kriški občini. Obveščena je bila tudi o-rožniška postaja v Tržiču, od katere je prišel g. komandir, kakor je bil tudi hitro na mestu zdravnik g. dr. Premrov iz Tržiča ter nudil ponesrečencu prvo zdravniško pomoč, kateri je bil pri zavesti kljub težkim opeklinam. Sv. olje mu je podelil domači g. kaplan. Težko ranjenega Franca so nato prenesli na njegov dom v Prsta vi, kamor je z vso naglico prihitel rešilni avto ter gu prepeljul v Ljubljano v bolnico. Iz bolnice so ga v ponedeljek njegovi domači pri-peljuli zopet domov, kjer je po hudih bolečinah umrl takoj ponoči na torek. Da je še toliko časa ostul pri življenju, je bilu zuslugu njegovega zdruvegu in močnega srca. — Naj pokojni uživa večni mir, zulujočim pa soobčani izrekamo globoko sožalje!
PREDOSLJE
Občni zijor prosvetnega društva se bo vršil z veliko slovestnostjo v nedeljo ob 4. popolden. Ponovno vabimo na to prireditev vse bivše člane in vse prijatelje katoliške prosvete. Na svidenje!
TRSTENIK
Politika. V nedelje 22. sept. smo imeli priju-juteljski-politični sestanek, katerega se je ude ležil proti povabilu tudi bivši poslanec gosp. Brotlar, ki nt.m je v polni meri razložil politični položaj v preteklosti in sedanjosti. Volivci želimo zopet po dolgem času pojasnila v odkriti besedi, kar priča tudi, du gosp. Brodarju vabijo od vseh strani, naj jih obišče.
Čusi, da bi nekuj oseb komundiralo so minuli. Prisrčna in miroljubnu politika našega voditelju daje pravico do besede ljudski volji, kujti le s tem se ohrani mir in zadovoljstvo.
Mlekarska zadruga na Trsteniku bo zbirala in vnovčevula fižol svojih članov. Prevzemal se bo na Trsteniku in tukoj plačal po dnevni ceni. Priporočamo, da ga vsi oddaste zadrugi. V zadrugi je včlanjenih že tri četrtine posestnikov in je ta zadruga najmočnejša in najkoristnejša organizacija v fari.
Preložitev ceste. Skozi Trstenk se bo še to jesen izvršilu preložitev ceste. S tem bo odpadel klanec in veiik ovinek.
ŠENČUR
Sestanek zaupnikov JRZ. Zadnjo nedeljo smo imeli sestunek zaupnikov nove državne stranke JRZ., katerega je otvoril predsednik Umnik ob navzočnosti zastopnikov cele občine do 100 po itevilu. Predaval je gospod dr. Megušar iz Kranja o zgodovini bratskih narodov, medsebojnem razvoju strank in potrebi močne državne stranke, za katero bodo stale močne plasti ii. zaupanje ljudstva. Poslušalci so z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sledili poučnim izvajanjem g. predavatelja. Bilo je to prvo politično zborovanje po tolikih letih in piestmiih krivicah, ki je poteklo popolnoma uprno. Le razbita okna ljudskega domu so poslušalce spominjala na čuse preganjanja in nerazsodno nahujskano maso, ki se je sama irae-novulu za ..napredno".
Naši kulturni spomeniki
Starološki kaplan Janez Veider.
Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve.
Videli smo. kako eleguntno je bilu okrašenu /iinunjščina druge crngrobške cerkve. Poglejmo torej še njeno notranjščino, Široka je bila cerkev prav toliko kot prva, namreč 8 m, dolgu prav toliko kot sedanja ludja 16 m, visoka pn dobrih 5 m. Kot Že omenjeno, je bilu tistu polovica cerkve pri velikem altarju kur privzeta od stare cerkve, le da so jo za polovico zvišali. Imela je kakor prvu raven lesen strop. Nenavadno je, da je bilu zunanjščina druge cerkve bogatejše poslikana kot notranjščina. Novozidano polovico sploh niso poslikali. Pač pa so slikali znova staro polovico v bližini velikega oltarja. Ko so poviševali stare stene, so več' ali manj pokvurili v začetku popisani mu-rijnnski ciklus slik in trebn je bilo misliti na novo poslikanje. Med tem je preteklo kakih 50 let, kar je italijanski Giottov učenec tuko srečno okrasil jiročelje. Sjiet so dobili novegu laškega mojstru, todu sedaj iz druge furlun-ske Šole, ki se je sicer še naslanjal na Giotta, a ne tako neposredno kot prvi. Ta furlanski umetnik je torej   okrasil   drugo crngrobško
cerkev v notranjščini okrog velikega altarja in sicer kmalu po 1. 1400. V ta namen je ometal in zakril popisani materijanski ciklus, ki je bil do letos torej cu. 500 let pod beležem. Na nov omet je naslikal nov ciklus. Obsegal je dve vrsti slik, zgornjo, ki je segala do ravnega stropa in spodnjo, ki se je začela dober meter od tal. Vrhnja vrsta je podajala spet podobno kot zunaj nu pročelju pusijonski ciklus. Slike SO bile skoraj kvudratične, vrsteče se ena za drugo in ločene med seboj po slikanem okvir ju. Na severni vzdolžnici je bilo od velikega altarja nazaj šest zaporednih vrhnih slik. Ni dvoma, da so predstavljale isto vrsto pasijon-skih dogodkov kot zunaj na pročelju, čeprav se nam jih je soraz. malo ohranilo. Tik altarja je bila zadnja večerja, nato Oljska gora, ki se nista ohranili. Ohranjena num je naslednju slika zelo slikovita in živahna: Jezusa primejo. Bistveni deli so vsi vidni, le spodaj in na desni nekaj slike munjka. Središče slike tvori Kristus z idealiziranim mladostnim obrazom z nežno bradico (kot sploh slikujo Kristusa furlanski mojstri tudi pri drugih loških delih). Ima velik zelen nimb s križem. K njemu se pritiska iz-dajavec, ki ga objema. Svoj za to šolo tipičen obraz z brado in dolgimi lasmi je pritisnil na Gospodovo lice. Istočasno je stegnil Gospod desnico proti tlom in je z nepopisno nežno gesto pritisnil nazaj uho Malhu, ki kleči na tleh in dviga roko. Kristusu za hrbtom stoji proč obrnjen Peter, ki osramočen potiska meč v nožnico. Ima sivo brado in lase. Med Jezusovo in Judovo glavo je viden del mludostnega apostola (Janez). Judu za hrbtom stoji mladenič s preplašenim obrazom in brez nimba, gotovo oni mladenič z rjuho, o katerem piše evangelist, da je gol zbežal. Zu mladeničem je skupina vojakov z značilnimi koničastimi čeladami in od katerih je eden dvignil oboroženo pest in jo položil Kristusu nu glavo. Od naslednje slike Kristusu sodijo se je ohranila le malenkostna draperija oblek. Puč pa je zelo lepo ohranjeno bičanje, ki mu le v levem spodnjem voglu munjka nebistven del. Kakor na pročelju kronanje tako se tudi tu bičanje vrši v mučilni celici. Njeni obkrajni steni sta rdeči, zadnja zelenkast steber. Nunj je privezan pokonci stoječ Zveličar in sicer tako, da mu je vidna le desna polovica telesa in obe zvezani roki, ter cel obraz, ostalo je skrito za stebrom. Zelo lep je njegov bolesten obraz. Na desni je široko razkoručen rabelj v dokolenskem krilu. S hrbtom je obrnjen h Kristusu, pa tudi glavo je nazaj k njemu obrnil. Obraz mu je jiravi zločnski tip. S silnim zamahom si je dvignil bič z vrvicami in krogljicami nad gluvo, du zamudne po žrtvi. Naslednja slika, poslednja na tej steni, je predstavljala kronanje. Ohranil se je le vrhnji rob, ker so tu že v gotski dobi vstavili šiiasto okno. Ni dvoma, da se je ciklus nadaljeval na nasprotni steni. Tu so bile — vsled oken - mesto šest le štiri slike, ki so predstavljule brezdvoma: Jezus nese križ, kri-žunje, snemanje in polugunje v grob.
(Dalje prihodnjič.)
Šport
SK. Sora : SK. Gorenjec 4 : 3 (1 : 3)
Tretja jirvenstvena tekma, ki jo je SK. Soru odigrula v letošnjem prvenstvenem tekmovanju zu prvaku Gorenjske je končala z zmago SK. Sore z gornjim rezultatom. SK. Sora je igrala v prvem polčasu proti soncu in proti vetru kar znači tudi rezultat prvega polčasa 3 : 1 za Gorenjca. V prvem polčasu je bil Gorenjec stalno V premoči. Sorino moštvo se nikakor ni moglo znajti. Igralo je nesmiselno, podu-julo netočno, bilo je uujveč nabijanja. Fantom se je poznalo, da ne trenirajo mnogo ali vsaj veliko premalo. Odločevala je tudi velika fizična premoč Gorenjcev. V drugom polčasu se je obrnilo. Sora jo zaigrala, du jo je bilo veselje gledati. Sledilo je kar 11 kotov proti Gorenjcu in 1 proži Sori, ki pa so vsi postali neizrabljeni zarudi juko dobro razpoložene Gorenjske obrambe, zlusti golman se je držul. Dober je bil tudi levi branilec. Šele v 38 minuti drugega polčasa se je posrečilo Sori znižati rezultat na 3 : 2 za Gorenjca, nakar sta v kratkih presledkih padla vsled silnegu navala Sorinegu nupuda še dvu gola tako, da je končni rezultat prinesel SK. Sori 2 težko priborjeni točki.
V moštvu SK. Sore so se posebno odlikovali golman Skrlj Franc, ki je branil jako težko žogo, desni branilec Puulus, ki obetu zaradi svoje mladosti še mnogo, sredni hulf Skrlj Miha, levu in desna zveza, Murguč in Hafnar. Levi branilec je z začetku odpovedal, bolši jiu je bil v drugem polčasu. Izrazito slaba točku v moštvu pn sta oba stranska halfa Pire Tone in Perko. Zato bi se priporočalo vodstvu kluba, du zlusti prvega zamenja z mnogo bolšim Krmelom, zu katerega num je nerazumljivo, zuknj ni nastopil. Tu se gre zu moč moštva in se morujo vsi drugi vidiki prezreti. Zlusti pa eventuelna zamera.
Prvi dve tekmi sta se končali neodločeno in sicer s tržiško Svobodo 4 : 4 v Tržiču, z Radovljico pa 3 : 3 v Skofji Loki.
Z zadnjo tekmo ima Soru zuenkrut 4 točke, sedaj je na vrsti SK. Bratstvo iz Jesenic.
Kako je imel ..Gorenjec" prav, ko je priobčil članek o nogometu v Kranju in drukunju pri tekmah se vidi iz tega, ker je bil pri ne-
deljski tekmi tudi neki PJeškofjeločan, ki je rohnel nad sodnikom Bettetom tako, da je imelo za posledico to, da je sodnik prekinil tekmo s protestom. Nadaljeval je šele, ko je izvedel, da to ni Škofjeločan. Izrazov, s katerimi je pital sodnika, nočemo navesti, ker nas je sram, pa tudi njega je bilo najbrže, ker je nato popolnoma utihnil. Takih drukarjev klub noče na igralište in je bolje, da ostanejo doma. Drugače je igra potekla popolnoma fair.
POSEBNI KOTIČEK SPOPOLNITEV VLADE
Na vprašanje, zakaj se vsak tako dobrodušno smelja, je nek šaljivec povedal tole dogo-dovščino:
,.Radecky je po bitki 1866. pohvalil kranjske Janeze takole: »Fantje, dobro ste se držali". Nek razsoden Janez pa mu je odgovoril:
„Zakaj pa ne, ko se ni bilo treba nič žandar-jev bati".
Druga skupina, šaljivec tudi drugi:
Nekdo vpraša, kaj bi bilo, če bi bil sedaj kranjski NN za banu. nakur šaljivec pravi: ..V Beli peči so pripeljali dvu lunipa, da bi jih na občinskih vislicah umorili. Zupan pn je odločil takole: Ne, mi smo vislice naredili le za nas in za naše otroke, ne pa za tuje lum-pe!"
Gospodarstvo
Razstava malih živali
Društvo rejcev malih živali je razstavilo na 111. obrtniški razstavi kaj lepo število živalic. Društvo je bilo šele letos ustnovljeuo in vendar je doseglo že prav lepe uspehe, saj je razstavilo prav lepo število članov in tudi lepo število živuli.
Razstava se deli v glavnem v dva dela. Večji del obsegu razstavo mulih živali, munjši del pu razstave vzorcev in izdelkov ter literature. Že na prvi pogled sta olm tu dva delu urejena kaj lepo in pregledno. Kdor pa pregledu dobro celoto ruzstuve *i»n mu ruzstav-Ijalci tudi razlolmačijo posamezne razstavljene predmete in pa seveda tudi živalice, ta bo kaj kmalu dobil pojem o pomenu malih živali ne samo zu našegu mulegu rejcu, nu čigar vrtu morda zraste le nekaj malega krme, ampak za celokupno narodno gospodarstvo. Pri večjem razmahu reje molih živali in seveda pri strokovni v zre j i ter predeluvi pridobljenega materialu se dajo rešiti za naše narodno gospodarstvo prav lepi /neski in mursikuter muli rejec ne pride samo do mesa, ampak pridela lahko dragoceno volno ul krzno uli pu vzgoji dragocene živalice, ki se kaj lahko tudi pri nas vnovčtijejo.
Na razstavi vidimo zelo številne vrste perutnine, kokoši, gosi, puranov, ptic, zujcev pa tudi večjih živuli, kot so jezersko solčuvske ovce, sanske koze itd. Seveda je nu razstavi tudi ves potrebni muterial za krmljenje in pa predpisi nu strokovni podlugi o pravilnem krm Ijenju in vzreji malih živali. Zraven so razstavljene tudi primerne kletke, gajbice in drugo orodje, ki ga mora   rejec   malih živali
uporabljati zu vzrejo malih živali.
Na razstavi so seveda tudi živalice, ki nam služijo bolj za raz vesel jevanje, kakor pa za dobiček sam. Seveda so tudi te skupine prirejene tako, da so lahko v ponos razstavijnl-cem.
Čeprav ni razstava ravno preveč obsežna smo lahko z njo prav zadovoljni, kujti prva taku razstava V Kranju in to prirejena od društvu, ki je bilo šele letos ustanovljeno, je pač zadostna garancija, da rejci malih živali ne bodo ostali samo na začeti poti, umpak nadalje' vali kot ljubitelji mulih živuli, še bolj pa se-veda tudi radi tegu, ker imajo od tegu tudi gospodarsko korist.
Razstavo prav pridno posečajo zelo številni obiskovalci, ki se o razstavi zelo laskavo izru-žujo. Du je razstava prav zadovoljujoča, je dokaz tudi to, da se je na njej zamudil po otvoritvi naš ban in pokrovitelj ruzstuve k.i| dolgo času. Seveda so se mu znali prikupiti na prav lep način tudi rejci mulih živali.
RAZGLAS O LICITACIJI.
Tehnični razdelek sres. nučel v Kranju razpisuje v smislu odlokov kr. bunske uprave v Ljubljani V. No. 277/21. 28t/6 in 282/18 ex ¡935 v skrajšanem roku oddajo gradbenih del zu carinska poslopja v a) Ratečah, b) na Podko-renskem sedlu in e) nu Jezerskem vrhu.
1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. oktobra 19">5 ob 11. uri dopoldne pri tehničnem razdelku s reškega načelstva v Kranju, ničem razdelku sreskega načelstva v Krunju.
Ponudbe naj glase v obliki popustu v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračunu ki znašajo pri u) carinskem poslopju v Ratečah Din 171.422.23; b) carinskem poslopju nu Podkoreiiskem sedlu Din 183.1<>8.8() c) carinskem poslopju nu Jezerskem vrhu Din 186,281.11.
Predpisana kuvciju znaša ud a) 18.000.-; b) 19.000.-; c) 19.000,- zu nuše in Din ud u) 35.ooo.-b) 38.000.- in c) 38.000.- za tuje diž.avljune.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnegu razdelku sreskega načelstva v Kranju.
Štev. 40
► GORENJEC*
Stran 5
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v ..Službenih novinah" in na razgias-ni deski tehničnega razdelka.
Rejci malih živali. Najnovejša številka edinega, res strokovnega lista za rejo malih živali je ravnokar izšla. O zastrupijenju pri perutnini izpod peresa dr. Kocjana zaznamo, da je mogoče pri perutnini več vrst zastruplje-nja, v navodilih: Perutninar jeseni, pa poroča iol. npr. Gosak Jože, kako je ravnati s perutnino v tem času. Tudi golobi pavčki so zastopani s svojim opisom, daljši pa je članek o angorski volni i preji, ki ga krase lepe slike iz potovalne razstave društva rejcev angorskih kuncev v Kočevju. Zvezni sodnik Kelnarič Joža opisuje delo pri kanarčkih v septembru, o vzrokih nazadovanja naše ovčjereje pa prav strokovno utemelji srez. ekonom in špecijalist za ovčjerejo, g. Hladnik Jakob. Tudi članka o kozjereji nekdaj in sedaj izpod peresa g. Krištofa Franca ne manjka ter prinaša še sliko naših rejcev in njih živali iz Sterega trga pri Ložu. Pa tudi naše ribice so zastopane v članku, kjer nam prav vešče razlaga g. Savinski Oskar o rdečeperkah in klenih. Prav posrečena in važna so navodila, kako naj vzgajamo naše zveste čuvaje in spremljevalce — pse raznovrstnih pasem. G. Goriup Franc iz Celja razpravlja o tem prav strokovnjaško, da se vsak ljubitelj psa, kako mu je ravnati z njegovo živalco. Sledi podlistek, obvestila raznih društev iz Zveze društev rejcev malih živali, saj priznava danes list: Rejec malih živali, ki ga vodi in urejuje šol. upr. Inkret Alfonz, že 26 društev kot svoje društveno glasilo in izhaja že v 2000 izvodih, kar je dokaz, da je vsebinsko vsestransko na višku in je list tudi opremljen z originalnimi slikami in fotografijami. Naroča se pri uredništvu v Šenkovem turnu pri Ljubljani ali pri upravi v Kočevju.
„l\uno" jft/č
nudi jesen
Garantirano nepre-
močljivo juhtovino
boks
ševrete
usnje za moderno damsko konfekcijo
(pasove, in dr.) usnje za suknjiče itd. itd.
awaafc*a%^«a»
Znižane cene
Govedina	kg	Din 8-6	
Teletina	w		10—
Svinjsko sveže meso	d	o	12—
„          „      „    s kožo		„	10—
,       meso prekajeno		m	14—
Slanina (speh)		•n	12—
Mast čista	*	y>	15—
„ zaseka		n	12—
Svinjska glava sveža		d	4—
,         ,, prekajena	*	ji	5—
Pljučka svinjska		m	4—
goveja	„	»	3—
Jetra svinjska	„	»	7—
Svinjske noge (kremplji) komad			0-50
Pečenice komad			3
Krvavice „		r>	1
Priporoča se
Jamnik Franc
mesar Kranj
^Ženini in neveste
vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem
B. Rangus, Kranj
Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „BleikristaH" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro.
Za zimo se o-blečete poceni in toplo pri
Jazbecu
Planil———um.....m n is
Istotam blago za obleke, velikanska izbira s rajo, klobukov, zimskega perila, huber-tusov in nešteto predmetov potrebnih za vsakogar. Priporoča se
Albin Jazbec, Kranj
Hlebš
stavbeno steklarstvo, šipe, ogledala, slike, steklo, porcelan, kuhinjsko orodje, vse za gospodinjstvo KRANJ
Vljudno naznanjam, da sem se preselila na Glavni trg poleg župne cerkve (Kušla-nova hiša). Na zalogi imam vedno vsakovrstne čevlje, raznovrstno perilo, predpasnike itd. — Za naklonjenost se priporoča
Ana Kristančič
trgovina čevljev in perila v KRANJU.
JAKOPIN Ivan
TORBARSTVO - KRANJ Po Vaši želji Vam napravim usnjate kov-čege,   damske torbice, aktovke, nadalje smučarske izdelke, tonkin, leskove palice
ter vseh vret vezav za zimski šport. Oglejte si izdelke na obrtni razstavi, istotam se sprejemajo tudi naročila
Vino
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11,_
mili OGLHSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapeinik, v hiši g. F. Ažmana.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno
Jenko Alojzij
dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca)
Železen štedilnik,   malo rabljen,   ugodno prodam. Informacije v gostilni Semen Kranj.
Lepo stanovanje se
kriea 38.
odda   pri J. Kopač, Ko-
Kupim  dobro ohranjen   ženski  šivalni stroj
z okroglim čolničkom. Naslov v upravi lista.
Svoji k svojim
Svoji k svojim
Važno za vsakega!
Da se bode lahko cela Gorenjska oblekla za malo denarja
smo se ponovno odločili
vsega zimskega blaga po tovarniških cenah.
m VELIKO ODPRODAJO
Prodaja bode trajala od 7-IX do 1X11.
Ne zamudite ugodnih prilik, pri večjem odjemu povrnemo denar
za vožnjo.
Za točno in solidno postrežbo jamčimo ter se najtopleje priporočamo
LOGAR-KALAN
Manufaktura SreČkO   Vidmar Kranj
Vsak napreden kmetovalec mora vedeti, da je
najcenejše fosforno gnojilo
Fosfatna žlindra
Gnojenje brez fosforja nima pravega uspeha, ker je fosforna kislina poleg kalija in dušika najvažnejše hranivo za vse rastline. Naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforja, zato ga moramo zemlji dodajati v oblik fos-fornih gnojil. Kot napredni in štedljivi kmetovalci bomo naši po fosforju gladni zemlji dajali najcenejšo fosforno gnojilo in sicer
Fosfatno žlindro
ki jo proizvaja iz domačih sirovin TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. in njena podružnica CELJE
Vedno v zalogi pri kmetskih zadrugih in vseh večjih trgovcih
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzela posredovanje za barvanje in čiščenje oblek, plaščev, kostumov itd. priznane in solidne tvrdke
A. Wagner
iz Radovljice
Sprejemališce Kranj št. 14. pri »Matičku".
Triller Josip, krojač
Primskovo 163 pri Kranju
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da izdelujem vsakovrstne obleke, plašče itd. po meri, modi in najnižjih cenah točno in solidno. Sprejemam tudi popravila. Za obilna naročila se priporočam.
Usnje
vse čevljarske potrebščine, gornje dele čevljev, dalje veliko izbiro dulbokda, pitlingov, boksa, laka, sevroa, spodnjega usnja i.t.d. nudi po zmerno nizkih cenah tvrdka
Ivan Pernuš — trgovina usnja — Kranj
milili milu
ZIMA
ZA ŽIMNICE VSEH VRST
PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH
VEDNO NA ZALOGI
SAMO PRI TVRDKI
J. KNIFIC
Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis
tovarna za žimo
Sfražišče pri Kranju
Telefon interurban 2
K afeaste*
SLABA   OBUTEV   ŠKODI !
Ce nosite v deževnem času slabo obutev, je gotovo to kvarno za Vaše zdravje. Vsako obuvalo mora biti tako, da noga more dihati in da človeka še tako naporna pot ne utrudi.  Čevlji lahki in težki, kupljeni v
domači trgovini
Franc Strniša-Kranj
so najboljši.  Kdor enkrat kupi pri nas, ostane naš stalni prijatelj. Vsa jft popravila se izvršijo solidno in hitro.
Stran 6
►GORENJEC«
Štsv 40
Ob priliki obrtne razstave Vas vabimo, da obiščete paviljon
slaščičarne
ink
Prvovrstno, vsak dan sveže pecivo!
Reklamne cene
Najsolidneje izvršujem vsa
popravila štedilnikov in peči.
Dober nasvet in dober prijatlj sLi zlata uredila
Štedilnike vseh vrst v železnem, medenem in kromiranem okvirju, lončene peči v vseh oblikah, kakor tudi krušne peči vseh velikosti, e-majl ploščice za oblaganje štedilnikov, kuhinj, kopalnic, mesarij itd., keramitne plošče za tlakovanje, Vam svetujem, da si nabavite le pri znani domači tvrdki
Osel j i Vinko
splošno pečarstvo KRANJ (poleg gimnazije)
Oglejte si izdelke n« III. obrtni razstavi!
SODARSKO PODJETJE
F. Česen) — Kranj
JENKOVA  ULICA 25.
izdeluje vsakovrstne sode in vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejema v popravilo že rabljeno leseno posodo. Vsa dela se izvršujejo natančno po želji. Cene nizke.
Rati Prinčič in Milka Triler
PRODAJA SADJA
KRANJ
Na obrtni razstavi ei oglejte izbiro vsakovrstnega svežega sadja. Nudimo res lepo blago po zelo nizkih cenah.
strojno mizarstvo v Krizah
izvršuje vsa stavbena in pohištvena dela po poljubnih skicah in načrtih pri-prosta in najfinejša dela.
Oglejte si deia na razstavi v Kranju.
JANKO ZUPAN
STROJNO MIZARSTVO — KRANJ
Izdelovanje modernega pohištva. Stavbeno mizarstvo. Solidno delo. Zelo nizke cene. Točna postrežba.
Anton Kos
Strojno mizarstvo
Klane - Kranj
Izdelava modernega pohištva in stavbno mizarstvo. Cenjenemu občinstvu vljudno priporočam, da ei ogleda kvalitetne izdelke n.i obrtni razstavi v Kranju, ter se prepriča o solidnem delu in nizkih cenah.
Za časa obrtne razstave v bivšem Majdičevem mlinu v Kranju si oglejte paviljon ivrdke Ivan Bitenc — splošno ključavničarstvo, ki Vam nudi priznano najboljše in najsolidnejše blago:
vsakovrstne moderne štedilnike, vrata za krušne peči in dimnike, vrtna vrata, balkonske, stopniške in vrtne ograje, ostru-žene vsakovrstne kovinske predmete itd. — Autogenično varjenje. Sprejemajo se vsa v stroko spadajoča dela, popravila mlatiinic, dvokoles in otroških vozičkov. Za cenjena naročila se najvljudneje priporoča
Bitenc Ivan
Kranj, Gasilski trg štev. 7. trgovina dvokoles in šivalnih strojev Vidovdanska cesta št. 11. (poleg drž.gimn.)
Pollak Jurij
strojno mizarstvo — Kranj
Moderna oprema novodobnih stanovanj, hotelov in drugih javnih lokalov. Izdelava vsega stavbenega pohištva v času primernih oblikah.
DELO SOLIDNO!
CENE ZMERNE!
Za
Din 1
Vam nudi znana slaščičarna ANTON MOHOR   najfinejše   kremove rezine.
Uverite se o prvovrstni kakovosti.
Obrtna razstava
Mohor
ZAHVALA
Ko smo *e strtih duš sklanjali nad grobom naše ljubljene hčerke, sestre
PAVLE ZUPAN
smo bili t teh žalostnih in težkih trenutkih deležni vsestransko tol;ko sočutju in sožalju, du si smatramo v dolžnost, da na tem atestu izrazimo stojo najglobljo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način lajšali njio bol.
Posebno zahvalo smo dolžni izreči preč. g. Antonu Podvinskemu /a tolažila sv. vere v bolezni in /a popotnico v večnost, za spremstvo nu zadnji poti in za v srce segajoč govor ob odprtem gr.>bu, zahvaljujemo se gosp. dr. Bežku iz Kranja /a potrpežljivo lajšanje njegovega trpljenja, g. .šol. upravitelju iz Vokla, ki je s svojimi učenci tvoril častno spremstvo pri prevozu trupla v Šenčur in je mludina obsula krsto s cvetjem, dekliški Marijini družbi, ki je pok ijnico spremila z za-stavo ilo grobu, gosp, organistu 1'inturju in vsem pevcem /u prelepe ž.alostinke Dalje se zahvaljujemo vsem dekletom i/, bližnje vasi in domačim, kakor tudi prosvetnemu društvu, /u Številne vence in šopke. Slednjič se zahvaljujemo šte vilni množici, ki je spremila našo pokoj niču na njeni zadnji |>oti. Vsem Bog plačaj. Mlada, si ko legaš v ijrob. Šla si k Njemu, ki si gu tako otroško ljubila. On. verni Ženin te je vzel k sebi.
Prebačevo, I. oktobra 1«>V>. Rodbina ŽEROVNIKOVA.
Za uradu ,fitvr ia izdajatelj« odirovarJB Kad ErženfvuKranju.
Tiska Tiskarn . Tiskovuega društva v Kranju, predstavnik France IJhernik.