131 Analiza kakovosti operativnega delovanja toč ke kombinirane geodetske mreže Kog Katja Oven 1 , Klemen Ritlop 1 , Mihaela Triglav Č ekada 1 , Oskar Sterle 2 , Bojan Stopar 2 Povzetek V č lanku je predstavljena metodologija določ itve mikrolokacij za vzpostavitev geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže v Republiki Sloveniji. Opisani so postopki izbora mikrolokacij, ki so bili podprti z mednarodnimi standardi. Predstavljena je gradbena zasnova, projekt za izvedbo in gradnja prve geodetske toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu. V nadaljevanju so predstavljene ugotovitve o delovanju stalne postaje GNSS toč ke KGA1 kombinirane geodetske mreže na Kogu od zač etka njenega delovanja do danes ter rezultati obdelave GNSS opazovanj te postaje za obdobje dveh let. Ključ ne besede: geodetske toč ke kombinirane geodetske mreže, lokacije, dokumentacija, gradnja, kakovost, stabilnost, omrežje GNSS Keywords: zero order combined geodetic network, location, documentation, construction, quality, stability, GNSS network Uvod Državna kombinirana geodetska mreža je bila vzpostavljena z namenom povezati najvišje redove obstoječ e horizontalne, vertikalne in gravimetrič ne mreže ter državno omrežje stalnih postaj GNSS. To je geodetska mreža najvišjega reda (tudi geodetska mreža 0. reda), ki služi kot temeljna državna geodetska infrastruktura za stalno spremljanje geodinamič nih procesov na območ ju Slovenije in ki dolgoroč no zagotavlja kakovostno georeferenciranje. Izgradnja geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže je bila izvedena v okviru podprojekta »Geodetski referenč ni okvir (GRFR)«, ki je bil eden od štirih podprojektov projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«. Slednji je bil vključ en v Memorandum o soglasju (MoS) za izvajanje Finanč nega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora za leta 2009–2014 (FM EGP), izvajala ga je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter s projektnima partnerjema Norveško geodetsko upravo (Statens Kartverk) in Geodetsko upravo Islandije (Landmaelingar Islands). Projekt izgradnje geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže je izvajalo več institucij. Ključ ni za izvedbo sta bili Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Geodetski inštitut Slovenije. V projektu so sodelovali še Oddelek za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z namenom izdelave geoloških študij potencialnih mikrolokacij, Katedra za mehaniko tal z laboratorijem UL FGG z namenom izdelave gradbene zasnove izgradnje toč k kombinirane geodetske mreže ter podjetje TERRAS s.p., ki je izdelalo nač rte za izgradnjo in izvajalo 1 Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Oddelek za geodezijo, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana 132 nadzor izgradnje geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže, medtem ko je bilo podjetje Grč a gradnje d.o.o. zadolženo za izvedbo gradbenih del. Projekt izgradnje geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže je vseskozi potekal v tesnem sodelovanju z Geodetsko upravo Republike Slovenije. V č lanku je predstavljena izbira lokacij geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže, ki je bila podprta s predhodno izvedenimi študijami in tujimi standardi. Sledi predstavitev gradbene zasnove stabilizacije toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu ter projekta za izvedbo gradnje (PZI). Opisano je delovanje in nadzor kakovosti delovanja ter rezultati obdelave dvoletnih opazovanj GNSS na tej toč ki. Izbira lokacij geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže Izgradnja geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže je temeljila na rezultatih študije, ki je bila izdelana v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenč nost Slovenije 2006–2013« v raziskovalnem projektu V2-1096 z naslovom »Zasnova temeljne več namenske državne geoinformacijske infrastrukture« (izveden v letih 2010–2012). Rezultati študije so vključ evali predlog umestitve geodetske mreže v državni prostor, smernice in priporoč ila za izbor mikrolokacij, navodila za stabilizacijo toč k ter zahteve glede merilne opreme in njene namestitve. Priporoč ila so se opirala na standarde ECGN (European Combined Geodetic Network), priporoč ila EUREF (Reference Frame Sub- Commission for Europe) za vključ itev v EPN (EUREF Permanent GNSS Network) in priporoč ila za postaje EUPOS (European Position Determination System). V okviru priporoč il EUREF je bilo potrebno raziskati ali izbrane mikrolokacije ustrezajo smernicam za vzpostavitev kombiniranega omrežja, postaj GNSS, višinskih mrež in gravimetrič nih geodetskih mrež. V okviru preverjanj dodatnih meril se je na izbranih mikrolokacijah preverjala še ustreznost reliefa, delež vidnega neba, geološke, hidrološke in tektonske znač ilnosti, prisotnost moteč ih objektov in naprav z vidika gravimetrič nih opazovanj in opazovanj GNSS, bližina prometne infrastrukture, možnost priključ itve na energetsko in telekomunikacijsko omrežje, možnost izvedbe posega v prostor in izpolnjevanje prostorskih pogojev za gradnjo objekta, bližina naselij in podobno. V postopku izbora mikrolokacij so bili raziskani nač ini temeljenja in stabilizacije obstoječ ih tujih stalnih postaj GNSS v povezavi z geološkimi znač ilnostmi tal. Analizirane so bile geološke znač ilnosti mikrolokacij nekaterih obstoječ ih stalnih postaj GNSS državnih ali regionalnih omrežij v tujini: FreDNet (Friuli Regional Deformation Network), GREF (Integriertes Geodätisches Referenznetz Deutschlands), izbrane EUREF postaje, APOS (Austrian Positioning Service) in AGNES (Automated GPS Network of Switzerland). Prouč ena so bila tudi priporoč ila, zahteve in smernice IGS (International GNSS Service). Izbor mikrolokacij se je odvijal znotraj šestih makrolokacij oziroma con (slika 1). Prvotno izhodišč e projekta je bilo, da za mikrolokacije uporabimo potresne opazovalnice Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), saj so te lokacije izpolnjevale več ino zahtev tudi za potrebe vzpostavitve toč k kombinirane geodetske mreže. S terenskimi ogledi in poskusnimi meritvami GNSS je bilo prouč enih dvanajst od osemindvajsetih ARSO-vih potresnih opazovalnic, izmed katerih jih je bilo pet izbranih za preverbo nadaljnjih kriterijev. Te opazovalnice so bile: BOJS – Bojanci, ZAVS – Zavodnje, GBRS – Gornja Briga, KOGS – Kog in LJU – Ljubljana. 133 Slika 1 - Prikaz šestih makrolokacij za izbor geodetskih toč k kombinirane geodetske mreže (Berk in sod., 2012) Tekom projekta je bil dogovor za postavitev toč ke državne kombinirane geodetske mreže dosežen le na potresni opazovalnici KOGS na Kogu (slika 2). Po preverjanju strokovnih geodetskih kriterijev, geoloških znač ilnosti in po pridobitvi prostorskih pogojev za gradnjo so bile določ ene še štiri konč ne mikrolokacije: Prilozje, Areh, Korada in Šentvid pri Stič ni. Za šesto mikrolokacijo je bila izbrana stalna postaja omrežja SIGNAL v Kopru. Slika 2 - Lokacija potresne opazovalnice KOGS (levo), makrolokacija severovzhodne toč ke kombinirane geodetske mreže (sredina, vir: Berk in sod., 2012) in stanje na lokaciji pred izgradnjo toč ke kombinirane geodetske mreže (desno, vir: GURS) Eden ključ nih pogojev gradnje je bilo ARSO-vo strinjanje glede gostovanja toč ke kombinirane geodetske mreže na zemljišč u potresne opazovalnice KOGS. Z ARSO-m je bil zato sklenjen sporazum o uporabi zemljišč a za potrebe vzpostavitve, obratovanja in vzdrževanja državne geodetske toč ke najvišjega reda. S tem sporazumom smo opredelili toč no lokacijo gradnje na zemljišč u potresne opazovalnice KOGS, nač in temeljenja toč ke kombinirane geodetske mreže s piloti in stabilizacije z betonskim stebrom, na katerem je namešč ena antena GNSS in v katerega je vgrajena omarica za dodatno opremo. Opredeljeno je bilo, da bo za delovanje državne geodetske toč ke izvedena gradnja elektro 134 in telekomunikacijskega priključ ka ter da je del zemljišč a potresne opazovalnice KOGS v bodoč e dan v uporabo za potrebe nemotenega izvajanja vseh vzdrževalnih del in dostopa do merilnega mesta. Gradbena zasnova toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu Gradbena zasnova toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu je upoštevala: • umestitev toč ke v severozahodni vogal parcele in na č im več ji oddaljenosti od potresne opazovalnice KOGS , • obstoječ e geološke znač ilnosti mikrolokacije, • da je območ je potresne opazovalnice Kog ograjeno, zato mora biti antena GNSS namešč ena nad vrh zgornjega roba ograje, • ARSO-v predlog, da se stabilizacija toč ke izvede na nač in, ki ne bo poškodoval kamnine v neposredni okolici potresne opazovalnice, torej, da ne sme priti do razpok v kamninski podlagi zaradi udarnega vrtanja v tla, kar je posledič no pomenilo uporabo rotacijskega vrtanja v kamnino, • dogovor z ARSO-m, da je za njih ustreznejši nač in izvedbe masivnejši armiranobetonski steber kot pa tanjša jeklena konstrukcija. Geološke znač ilnosti lokacije potresne opazovalnice na Kogu so ustrezale kriterijem za postavitev toč ke kombinirane geodetske mreže. Po dobrih 2 m preperine se nahaja 1 m debela plast litotamnijskega apnenca, pod njo plast glinovca, 2–5 m globoko pa se je nahaja trdna podlaga. Opazovalnica KOGS ni locirana na tektonski prelomnici. V zasnovi stabilizacije toč ke je bil predlagan 2,0 m visok armirano betonski steber s premerom 40 cm, v katerem je vgrajen vijak za postavitev antene GNSS. Predlog za temeljenje stebra je moral izpolnjevati ARSO-ve zahteve glede nepoškodovanja kamninske podlage tekom gradnje. Zato je bila predlagana temeljna plošč a, podprta s tremi piloti premera 15–20 cm, ki naj od površja tal segajo 5 m globoko (slika 3). Slika 3 - Piloti s stebrom (vir: Logar in sod., 2013) Projekt za izvedbo gradnje in gradnja toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu Na osnovi gradbene zasnove, geodetskega nač rta, pridobljenih prostorskih pogojev, ustreznih soglasij, sporazuma z upravljalcem potresne opazovalnice, soglasij o uporabi okoliških zemljišč itd. je bil izdelan projekt za izvedbo (PZI), ki je vključ eval: • izdelavo projektne dokumentacije za fizič no stabilizacijo toč ke Kog – nač rti gradbenih konstrukcij, • izdelavo projektne dokumentacije potrebne infrastrukture za toč ko Kog – nač rti električ nih inštalacij in električ ne opreme. 135 PZI je vseboval nač rte s podrobnimi tehnič nimi rešitvami in detajli (slika 4 in 5). Iz njih je bila razvidna podrobna sestava konstrukcijskih elementov, dimenzij in materialov, ki so bila uporabljena za gradnjo, nač rt inštalacij, nač rt toplotne izolacije, opažni nač rt itd. S PZI smo si zagotovili predvidljivo, kvalitetno in natanč no gradnjo, katera je bila pod stalnim nadzorom nadzornika gradnje. Slika 4 - Izsek iz projektne dokumentacije (PZI) toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu (vir: TERRAS s.p.) Slika 5 - Primer detajlnih nač rtov (PZI) toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu (vir: TERRAS s.p.) Gradnja toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu je potekala pod strogim nadzorom in skladno s predvidenimi deli (slika 6). Prva toč ka kombinirane geodetske mreže je prič ela s svojim polnim operativnim delovanjem 1. 1. 2016, ko je bilo operativno vzpostavljeno celotno kombinirano omrežje v naši državi. 136 Slika 6 - Armatura krožnega temelja in stebra (levo) ter pogled na dokonč no zgrajen steber z GNSS toč ko in tremi nivelmanskimi toč kami ter potresno opazovalnico KOGS (vir: GURS) Nadzor in delovanje toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu Nadzor nad delovanjem stalne postaje GNSS toč ke kombinirane geodetske mreže KGA1 se izvaja v okviru nadzora kakovosti delovanja celotnega omrežja GNSS kombinirane geodetske mreže. Za izvajanje nadzora je zadolžena Služba za GNSS, ki deluje v okviru državne geodetske službe na Geodetskem inštitutu Slovenije. Za nadzor delovanja omrežja GNSS kombinirane geodetske mreže se uporablja programski paket Alberding GNSS Status Software, ki je dopolnjen z modulom Alberding PPP Monitoring. Osnovni modul Alberding GNSS Status Software vseskozi preverja povezanost stalnih postaj omrežja 0. reda z glavnim strežnikom omrežja 0. reda in kakovost opazovanj. Za nadzor kakovosti opazovanj so skrbnikom omrežja za vsako postajo v realnem č asu na voljo številni indikatorji kakovosti: dosegljivost postaje in latenca podatkov, število vidnih satelitov, število možnih in dejansko izvedenih opazovanj, razmerje med signalom in šumom, število izpadov signala, velikost več potja ter vrednosti faktorjev HDOP, VDOP in PDOP. Modul Alberding PPP Monitoring pa je namenjen nadzoru položaja stalnih postaj omrežja 0. reda. Vsak dan se za posamezno postajo na podlagi celotnega niza opazovanj preteklega dne izrač unajo koordinate po metodi PPP in primerjajo z referenč nimi koordinatami. V primeru, č e vrednost določ enega indikatorja preseže predhodno nastavljene mejne vrednosti oziroma, č e je odstopanje dnevne rešitve od referenč nih koordinat preveliko, se o težavi obvesti skrbnike sistema, ki nato ukrepajo napaki oziroma težavi primerno. Postaja KGA1 operativno deluje tri leta (2016, 2017 in 2018). V tem obdobju so bile zabeležene sledeč e težave z delovanjem postaje: • Devetkrat je postaja izgubila mrežno povezavo z glavnim strežnikom omrežja 0. reda. V osmih primerih je bil vzrok za izgubo povezave nepravilno delovanje mrežne opreme (modem ali usmerjevalnik), enkrat pa je bila postaja nedosegljiva zaradi vzdrževalnih del na telekomunikacijskem omrežju. V primeru težav z mrežno povezavo se napako javi Telekomu Slovenije, ki napako odpravi ali preko oddaljenega dostopa ali neposredno na lokaciji postaje. • Enkrat je prišlo do okvare senzorja nagiba, ki ga je bilo potrebno zamenjati. • Enkrat je sprejemnik GNSS prenehal sprejemati signale vseh satelitov. Težavo je rešil ponovni zagon sprejemnika, po katerem je sprejemnik ponovno zač el pravilno delovati. 137 V naslednjem poglavju je na podlagi obdelave opazovanj GNSS podana ocena kakovosti stabilizacije toč ke KGA1 in kakovosti samih opazovanj. Zanesljivost delovanja postaje pa lahko ocenimo na podlagi popolnosti arhiva opazovanj. Opazovanja se v realnem č asu prenašajo in shranjujejo v arhiv opazovanj kombinirane geodetske mreže. Dodatno pa se opazovanja shranjujejo tudi na samem sprejemniku GNSS, na katerem se hranijo 30 dni. Tako lahko v primeru izgube povezave postaje z glavnim strežnikom opazovanja naknadno prenesemo s sprejemnika in dopolnimo arhiv. V arhiv se shranjujejo dnevne datoteke v formatu RINEX z intervalom registracije 30 sekund. V eni dnevni datoteki je torej shranjenih 2880 epoh opazovanj. Za posamezno leto je popolnost arhiva podana v preglednici 1. Preglednica 1 - Popolnost arhiva opazovanj GNSS za toč ko KGA1 leto število možnih epoh v letu število shranjenih epoh v letu odstotek popolnosti število manjkajoč ih epoh v letu 2016 1.054.080 1.054.036 99,9958 % 44 2017 1.051.200 1.051.199 99,9999 % 1 2018 1.051.200 1.048.747 99,7667 % 2.453 Glede na majhno število zabeleženih težav v treh letih delovanja postaje KGA1 in skoraj popoln arhiv opazovanj GNSS za to obdobje lahko zaključ imo, da oprema na postaji KGA1 ne deluje le kakovostno, temveč tudi izredno zanesljivo. Obdelava opazovanj GNSS na toč ki kombinirane geodetske mreže na Kogu Stalno delujoč a postaja GNSS toč ke 0. reda KGA1 je, tako kot vse postaje GNSS mreže 0. reda, vključ ena v obdelavo opazovanj GNSS stalno delujoč ih postaj GNSS na območ ju Slovenije na dnevni osnovi. Obdelava opazovanj poteka v okviru naloge »Analitič ni center mreže 0. reda in njen vpliv na geodetski referenč ni sistem« (Fabiani in sod., 2018), kjer je cilj obdelava opazovanj GNSS vseh stalno delujoč ih postaj GNSS na območ ju Slovenije in njene okolice. Ocenjene koordinate vseh postaj GNSS na dnevni osnovi za daljše č asovno obdobje bodo pomembne za ugotovitve glede ustreznosti vzpostavitve in dolgoroč ne stabilnosti državnega koordinatnega sistema, kar je ključ en element za zagotavljanje kakovosti vseh vrst prostorskih podatkov. Vsa opazovanja GNSS se obdelajo na dva nač ina, v relativnem nač inu s programskim paketom Bernese, GNSS Software, Version 5.2 (Dach in sod., 2015) in v absolutnem nač inu po metodi PPP, s programskim paketom gPPP, izdelan na Oddelku za geodezijo UL FGG (Sterle in sod., 2014). Postopek in lastnosti obdelave na oba nač ina pa sta podrobno opisana v Sterle (2015). V obeh primerih se obdelajo tako GPS kot tudi GLONASS opazovanja, po postopku za obdelavo opazovanj GNSS z najvišjo kakovostjo, za pridobitev koordinat postaj z najvišjo toč nostjo in zanesljivostjo. Za stalno delujoč o postajo GNSS toč ke 0. reda KGA1 imamo tako na voljo ocenjene koordinate za vsak dan od sredine leta 2016 do sredine leta 2018. Pridobljene č asovne vrste koordinat predstavlja slika 7. Obe sliki č asovnih vrst prikazujeta č asovne vrste za koordinate N, E in h, kjer leva prikazuje č asovne vrste s prisotno globalno geodinamiko (vektor hitrosti ni odstranjen), medtem ko desna slika prikazuje č asovne vrste, ko vektor hitrosti toč ke odstranimo. 138 Slika 7 - Č asovne vrste koordinat stalno delujoč e postaje toč ke 0. reda KGA1, predstavljene v smereh N, E in h, pred odstranitvijo vektorja hitrosti toč ke (levo) in po odstranitvi vektorja hitrosti toč ke (desno) Razpršenost (standardni odklon) koordinat na desni sliki je 1,1 mm, 1,2 mm in 3,7 mm za koordinate N, E in h, kar kaže na kakovostno stabilizacijo toč ke ter stabilno in zanesljivo delovanje instrumentarija GNSS. V grafič ni predstavitvi č asovne vrste koordinate N je razvidna trenutno še nepojasnjena prisotnost sistematič nega pogreška velikosti od enega do dveh milimetrov. Samo kakovost opazovanj GNSS oziroma kakovost delovanja instrumentarija GNSS lahko preverimo tudi z analizo popravkov opazovanj GNSS, ki jih prikazuje slika 8. Slika 8 - Prikaz velikosti popravkov linearne kombinacije faznih opazovanj L 3 v odvisnosti od višinskega kota za tri stalno delujoč e postaje GNSS: KGA1, RADO in GSR1 za 264-ti dan leta 2018 (21. 9. 2018) Slika 8 prikazuje velikost popravka linearne kombinacije opazovanj L 3 v odvisnosti od višinskega kota pri metodi PPP. Z modrimi pikami so prikazani popravki L 3 , z rdeč imi pikami popravki L 3 , ki so bili evidentirani kot grobi pogreški, z zeleno č rto pa teoretič no določ ena odvisnost natanč nosti opazovanj GNSS od višinskega kota. Velikost popravkov je pri več jih vrednostih višinskega kota manjša, na nivoju okoli centimetra ali manj, medtem ko s padanjem višinskega kota popravki narašč ajo, tudi do velikosti nekaj decimetrov pri zelo nizkih višinskih kotih. Vzrok je predvsem v vplivu atmosfere (troposfera in ionosfera) in v več potju signala. Iz slike je razvidno, da je razpršenost modrih pik malenkost manjša pri postaji KGA1, kot pri ostalih dveh, kar gre verjetno pripisati kakovostni stabilizaciji in predvsem ustrezni lokaciji postaje. Obe postaji omrežja SIGNAL (GSR1 in RADO), sta stabilizirani na strehah stavb, kjer se predpostavlja, da je več potje več je kot v primeru postaje KGA1, ki je stabilizirana na betonskem stebru na tleh. 139 Imata pa postaji RADO in GSR1 prednost v tem, da nimata ovir v okolici, kot je to pri postaji KGA1 (vegetacija v bližini). To se pri postaji KGA1 vidi v manjšem številu opazovanj pri nizkih višinskih kotih. Zanimiva je tudi enaka oblika prisotnosti grobih pogreškov pri postajah GSR1 in KGA1, kar pa se ne pojavi pri postaji RADO. Vzrok gre iskati v vrsti instrumentarija, saj sta postaji GSR1 in KGA1 opremljeni z instrumentarijem podjetja Leica, medtem ko je na postaji RADO namešč en instrumentarij podjetja Trimble. Rezultati obdelave opazovanj GNSS na stalno delujoč i postaji GNSS toč ke 0. reda KGA1 kažejo na visoko kakovostno geodetsko toč ko. Ponovljivost koordinat (slika 7) kaže na milimetrsko natanč nost določ itve horizontalnih koordinat toč ke in nekaj milimetrsko natanč nost določ itve višinske komponente toč ke. Na osnovi teh rezultatov lahko sklepamo, da je geodetska toč ka KGA1 z vseh vidikov kakovostno stabilizirana, kar pomeni, da bo v prihodnje predstavljala eno izmed ključ ih toč k pri vzpostavitvi in vzdrževanju koordinatne osnove Slovenije z najvišjo stopnjo zanesljivosti. Zaradi stabilnih č asovnih vrst koordinat bo spadala v ožji krog najbolj zanesljivih geodetskih toč k za geotektonske analize območ ja Slovenije. Kar se tič e analize kakovosti izvedenih opazovanj GNSS (slika 8) lahko tudi reč emo, da so opazovanja GNSS na postaji KGA1 pridobljena kakovostno. Predvsem je tu poudarek na lokaciji, ki zagotavlja visoko stopnjo ustreznosti s stališč a izmere GNSS, kar pomeni nizko stopnjo prisotnosti sistematič nih in grobih pogreškov v opazovanjih (predvsem več potje). Edino, kar bomo morali v prihodnje paziti je, da se okolica toč ke ne zaraste do te mere, da bi vplivala na opazovanja GNSS. Zaključ ek Vzpostavitev državne kombinirane geodetske mreže predstavlja materializacijo državnega koordinatnega sistema na najvišjem nivoju. Gre za ključ no komponento državne prostorske infrastrukture, ki zagotavlja dolgoroč ni temelj za potrebe georeferenciranja v Republiki Sloveniji. V prispevku na kratko predstavljamo izgradnjo prve geodetske toč ke kombinirane geodetske mreže na Kogu. Po uspešnem zaključ ku gradnje je od 1. 1. 2016 omrežje postaj GNSS v okviru državne kombinirane geodetske mreže polno operativno in pod stalnim nadzorom Službe za GNSS na Geodetskem inštitutu Slovenije, na Oddelku za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pa poteka dnevna obdelava opazovanj GNSS stalno delujoč ih postaj GNSS na območ ju Slovenije, kamor so vključ ene tudi vse postaje GNSS državne kombinirane geodetske mreže. Č asovna vrsta dnevno ocenjenih koordinat stalno delujoč e postaje GNSS toč ke 0. reda KGA1 kaže na kakovostno stabilizacijo toč ke, visoko kakovost opazovanj in stabilno delovanje instrumentarija GNSS ter na ustrezno izbrano lokacijo postaje. Majhno število težav z delovanjem postaje in visoka stopnja popolnosti arhiva opazovanj GNSS za celotno obdobje delovanje postaje pa kažejo, da postaja ne deluje samo kakovostno, temveč tudi izredno zanesljivo, in tako od prič etka njenega delovanja zagotavlja praktič no neprekinjen niz opazovanj GNSS najvišje kakovosti. Zahvala Pri izvedbi projekta izgradnje toč k kombinirane geodetske mreže so sodelovali kolegi: Sandi Berk, mag. Klemen Medved, Žarko Komadina in mag. Jurij Režek z Geodetske uprave Republike Slovenije; Niko Fabiani in mag. Vasja Bric z Geodetskega inštituta Slovenije; doc. dr. Božo Koler, doc. dr. Polona Pavlovč ič Prešeren in izr. prof. dr. Janko 140 Logar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Marko Vrabec z Naravostlovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, mag. Mladen Živč ić z Agencije Republike Slovenije za okolje ter Zdenka Popović in Nikola Popović iz podjetja Terras s.p. Predstavljeno delo v č lanku je bilo opravljeno v okviru podprojekta »Geodetski referenč ni okvir (GRFR)«, ki je bil eden od štirih podprojektov projekta »Posodobitev prostorske podatkovne infrastrukture za zmanjšanje tveganj in posledic poplav«, kateri je bil vključ en v Memorandum o soglasju (MoS) za izvajanje Finanč nega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora za leta 2009–2014 (FM EGP). Nekatera dela so bila opravljena še v okviru ciljnih raziskovalnih projektov V2-1096 »Zasnova temeljne več namenske državne geoinformacijske infrastrukture« in V2-1729 »Poveč anje zanesljivosti javnih omrežij GNSS SIGNAL in 0. red«, ki sta bila izvedena v okviru različ nih Ciljnih raziskovalnih programov. Sofinanciranje projektov je bilo zagotovljeno s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in Geodetske uprave Republike Slovenije. Nekaj aktivnosti je bilo izvedenih tudi s finanč no podporo ARRS v okviru raziskovalnega programa P2-0227 »Geoinformacijska infrastruktura in trajnostni prostorski razvoj Slovenije«. Literatura Berk, S., Bajec, K., Fajdiga, D., Bitenc, M., Hari, J., Klanjšč ek, M., Triglav Č ekada, M., Žagar, T., Radovan, D., Ambrožič , T., Koler, B., Kuhar, M., Pavlovč ič Prešeren, P., Savšek, S., Sterle, O., Stopar, B. (2012). Zasnova temeljne več namenske državne geoinformacijske infrastrukture. Konč no poroč ilo. Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana, 149 str. Dach, R., Lutz, S., Walser, P, Fridez, P. 2015. Bernese GNSS Software Version 5.2. Astronomski inštitut Univerze v Bernu, Bern, Švica. http://www.bernese.unibe.ch/docs/DOCU52.pdf (pridobljeno 11. 1. 2019) Fabiani, N., Ritlop, K., Oven, K., Sterle, O., Stopar, B. (2018). Služba za GNSS 2018: konč ni elaborat, 2000 str. Logar J., Robas B.. Gradbena zasnova stabilizacije toč k kombinirane geodetske mreže 0. reda; Kog in Prilozje, 10 str. Sterle, O. 2015. Č asovno odvisne geodetske mreže in koordinatni sistemi. Doktorska disertacija, UL FGG, Ljubljana. Sterle, O., Stopar, B., Pavlovč ič Prešeren, P. 2014. Metoda PPP pri statič ni izmeri GNSS. Geodetski vestnik, 58 (3), str. 466–481. doi: 10.15292/geodetski-vestnik.2014.03.466-481 Stopar, B., Koler, B., Ambrožič , T., Pavlovč ič Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, O., Štebe, G., Urbanč ič , T., Oven, K., Janežič , M., Bajec, K., Berk, S., Bric, V. (2013). Izdelava projektne dokumentacije za toč ke kombinirane mreže 0. reda. Projekt 2433-13-0003. Elaborat: 1. faza, 2. faza. Ljubljana, 166 str. Stopar, B., Koler, B., Ambrožič , T., Pavlovč ič Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, O., Štebe, G., Urbanč ič , T., Oven, K., Janežič , M., Bajec, K., Bric, V., Berk, S. (2014a). Izdelava projektne dokumentacije za toč ke kombinirane mreže 0. reda. Projekt 2433-13-0003. Elaborat: 3. faza: toč ka Šentvid pri Stič ni. Ljubljana, 46 str. Stopar, B., Koler, B., Ambrožič , T., Pavlovč ič Prešeren, P., Kuhar, M., Sterle, O., Štebe, G., Urbanč ič , T., Oven, K., Janežič , M., Bajec, K., Bric, V., Berk, S. (2014b). Izdelava projektne dokumentacije za toč ke kombinirane mreže 0. reda. Projekt 2433-13-0003. Elaborat: 3. faza: toč ke Areh, Koper in Korada. Ljubljana, 43 str.