KDO NE MARA UUBUANSKEGA OBMOČJA?              j
Konec oskrbe z vodo, melioracij, čiščenja voda?
Skup&ina Zveze vodnih skupnosti Slovenije je na nedavnem zasedanju obravnavala tudi realizacijo srednjeročnega plana zveze v letih 1986 in 1987. Po kritični in preudarni razpravi je sprejela štiri sklepe, v katerih je zadolžila strokovno službo zveze in samoupcavne orga-ne, da pripravijo »merila in kriterije za ugotav-Ijanje prioritetnega reda vodnogospodarskih del in vodnogospodarskih ter komunalnih inve-sticij«, pripravijo naj tudi osnutek rebalansa, ki lahko predlaga spremembo ključev delitve sredstev«, vendar »rebalans ne sme vključevati novih objektov«.
Smernice za merila in kriterije, ki jih je pripravila strokovna služba, tako so ugotavljali člani predsedstva Območne vodne skupnosti Ljubljanica - Sava na seji 8. 4., pa prinašajo popolnoma nove pristope pri reševanju vodno-gospodarskih in spremljajočih mejnih dejavno-sti, ki bi v primeru realizacije pomenile naj-manj to, da bi moralo ljubljansko območje združevati za slovenske (Primorska, Goriška, Prekmurje, Bela krajina) potrebe nad 60 od-stotkov svojih sredstev ali skoraj trikrat več kot sedaj. Vsi, ki bi prejemali vodnogospodarska sredstva, ki jih ustvarja gospodarstvo ljubljan-skega območja, pa bi lahko izvajali regulacij-ska, melioracijska, vodo oskrbna in vodo čistil-na dela pod ugodnejšimi pogoji kot ljubljansko območje. Npr.: prejemniki sredstev bi dobili iz združenih sredstev 60 odstotkov denarja za gradnjo vodovoda, ljubljansko območje pa iz lastnih sredstev le 30 oziroma 40 odstotkov. Po predlaganih kriterijih bi ljubljansko območje tudi izpadlo iz programa »Zelenega plana«, saj je predlagani kriterij za odvodnjavanje za meli-oracijo: 60 ha obdelovalne zemlje na en kilo-meter reguliranega vodotoka. Tako, kot, da je cela Slovenija po obliki taka kot sta Prekmurje in Vipavska dolina, ne pa, da je 2/3 Siovenije hribovite. Še slabše je pri vodooskrbi, kjer OVS Ljubljanica - Sava ne bi mogla po pred-laganih kriterijih sofinancirati (od 8. 4. - 40 odstotkov) številnih življenjsko prepotrebnih vodovodov po vaseh in zaselkih na njenem obsežnem ozemlju med Kolpo in Kamniškimi
planinami ter Cerkniškim jezerom in Hrast-nikom.
Ker je v smernicah za merila, ki so jih raz-pravljalci označili za politična ne pa strokovna, saj so marsikje celo v nasprotju z veljavnim zakonom o vodah, še obilo podobnih nespre-jemljivih razmerij, so jih člani predsedstva od-ločno zavrnili. S temeljno pripombo, da naj strokovna služba zveze v sodelovanju z republi-škim komitejem za urbanizem in varstvo okolja realizira sklepe skupščine ter poskrbi, da se bodo sredstva, ki so na razpolago, hitreje, go-spodarjenje in ustrezneje trošila.
Ker pa skušajo nekateri Območno vodno skupnost Ljubljanica - Sava prikazati. kljub njenemu obsegu, gospodarski moči in velikim potrebam, kot nasprotovalko akcij zveze in komiteja, je predsedstvo zagotovilo, da bo so-delovalo v vseh republiških projektih, ki bodo pravočasno in tudi primerno pripravljeni - vključeni v plan. Seveda pa pri tem ne bo pozabilo na potrebe Ijubljanskega območja. Opozorilo pa je tudi, da se ne bi smelo pri republiških akcijah dogajati tako kot z Vipav-sko dolino in akumulacijo Vogršče, ki dejansko zar?di nestrokovnega pristopa še vedno ne slu-žita programu »Zelenega plana«, kot je bilo napovedovano pri sprejemanju aneksa za nju-no ureditev in izgradnjo.
STANE JESENOVEC