Kontrahiranje krompirja v Bukovcih in Stojincih V teh dveh izraziijo kmečkih vaseh srednjih posestniikov im seveda kot povsod tudi nekaj velikih, gre kon-trahiranje krampirja h koncu. V Bu-kovcih so s kontrahiranjem izpolnili obvezno oddajo, doam v Stojncih še vedno stojijo na 92%. Temu so vzrok aeveda takšni, ki nočejo razumeti, da naše delavstvo pričakuje to vsak-danjo hrano koi protiuslugo za stal-no preseganje plana. To ao pa razu-meli popolnoma pravilno posestniki, ki ne spadajo pod obvezno oddajo, saj so sami prispevali preko ene še- stine kontrahirane količine. Oba krajevna odbora sta dokaj dobro iz-vršila predpriprave s sestanki, ven-dar odmera ni povsod pravilna, če-ravno so komisije delale par dni na samih krompdriščih. Kmetje so del-no zadovoljni z odmero, vendar ne vsi. Pridelek je v več primerih do-sedanjega izkopa izpod pričakovane količine. Temu je kriv slab semen-ski kromipir, za katerega se krnetje niso dovoLjino pobrigali, a tudi toča ni prizanesla. Uprava za odkuip bo na zahtevo poelala komisijo na te- ren, da ugotovi dejansko stanje. Temu so kmetje deino tudi sami krivi, pradvsem oni, ki se ne udele- žujejo sestankov in tako niso vložili pritožb za nepraviLno odmero v predpisanem roku. Nekateri nargači nočejo kontrahirati tudi po štirikrat- nih obiskih ekip za kontrahiranje. Nekaj slučajev v ilustracijo. Tov. Ko stanjevec Ivana iz Stojnc 55, je svo- je eno največjih posestev v vasi od- delila še dvema sinovoma Stanku in Romanu brez zakonitega postopka. Danes krivi krajevni ljudski odbor za preveliko odmero, ki pa velja se- veda za celotno posestvo. Pravi, da ji siaiovi ne morejo pomagati pri od- daji, ker sami nič nimajo. Bo pač morala sama izpolniti obvezno od- dajo. 2it ni kontrahirala, vendar je ni izucilo. Bila je pirizadeta po lasfcni krivdi. Ostala je brez bonov, a žito je dobila plačano po nižji ceni. Tudi krompirja ni niti polovico kontra- hirala. Ce navedemo še sliko njene obveznosti davka za 1946/47, ki zna- ša 156.625 din, a dolguje še vedno 146.119 din, vidimo, da ta način go- spodarjenja ne gre v prid naši skup- nosti. Da ne govorimo o letošnji ob- veznosti akontacij na davek, kl pri- dejo na vrsto verjetno v dTugi pet- letki. Ta način gospodarjenja je ob- soje vreden in daje jasno sliko veli- kih gospodarstev na vasi. Tudi Me- glič Jožef ni boljši v izpolnjevanju svojih obveznosti, vendar je krom- pir kontrahiral. Imamo pa tudi po- hvale vrednih primerov, kot so pri Meznarič Janezu, Obran Janezu, Pe- klar ""onradu, Bez^ak Kanradu in Vincek Andreju, ki so skupno s kon- trahiranjem krompirja presegli ob- vezno oddajo za 65%. Od malih po- sestnikov, ki nimajo obvezne oddaje, prednjačijo v kontrahiranju Janže- kovič Alojz z 12 člansko družino, Kostanjevec Jožef s 7 člansko dru- žiino iai Petrovi^č Peter s 4 članjsiko družino. Tudi v Bukovdh imarno le- pih prknerov, vemdar se posamezniiki nico izikazali tako, kot v Stojncih. Kmetje se vedrvo bcdj zanimajo za lažje re^evanje svojih goopodarskih problemov na sestankih. V obeh va- seh iinajo tudi nabavno-proiajne za- druge. Vendar pri teh zadrugah ni ravno vse tako, kot bi moralo biiti. Povipraševanje po blagu je veliiko, a prodajalne so tako rekoč prazne. Primanjkuje železa, moškega blaga, tiska in flanele. Povpraševanje pc teh artiiklih je največje. Tudi obutev bo prišla s hladoiejšimi dnevi med t€ manjkajoče artikle. Tudi površnosti osebja pri izpolnjevanju pogodb in nerazumevaonja važnosti kontrahira- nja ni manjkalo, predvsem v Stojn- cih. Tako važna navodila kot so ravno za kontrahiranje, se morajo obravnavatd sku.pno z \isem oseb.jem v prodajaini in cdboroon, da bi delo izpolnjevanja pogodb b:k> en