Gospodarske stvari. Dva huda škodljivca naših sadunosnih dreves. M. Med te spada na prvem mestu j a b 1 ani6ni C7etni glodavec (Antbomus pomorum) Apfe)blUthen8tecber in pa metulj zm rzlinček, (Geometra brumata) Frostscbmetterling. Gosenica prvega škodljivca je prav s^itlo žolta, brez nog, pet milimetro7 dolga, s crno glavico. Nahaja se po jablanah 7 silnem atevilu in razjeda in gloda plodilne delke cvetja in tako pogosto 7es pridelek sadja unici in, kar ae ga morda uide njenemu požrešnemu zobu, je 7e6jidel vendar že nekaj oglodano, da na mesto lepega jabelka le kaka revna pokveka dozori. Škodljivo svoje delovanje ta požrešnica opravlja, ko jablana v cvet gre ali pa že C7ete. Plodivne delke razgrize in ogloda, cvet se posuši in odpade, ž njim vred pa je tudi ves obrodek uni6en. Jajčica zaleže samica že jesen poprej 7 C7etne popke prihodnjega leta. V popku se iz jajceka izleže goseni6ica, raste ob tem, da popkove delke žre, iz 6esar je raz^idno, da tako oglodan popek ne more zdra^ega C7eta poroditi in sadu prinesti. Da se ta neizre6eno škodljivi mr6ea kolikor mogo6e najbolj zatere, treba je samice loviti. To se pa najbolj godi z lepilom, ki prav dolgo 6aaa lepljivo ostane in ktero 8e v kolobaru okoli debla namaže, tako da samice, ki od zdolej navzgor po deblu lezejo, da bi v cvetne popke jajca polagale, na tem lepilu obvia6 in konec vzamejo. Dobro je tudi 0 sedajnem času dievesa tega mrčesa čediti in obirati. Nahajajo se zdaj namreč rujavkasti zapredki iz listja in nitek. V teb zapredkib so ali ae goeenice ali že bube. Te se morajo obrati in uničiti. Posebno na mošanckib se zdaj pogostoma taki zapredki najdejo, pa tudi po drugih sortab. Toiaj le po njib ! M. Earpja reja zlasti z oziroin na kmeta. III. Kjer ao vodue razmere ugoduejae, kjer je ribnikov za prezimovauje zalege raznib letnikov, tedaj 1, 2 in 3 letnib karpov, tam se dajo tudi karpi za pleme roditi. Pred vsem je treba ribnika za drstenje ali ribnika drstnika (Streicbteicb). Ne sune biti ravno prevelik, '/s—V* hektare. V njega se nasadijo 2—3 ribe ikrnice (samice) in 1—2 mle6njaka (ribja samca). Tem se še prida kot draživec jeden jednoletni saj V4 kila težki mlečnjak. Globok mora biti drstenik v sredi 06—13 metra, na severno in juternjo atran mora pa imeti plitve, dale6 raztegajo6e se brego^e, ki so dobro zavarovani si bregov, in ktere more solnce prav močno pregrevati. Nekoliko trstja in sladkih travin je pogoj za uspešno rejo. Eo se ribe drstijo, se labko vsakukrat opazi, kako se starejaa zalega v plitvi pregreti vodi umika in v globokejše dele ribnika potegne, dokler nje druga zalega se 7 7e6jo globocino ne prežene. Manjši ribniki drstniki so brez vsega pomialika boljši, kakor večji, in sicer za to, ker i?e 1. za manjši ribnik zavarovana lega prej in bolj lahko dobi; 2. Pokon6ajo pluskajoči valovi ob hudih vettovib po 7elikih ribnikih dosti več ia lahkejie zalego, ker jo na suho pomečejo, datako konec vzame. 3. Se dajo manjši bajarji ob budih in naglih plobab varovati in ravnati, 4. se manjši bajarji pustijo laglje raznih ribjih roparjev in škodljivce^ varovati, kakor veliki. Posebno nc7arni so ribam ribji orli, 6aplje, race, vrane, pandirki in pred vsem vidre, ki ao ribam prava živa smrt. Eolikor so vodne planote ve6je, toliko tožeje se morejo perutni roparji od njib odvračati. Zlaati čaplje in vidre karpjo zalego ia6ejo in kou6ujejo, ravno tako tudi divje race. Spreten lovcc te škodljivce vse kmalu postrelja. Ribji orli in vrane se morejo v skopce poloviti; najbclj nevarni in sovražni pa je drobni pandirek. Njcgova nevarnost in škodljivost 8e poviša ae s tem, da ae v ribnikih, po kterih raste trstika, le težko da ustreliti. ker je zelo premeten in prebrisan. V golžunu takega pandirka so naali veliko število 2'/2 centimetrov dolgih karpičev. Tako mladi karpje postanejo njegov plen in mnogokrat se imajo slabi uspebi karpje reje največ pripiaovati temu drobnemu ropaiju, ki se tudi prav mo6no v kratkera času zaieje in množi. (Eouec prib.) M Kako sode, 7 kterih je bil petrolej, dobro očistiti, Sode, 7 kterih je bil ])etrolej, tako očistiti, da se morejo zopet druge tekočine brez kvara v nje djati, se jim izvzame jedno dno, sod ae nalije do roba z 7odo, 7 ktero se potem na aod 5 kilograruov dobro gaaeuega apna med vednim nieaanjem dene. Tako se pusti aod na solncu 8—10 dni stati. Izvzeto dno se mora 7 kaki poaodi ravno tako očistiti, namreč v apnenem mleku. Apno iz soda vse petrolejeve delke in duh po njem izvleče in naredi se po dogab in dnu neka žajfovina. Na to 86 nalijejo sodi s 6isto vodo in se pustijo še 14 dni stati. V tako očiščene sode petrolejske so žc zelje kisat djali in kislo zelje ni imelo nobenega duba po petroleju. Ko bi jednokratno umivanje ne bilo zado8ti, ga je treba ponoviti. Ako se sod z žveplom požvepli, se da 7 njega tudi viuski cvet brez akode djati. Trud in potroški za čiačenje niso ravno veliki in ako se posre6i sicer trdne eode za druge reči porabljive narediti, bilo bi to res ne brez velike koristi. Tako nasvetuje dunajski rPraktische Landwirtb" in njegova je tudi odgovornost za resnico te poskuanje, ki je vredna, da se kdo o nji prepriča. Sejmo7i 26. jun. Cmurek, Hollenegg, 87. Eriž na Murskem polji, 29. jun. Gomilica; 30. sv. Janž 7 Arveakem okraju, 8v. Peter pri Radgoni, Spod. Polakava, Trnovce v Ptujskem okraja, Reicbenburg, Ulimje; 2. julija sv. Ilj pri Turjaku, Ptujska gora, Polenščak, Petrov6e, Velenje, Tinsko.