Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIH.	8- marc m1'
Cena Številki 1 Dinar.
Številka 3.
brezmadežna
E. BALKANVI D. LENDAVA.
Nevtepeno PoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list.
. Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovericom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na sktipni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V CRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din, 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din ; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov.
POŠTA.
Zerdin J. Rakovnik. Zdravje še slabo. Živci oslobeli od velikih betegov. Kalendare vsem poslali i odredili, da dobite redno i M. Liste. Vsem, ki so me na god na kakšikoli način pozdravili se to pot toplo zahvalim. — Vrednik.
»Fantič le gori stani!"
Ci pa tiidi taksi zastarani grešnik pride k spovedi ednok, dvakrat na leto, bole z navade, kak iz potrebe se li pošteno očisti i opere? Eli skrbi, da čisti ostane? Eli ga ne vidimo po spovedi hoditi po blatnoj poti, po šte-roj je hodo prle? Pred spovedjov je stao voni pred cerkvijov, štirinajst dni po spovedi že pa stoji! Prle je Marijo preklinjao, nesramnež jo pali preklinja! Prle je hodo okoli hiš i dekle zapeiavao, zdaj je pali zapelavle. I tak ide leto za letom, celo mladost. Skoro vsa mladost v smrtnom grehi — v službi vraga.
Je to pravo živlenje? Je to lepa mladost? Je boš ednok veseo? . . .
Ka pa či pride v takšem stani smrt ne da bi kaj napovedala — i zagrmi grešniki na vtiha: Z tnenov ! Najednok! . . . Ve ne musaj, ka bi ga mogeo što bujti. Poti po šterih liidje hodijo s toga sveta so različne. Pred par dnevi smo čteli, ka so najšli nindri na Dolenskom 19 letnoga mladenca, večer ešče veseloga i zdravoga, zajtra pa mrtvoga v posteli. O edtiom driigom sam čiio ka ga je na poti zadela strela. Kelkokrat se pa čiije ali čte, da se kakši dečko pri kopanji vtopi. Driigoga je pa njegov tovariš po nesreči strelo. Eli ga je granata, s šterov se je špilao, raztrgala,
Sveti Jožef, oča sladki.
„Sveti Jožef, oča sladki!" Tak te mora vsaki zvati: Ti skrbiš za kruh v oltari Ki za večnost nas nahrani; Te krflh nikdar nam ne zmenka, Vsaki si ga lomi zlejka, Če pa pride vGra joča, K. Materi nas pelaš oča, Da obriše nam suze, Svoje srce nam odpre.
V	vsakoj stiski nam pomagaš,-Vse skušnjave nam premagaš, Tolažiš nas v smrtnom boj',
V	sodbi varvanci smo tvoji. ,,Sveti Jožef, oča sladki 1" Vflpa naj se v Tebe vsaki!
S r čen.
Gospoda glej i se ne boj!
Sv. Marko evangelist sporoča reči sv. DOha, ka je Jezusa strah prijao i groza pa mržnja. (Marko XIV. 33). V getseman-skom ogradi se to pripetilo. Vsegamogočnoga bi strah bilo? Neskončno blaženomi Bogi bi se kaj grstilo, mrzilo? Ki je iz ničesa stvoro vse, bi trepetao i se dao od groze obhajati? Pa vendar tak je bilo. Strah je bilo Jezuša, groza ga obišla, strašna mržnja se ga je lot la, a vse je premagao, vse je pregnao. Zbegana dG-šica, dao ti je trpeči Zveličiteo zgled i spravo ti je moč, da se ravnaš po njem i ti premagaš strah, grozo i mržnjo.
Gospoda je strah obišeo, ga groza obletela, se njemi je ves život troso od mržnje, ar je naprej vido strašne reči. Vido je naprej, kak vseznajoči Bog, ka ga čaka drGgi den, na velki petek. Vido je biče, križ,.cveke, fuliko, čQo je špotice i grozne kriče ,,razpi ga." Vido je svojo preljubleno mater v nepopisnoj žalosti i svoje tri vore trpeče strašno vmiranje na križi. Vido je hQdo-
bijo svojih mantralcov i to, ka se svojega trpljenja ne more fe-šiti, ar je to boža sveta vola. Vido je svoje moke, štere dajo moč vsakoj dGši, ka se greha lehko ogne. Pa vendar, čeravno okrepi s svojim trpljenjom vsako dušo, do milijoni i milijoni grešno živeli; čeravno s svojov smrtjov odpre vsakoj dflši nebo, do vendar milijoni i milijoni raj šli v pekeo, celo njegov IjGbljeni vu-čenik, Judaš, tak napravi. Vido je to. Vido je lOdomorstva, požige, roparije, pijanstvo, nečistost, krivo vero, nevero, vido je tabernaklne oropane, cerkve oskrunjene, njemi posvečene duše v oblasti hiidoga duha; vido je preganjanje i klanje svojih ovčic do konca sveta i oblastno nastopanje greha proti pravici na ce-loj grešnoj zemli; vido je vse strašne betege i drOge nevole, ki pridejo na ljfldi zavolo greha i ga je pri tom videnji obišeo grozen strah, se ga je lotila najmučnejša groza i mržnja, ki so stavili v njegovoj zbeganoj dflši to pitanje: pa je vredno, se zplača teliko trpeti i tak strašno vmreti brez haska ? Ali kak evangelist pravi: „Oča, če je mogoče, če ti ščeš, naj te pehar odide od mene". (Mat. XXIX. 39.)
Pa premaga to pitanje mili Zveličiteo i odločno odgovori, ar trpeti, mreti šče za vsako dušo, ar šče vsakoj odpreti nebo, odločno odgovori: ,,Moj oča, če te pehar ne more oditi od mene, brezi toga da bi ga pio, naj bo tvoja vola" (Mat. XXVI. 42.) Tak je premagao Jezuš strah, grozo i mržnjo pa sprejeo strašen križ, ar je Ijflbo tebe uboga grešna dflša.
I ti dQša s svojim strahom ka činiš? Svojo grozo i mržnjo kam odženeš? Jeli, strah te je zameriti se komi i raj grešiš? jeli groza ti je odpovedati se prilikam kak plesi, pili, osebi, štere te v smrten greh zapelavajo ? jeli mrzi se ti molitev, gosta spoved, gosto prečiščavanje, ki bi te skopala z greha i prenovila v svetost življenja? Zakaj je tak pri tebi? Ar ne Ijflbiš! Ljubi Jezuša, trpečega svojega Zveličitela, pa boš znala premagati ves strah, vso grozo i mržnjo. Dušica, ljubi trpečega Jezuša I
Pismo misijonara g. Jožefa Kerec svojim domačim.*
Shekki, 12. /. 1927.
Predraga mamica i bratje!
Vaše drago pismo sam prijeo v roke, iz šteroga sam spoz-nao, ka vas je moje zadnje pismo jako znemirilo zavolo mojega betega. Bog ga je poslao i Bog ga je tudi od mene vzeo. Dokeč
* Domači so nam prepiistili pismo za objavo i mi to dragevole radi včinimo. Vr.
sam bio v Shekki, me je vračo Dr. Li Pok Men zaistino tak skrbno, ka je gizdav zavolo zbogšanja mojega stanja ne šteo vzeti nikaj za oškodnino. Z menov je jako IGbezniv i radodaren pogan.
Bole modro je ravno z menov Dr. Soarez v špitali sv. Rafaela v Makao. TOdi tO so mi odpflstili vsakše plačilo za vrastvo i skrb. Kak vidite, lObi Bog skrbi za svojega slOžabnika.
Včasi po betegi sam šo nazaj v misijon i delao z lepim napredkom. Bog je šteo obdarOvati mene i moje Tao Munske krš-čenike s posebnim zaslflženjom za nebesa na novo leto. Nasta-nolo je tak divje preganjanje, da sam ves skučeni i pobit prišeo v Makao. Mogeo sem zapustiti svojo čredo, da so se vucje leži lotili ovčic. Na staro leto večer je že podivjano vojaštvo z lepaki po varaši šuntalo ludstvo proti misijoni i misijonarom i proti tistim, ,,šteri so zavrgli staro vero i se poprijali nove, tuje vere." Na novo leto zajtra so že Ifldje i vojaki napadnoli krščenike i tOdi motili božo službo. Po božoj službi je več ne bilo mogoče nikše jestvine zavžiti, ar so nas sploj napadali i trli okna i stvari v ogradi. Okoli druge vore popodnevi so vdrli oboroženi vojaki v misijon, so pomazali ves prednji deo tnisijona z ogrizavajočimi napisani i s smrtnov obsodbov nad misijonarom i kateheti. Vsi smo jim bili krščanski psi, s šterimi trbe na gauge. Ar je vojaštvo začnolo s pobijanjom, se je hudobno lOdstvo tOdi toga lotilo. Tak je bilo, kak bi vse zbesnolo. Jaz sem zdržao do pou štrte vore a gda sem vido, ka je revolucija vsikdar hQjša, sam šo v kapelo i zavžio Najsvetejše. Nato sam šteo iti na mandarinat prosit že ob drugim, naj mi raztolmačijo, zakaj je denok takša gonja i zakaj ne čuva misijona proti napadalcom. Vojaštvo pa mi je zastavilo pot i me je nazaj pognalo, napadnoli so me s silov; znam samo telko, da sam se med kričanjom i bitjom v kakši petih mi-nutaj znašeo voni mestnoga zidovja. Pribežali so k meni ništerni krščeniki i me prosili naj idem raj v kakšo bližnjo ves. Pot me je vodila v Tai Ček hom; tam Sem dobio v pagodi (poganskoj cerkvi) zavetje. Drugi den sem šteo nadeljuvati v Shekki eli pa v Makao, ka bi proso pomoči proti tomi divjanji. Bio sem pa tak betežen, ka sem mogeo ostati dva dni i dve noči v toj pagodi. Za mene je te čas skrbeo doktor Frančišek Ju, šteri je moj krš-čenik. Prišeo sem 3. januara večer v Makao i sam mogeo včasi iti v posteo. Glas o mojem betegi se je bliskoma razneseo po čelom varaši, ar ga je list ,,A Patria" alarmirao v mojo obrambo. Prvi, šteri je pribežao k mojoj posteli je bio governirov adjutant i nato vse drOge oblasti civilne i cerkvene, ešče luteranski pastori i drflgi prijateli. Ešče zdaj me vrači Dr. Soarez. Ciospa general-
noga državnoga tajnika je štela vzeti vse špitalske stroške na sebe, špital pa njoj je odgovoro, ka je to njegova Čest i je ne prepGsti drOgim.
Vso stvar smo včasi naznanili misijonskorni predstojniki v Shekki, ki je včasi šteo priti v Tao Mun. Oblasti so njemi dale 48 vojakov i konjenike, da so se podali v Tao Mun. Najšli so vse razdreto i oropano. Samo v kapelo so ešče ne vdrli, ar je bila v njoj katehetkinja zaprta. Siroto so tudi jako zbili i njoj v stanuvanji vse spokradnoli. Pribežala je v kapelo i bila pet dni brez jesti. Kvara so napravili do dvajezero dolarov. Zdaj sem jaz pozvan v Shekki, da svedočim pred vojaškov i civilnov oblastjov, ka se te napravijo potrebni stopaji v zadoščenje. Vrhovno povel-stvo bo kaštigalo vojake, civilna oblast pa ropare i razbijače. V tom jaz čutim dve težavi. Prvo, če pGstimo pri miri brezi vsake kaštige vso stvar, te do razbijači i vojaki vsikdar hujši i motili red ; drugo pa se bojim, ka či bodo kaštigani, se kesnej gotovo maščGjejo.
Dnesden se godi ta revolucija po celoj t\itajskoj. Najprle proti protestantom i potem proti misijonom sploj. V Kjangsi so izgnali pGšpeka z vsemi misijonari i nGnarni. Cerkve i kloštre so požgali. Kak se čOje, bo nastalo splošno preganjanje; čGje pa se tudi praviti, ka se pripravlajo na vojsko proti bolševikom Kitajske.
Zatogavolo se priporočamo jako toplo domačim misijonarom v molitev, da bomo vdano v volo božo pretrpeli vse križe i težave. \{ak se bode vsa stvar nadale godila, vam bom po priliki pa kaj sporočao. Včasi kak bom nikelko bogši, se povrnem nazaj k svojoj raztrganoj čredi i bom popravlao podrtijo. Vi molite doma za mene. Naj vam Bog pošle v novom leti vnogo svoje nebeške pomoči. VGpam se, da ste novo leto bole veselo slavili kak jaz eti v Tao Mun-i . . .
Srčne misijonske pozdrave vsem, Vaš
Jožef Kcrec, misijonar.
Vzgojne iskrice.
Malo deco hrani mati,	Deca morajo večkrat jo-
velko pa oča.	zavolo grehov svojih sta-
risov.
Deca nemajo pameti zato	j Ka zozjdaj() dobri starjšje)
jim jo morejo starišje vcepiti.	lo poderejo božna deca.
Ka se dete od starišov	Deca si dobro zapomnijo,
navči to težko ta pGsti.	posebno ka je božno.
Ne hvali deteta dokeč je ne moško.
Krastavo dete se boji glavnika.
Opečeno dete se boji ognja, poparjeno pa kropa.
Ne davli deteti nabruše-noga noža.
Deca nesmejo koštavati vsakšega močnika.
Deca nesmejo viditi, ka starišje majo peneze.
Deca so starišom najvekše bogastvo.
Deca so za stariše most proti nebesom.
TGdi od dece se lejko kaj navčimo.
Deca, štera rada dostakrat pravijo, ka so kaj najšla, večkrat kaj vkradnejo.
Oda se je že dete vtopilo, te se pokrije stiidenec.
Ode se šestero dece naje, tam tudi sedmi ne merje od lakote.
Ka dete pri oči vidi to čini.
Na deteti se vidi, kakšega očo ma.
Deca gučijo to ka od sta-rišov čfljejo.
Deca se včijo telko z očmi kak vflhami.
Deca bole gledajo na to, ka starišje delajo, kak pa na to, ka gučijo.
Deca so opice, ka vidijo to delajo.
Što šče svojo deco prav vzgojiti, more najprle sam vse božnije ta pflstiti,
Deca se ne zvržejo vsik-dar po starišaj.
Ne je to glavno, kelko što svojoj deci zapusti, nego to, ka je bilo pridobleno.
Malo hasnijo najlepši na-vuki či ne pridejo iz srca, to je, či je vzgojiteo sam ne prepričani v tom ka vči, ali pa, či sam ne spunjavle ka drugim zapovedavle.
25. marc.
Neba se je dnes odprla. — Živela je dekla vrla
V	Nazareti Galileje,
Toj se neba dnes zasmeje. Lehko bila je bogata, Ka odpro neba se vrata ? Al' nosila čast na rami Ka se to nad njov predrami? Ne niedno. — Nebo vlekla S svojov dOšov je ta dekla, Ta dopadne tak se Oči, Ka njej svojga Sina zroči
V	svetom Duhi Ga poprime 1 Njemi da „Jezuš" ime. —
—	Po angeli Gabrieli
Da njoj Bog te glas veseli.
—	Mati boža je postala Dekla vboga v stani mala; Mati je i Deva mila, Čistost ar nad vse cenila.
Srčen,
Dober sin.
Nad velkim varašom Parižom se je zbujalo vlažno i mrzlo oktobersko jutro. Obcestni lampaši svetijo slabo i poti so šklizke zavolo goste megle. Nočno živlenje je henjalo, za dnevno pa je ešče prerano. Samo tu i tam se čiije ropot kolic, na šterih vozi mlekarica mleko i kakši delavec eli delavka beži v fabriko na delo.
Po ednoj najbole voskoj vulici stople mladenec, šteri je preči visike rasti i nese v pravoj roki mali pak. Obraz ma bledi, suhi i kda spadne na njega svetlost cestnoga lampaša, se lehko vidi ž njegovoga obraza kakša skrb ga mori.
Pred nisikov hižicov postoji. Z žepa potegne njegova roka velki kluč i dveri se odprejo z močnim škripanjom. Tfi posluša nikelko, či je što v hiži. Na dveraj je samo mali papir, na šterom je napisano: Marija Turbet. pralja. Mladenec odpre dveri i proti njemi vdari nezdrav zrak. Notri je samo sirmaška posteo i edna klop pri steni.
»Ti si, Gaston?* ga spreguči betežna mati.
Jaz sam, mamica; kakše je tvoje zdravje?" Mladenec pristopi k posteli i prime za vročo roko betežnice. Mati njemi pravi: »Tak sam, kak po navadi, samo jako sam trOdna." Na te reči se zvije mladenci iz prsi globoki zdih i pravi: „Nevolna moja mamica. Ka de s toga, tak ste betežni, pa brezi vsakše pomoči!"
»Naj bo, kak je boža vola, moje dete ! Pa si mi nikaj pri-neseo, naj ti Bog, stokrat plača i nebeška Kralica vse to, ka včiniš za svojo betežno mater."
Mladenec je vzeo pak i ga odvezao, dao je materi lehke jedi i zraven vino i njoj je pravo : „Ne guči tak, mamica, jaz sam včino samo svojo dužnost."
„Ne tak, Gaston! Ti se za mene preveč skrbiš, ves zaslužek i prosti čas posvetiš meni. 1 dnes si zavolo mene tak rano gori stano."
„Svoj čas morem tak ponflcati, ka sam v določenoj vori pa grofici na roke, či bi se štela kama pelati."
»>Ti moje dobro dete," je šepetnola betežnica.
,,Gaston", je zaprosila mati, postavi kep nebeške Kralice se na sto, da se bom ž njov pogučala, gda ti odideš. Pa ešče nikaj te prosim; stopi kda de ti mogoče v cerkev pred oltar Marijin i prosi Marijo z velkim zavflpanjom za ozdravlenje či je boža vola."
„Kak rad to včinim, lQba mati, samo ka bi bio resan po-slflhnjen."
„Bog ti plati, moje dete, zdaj pa je že čas iti."

Pred ednov najlepših palač je stala lepa kočija i Gaston Tur-bet je meo preči dela z spočinienima konjičkoma. Naednok se odprejo dveri, prijazna gospa stopi na kočijo. Po bliskovo je šla kočija naprej i pred izložbov zlatara se je kočija stavila i gospa je šla k zlatari. Njeni dvorjenik pa stopi k Gastoni i ga pita:
,,Zakaj si tak žalosten, Gaston?"
On se zdrzne, kak bi se zbfldo iz sna i pita dvorjenika : Bode li dugo gospa v bauti pri zlatari ?" „Navadno je preči dugo notri i mislim, ka de tfldi dnes trbelo dugo čakati,"
„Tak, se začudi kočijaž; te bi te pa proso, či bi šteo ti malo pri konjaj stati, dokeč jaz nazaj ne pridem?"
,,Jako rad to včinim," pravi dvorjenik, „samo povej mi, kama ideš, ar nede dobro, či pride grofica včasi i tebe ne bi bilo tO."
,.Jaz idern malo v cerkev," njemi pravi kočijaž. Te pa le idi!
Prišeo je v cerkev i poklekno pred oltarom Marijinim, ž njegove duše pa je prikipela vroča molitev. Vkup sklenjene roke so se njemi trosile i oko se njemi je s skuzami zalevalo. Gda je odmolo, se je globoko poklekno i se ešče ednok zgledno na nebeško K/alico, nat° Pa odišeo. Pa ka se je zgodilo, gda je vo prišeo? Kočije je več ne bilo na cesti, njegova gospa je vnogo prle vo prišla, kak je on mislo.
V par minotaj je že stao pred groficov i začao milo prositi: „Odpflstite mi, milostivna gospa, mislo sam, ka te se duže mOdili v trgovini i zato sam šteo . . ." TO je več ne mogeo naprej.
„Zato ste šteli?" je pomagala reč vo povedati gospa.
,,Šteo sam nikelko pomoliti v Marijinoj cerkvi za svojo be-težno mater."
„Vi mate betežno mater?" se je začOdila grofica.
„Da, milostivna gospa, že več mesecov so betežni i vupanja je jako malo, ka bi se zvračili. Pri tej rečaj njemi je skuza stopila v oči.
,,Gde pa prebivle vaša mati?"
Kočiš je povedao vulico i numero hiže.
,,Vprežite konje i me odpelajte k njoj," je velela gospa. Pred malov hižicov je stavo konje i pravo gospej: ,,T0 stanOje moja mati" i je pomagao grofici stopiti z voza. Stopila je v kmično hižo i vkratkom časi je prišla vo i pravila kočiši: ,,Vi ste jako dobri do svoje matere. Pravila mi je, kak jo mate radi, ka vse za njo darOjte i ves zaslužek za njo date. To je jako lepo od vas, to vas časti i povekšava v mojih očaj."
Gaston je ne mogeo niti edne reči vo povedati, liki je stao zraven kočije i bio rdeč,
„TOdi vašo pobožnost je mati hvalila i o njoj sam se ne dugo tomi sama prepričala. Vaša molitev v cerkvi pred Marijov je zaslišana. Jaz bom vse včinola, da vaša mati ozdravi. Doktor bode šo k njoj pogosci i edna usmilenka njoj bode dvorila. TOdi vi jo bodete lehko vsakši den obiskali i ste pri njoj lehko edno voro vsakši popoudne."
„Jezerokrat Vam plati, grofica milostivna," je zakričao Gas-ton. „Kak vam naj to dobro delo poplačam?"
„S tem, da te vsigdar tak lepo i verno opravlali slflžbo, kak ste dosegamao i da te vsigdar liibili svojo mater i častiti nebeško Kralico."
Oda je to grofica vo povedala, je stopila v kočijo i konjička sta z hitrim pokanjom po cestnom kamni odbežala proti domi.
Kristusovo sramotenje*)
Začnoli so ljudstvo od njegovoga navuka odvračati i so gučali: Zakaj hodite za tak siromaškim človekom ? Od njega nemrete nikaj posebnoga čakati; on ma siromaške stariše; njegov oča je tesar; sam se nindri ne je včio, i njegovi vučenicje, ki z njim hodijo, so nevučeni, siromaški, malovredni ljOdje, štere je on s sladkimi rečmi zapelao, da so spozapiistili svoje žene i deco, zato ka se njim bogše vidi potepati se i od milodarov živeti. To nede dugo trpelo i nede melo dobroga konca; tej manjaki že skoro v svojo škodo odprejo svoje oči.
Te i ednake reči so gučali farizeušje i so tak probali preproste ljudi od Kristusa odvračati. S tem so pa malo opravili, i kda sovidli, ka vsakši den več ljudi hodi za Kristušom, sotejhOdobni ljudje preveč začnoli sovražiti dobroga Jezuša. Vsepovsedi so za-ničljivo gučali od njega, njegov navuk ogrizavali, se smejali njegovim čfldom, njegovo živlenje zaničavali i blatili njegovo svetost. Zato ka so ljudje K/istuša začnoli meti za Mesiaša, so ga pri „velki popaj" i starešinaj v Jeruzalemi tožili i so pravili: Ta reč nemre meti dobroga konca, ljfldje se zbuntajo, nedo njim več šteli biti pokorni i naslednje si toga človeka zvolijo za krala; tak Rimlane proti sebi najhujskajo i tej njim deželo vničijo.
S takšim gučom so farizeušje znali duhovnike i posvetne oblasti pridobiti na svojo stran, da so bili proti Kristuši. To sovraštvo je tak bolelo Knstuša v srce, ka se je proti tomi pri sled-
*) Po knigi: Erhad—Kociančič: Kristusov življenje in smrt.
njoj večerji pritožo, reko :č „Či vas svet sovraži, znajte, ka je mene prle sovražo kak vas. Oni so vidli moja dobra dela i vse-edno sovražijo mene i mojega dobroga Očo. Pa da se dopuni prerokovanje, štero je v njihovoj postavi zapisano: Zobston so me sovražili."
Premišlavaj, kak so farizeušje Kristusa tOdi pred svetom ogrizavali.
Jezuša je preveč bolelo, da so njemi dobro ime jemali; pa ešče bole ga je bolelo, kda so ga pred vsem ljudstvom zaniča-vali, sramotili i ogrizavali. Kda so pa hOdobni farizeušje vidli, ka s svojim skrivnim ogrizavanjom nikaj ne dosegnejo, so se tak raztreščili, da so ga začnoli pred ljudstvom zaničavati i sramotiti. Tak čtemo po sv. Mataji: „Oni so pravli: Te preklinja." 1 po sv. Lukači: ,.Pravili so: Glejte človeka oblosujnoga i pijanca, pri-jatela cestninarov i grešnikov." 1 po sv. Marki: „Oni so se nad njim pohOjšali, rekoč: Ali ne je to tesar, sin Marije: Odked ma to modrost?" 1 sv. Janoš pravi: »Pravili so ništerni izmed fari-zeušov: Te človek ne je od Boga, ka sobote ne posvečava." 1 sv. Marko pravi pali: ,,Pravili so: Znoro je i šli so ga lovit. Pravili-so: Belzebuba ma i z višjim vragom zganja vrage." Oh, strašno bogokletstvo, grozno sramotenje! Ka misliš, kak so dobroga Jezuša takše reči bolele v srce! Zagvišno njemi je krvavelo srce, da so njemi hOdobneži pri preprostom ljudstvi jemali čast i dobro ime i telko slaboga od njega gučali.
S tem pa ešče neso bili zadovolni, da so ga tak ogrizavali, nego so ga tudi z drugim žalili. Kda je včio v cerkvi, so njemi pretrgali govor i pravili: „To neje istina, ka gučiš! I kašteč je ljfldi včio, pazili so na njegove reči, či bi ga mogli s kem dobiti, ka bi ga tožili. Včasi so poslali k njemi ljudi, ki so ga pitali to i ovo, da bi ga v reči zgrabili. To i ednako so delali; i tak se je dostakrat kakši človek pohujšao i odpadno od njega. Ravnotak se godi tudi pobožnim vučenikom od strani brezvercov i dostakrat tudi med krščeniki, šteri bole Ijflbijo krnico kak svetlost, bole laž kak istino.
Premišlavaj, kak so duhovni ino posvetni, imeniti i preprosti ljudje Kristuša, Gospoda našega, preganjali i šinfali.
Po vzgledi farizeušov so tudi nešterni izmed preprostoga ljudstva začnoli naravnost Kr'stuši nasprotovati i ga zaničOvati, Tak so farizeušje dosta ljfldi od Kristuša odvrnoli, — šteri so ga nato preganjali, kak piše sv. janoš: ,,Med ljfldstvom je bilo dosta guča zavolo njega. Prvi so pravili: D( ber je; drDgi pa: Ne je tak, nego ljfldi zapelavle."
Zato, ka so ga meli za zapelivca, ga neso poštflvali, nego so ga na poti i v cerkvi zbadali. Pravili so njemi v obraz, ka nika ne ve, rekoč: ,,Ka razrni on s pisma, da se ne je včio?" Meli so ga za noroga, rekoč: ,,Meša se njemi, ka ga poslušate?" Šteli so njemi dokazati ka laže: ,,Ti sam od sebe svedočiš; tvoje svedočenje ne je istir.sko." Pravili so, da je obseden od hudob-noga duha. Z ednov rečjov; telko grdoga so njemi v oči metali, tak so ga zaničevali, da se nemre vse povedati.
Ljudstvo je bilo naslednje tak predrzno, da Kristusa ne je samo ogrizavalo i sramotilo, nego je tudi iskalo priliko ga vmoriti.
Ali to ešče ne je bilo zadosta ; oni so tak sovražili Jezuša, ka so njemi smrt prisegnoli, či bi ga v svojo oblast dobili. Zato se jih je Jezuš ogibao, kak piše sv. Janoš: Zatem je šo Jezus v Galilejo; po Judeji najmre ne je šteo hoditi, zato ka so židovje iskali ga vmoriti. Ogibao se jih je, da ne bi ešče več nad njim grešili. Naslednje pa, ar je skrbeo za zveličanje duš, „je skrivoma šo tudi on ta." O najkrotkejši Agnjec, teda je prišlo že tak daleč, ka se nesmeš več pred svetom pokazati? Pa poslOšaj, kak se njemi je godilo. Kda je prišo v cerkev i je ljudi včio, so se židovje tak razsrdili, ka so poberali kamenje, da bi ga kamenjali. 1 zagvišno bi ga kamenjali, pa Jezuš njim je vujšo. Ravnotak se njemi je naskori zatem pali prigodilo. Kda je najmre pravo: ,,Jaz i Oča sva edno", so znova kamenje pobirali, a Jezuš njim je vujšo i je šo iz mesta. Sveti evangelist pristavla, ka se njim je ogno, zato ka njegov čas, to je čas našega odrešenja po njego-voj smrti ešče ne je prišeo.
Zato krščeniki nesmemo nasleduvati židovov i Jezuša od sebe odganjati ali njegov navuk zaničavati, nego s Samuelom naj govorimo: ,,Guči, Gospod, ar tvoj hlapec posluša." I vsaki naj z Davidom trdno sklene, da šče Kristuša vsigdar hvaliti, rekoč: ,,Hvali duša moja i vse, ka je v meni, njegovo sveto ime. Hvali, moja dflša, Gospoda i nikdar ne pozabi njegovih dobrot", ki ti odpušča grehe, ki ti ozdravla vse slabosti; ki rešavle pogina tvoje življenje, ki te venča z milostjov i smilenjom. Hvalo bom Gospoda vsakši čas; njegova hvala bodi vsikdar v mojih vustaj. V Gospodi naj se hvali moja duša; naj poslGšajo ponižni i naj se veselijo. Zvišavajte z menov Gospoda, i povišavajmo navkflper njegovo ime časno i večno. Z ednov rečjov: Hvalen bodi Jezuš Kristuš za vse prestano preganjanje i krivice na veke! Amen.
Ka je Kristuš v svojem srci trpo i čuto, kda so ga telko preganjali. „Znaj, da za tvojo volo trpim sramotenje."
Premišlavaj, kak so zaničevalne i ogrizavajoče reči zbadale presveto Jezušovo Srce, kda so ga ljudje telko zaničavali.
V kelko je človek višji i irnenitejši, telko žmetnejše i vekše je njegovo zaničavanje. Či bi velkoga kneza ali krala preprosti IjOdje pred svetom zaničavali i sramotili, bila bi za njega dosta vekša sramota, i dosta bole bi ga bolelo, kak či bi kaj takšega trpo človek nizkoga stana. Zato je našega Zveličara vsako takše zaničavanje i sramotenje dosta bole bolelo, kak bi nas bolelo, či bi bili tak, kak on, pred svetom zaničavani i zasmehavani; on je najmre neskončno višji kak najimetnejši človek toga sveta.
Jezuš je bio Bog i človek najsvetejši; prvič ne samo zato, ka ne je meo niednoga greha, nego tudi zato, ka je bio popolen v vsakoj jakosti. On nikdar ne je včino niti najmenšega greha. Nikomi ne je včino nikše krivice, i nikoga ne je razžalo. Fari-zeuše i pismoznance je večkrat karao zavolo njihovih velki hudobij; a to ne je delao iz sovraštva, nego iz same lubezni, da bi svoje grehe spoznali i se pobogšali. Nieden - človek ne je mogeo praviti, da ga je Jezuš kda neprijazno ogovoro. Pač je vsem ljudem skažOvao dobrote, betežne vračo, žalostne tolažo, grešnike spreobračao, nevedne včio i nikdar ne je niednoga brez tolažbe od sebe pusto.
Pomisli teda, kak je moglo Jezuša boleti, da so ga ljudje li večkrat tak sramotili i zaničavali. Ti znaš dobro, kak te boli, či te po krivici tožijo i kaštigajo, če si nedužen ; ali pa, či ti delajo krivico tisti, šterim si samo dobro včino. Ti zdihavleš: Nikdar ne bi mislo, ka mi moji prijateli s takšov krivicov povrnejo moje dobrote. Či bi komi kakšo krivico včino, ležej bi pretrpo ; ali tu sam ščista nedužen i li me tožijo i sodijo kak hudodelnika. — Či kaj takšega tebe boli, pomisli, kelko bole je moglo boleti našega ljflbeznivoga Zveličara, ki je bio ves nedužen i ki nikdar ne je včino najmenše falinge. Zato so bile vse sramotilne reči, kak da bi ga što telkokrat s sulicov smekno v srce. Zato more Jezuš vsakšemi izmed nas praviti: ,,Znaj i spoznaj, da sem za tvojo volo trpo sramoto i krivico."
Premišlavaj, da so tak grde, sramotilne reči strašno žalile Kristušovo neskončno svetost.
Od tistimao kak je najmre začno čuda delati, so ga začnoli vsi ljfldje poštflvati za svetoga moža, za novoga proroka, za dru-goga Eliaša, za pozemeljskoga angela i tOdi za pravoga Mešiaša, šteroga jim je Bog pred telkimi jezero leti oblubo. Teda pomisli, kak je Jezuša bolelo, kda njemi je bilo vzeto njegovo dobro ime, kda so njemi gučali, ka je on zapeljivec i tak njemi dosta ljudi
ne je več vervalo. On ne je bio od ljudi nego od samoga Boga postavlen za krala vsega sveta. On je bio pravi, od Boga obliib-leni i poslani Mešiaš i Zveličar sveta, ki je meo opraviti najime-nitejše delo človečega odrešenja. Zato je bila njegova oseba vredna tak velke časti, da so hOdobe trepetale, sveti angeli pa poklekiivali pred njim.
Kak je ted? Jezuša bolelo, da so ga njegovi lastni podlož-niki razglasili za najvekšega hudodelnika, kak najbole nikaj vred-noga človeka zasmehavali, kak najvekšega bedaka sramotili, i naslednje kak najvekšega hiidodelnika zaničavali ? Bolelo ga je, pravim, ne zavolo njega samoga, nego zavolo ljOdi, šteri so s tem grešili, i zavolo toga jih je bilo dosta, ka ne so v njem vervali.
Premišlavaj ka so sramotilci Jezusovi zaničavali njegovo božanstvo ali bože bitje. Kristuš ne je bio samo najsvetejši človek, nego je bio tfldi pravi Sin Boga Oče, bio je Bog. Zato ka je bio Bog, bio je tudi istinsko Stvoriteo, Vladar i Ohraniteo nebes i zemlje i pravični Sodnik vseh živih i mrtvih. Da je bio Bog, šla njemi je tOdi najvekša čast i najvekše poštflvanje i vse stvari so bile dužne spoznati ga za svojega Gospoda i Boga, i ga na ko-lenaj ponižno moliti. Zato ka je bio Bog, bile so vse njemi včin-jene krivice razžalenje i zaničavanje Bože zato ka je velikost toga greha sam ščista poznao kak Bog i človek; pomisli, kak ga je bolelo to razžalenje Bože.
Premišlavaj ka je čutilo Jezusovo srce med takšim sramo-tenjom i zaničavanjom.
Vsakša sramotilna i zasrnehavajoča reč je Jezušovo srce globoko ranila zavola sočutja zato pa so se njemi smilili vbogi ljOdje ar so krivo mislili od njega, ar neso sprijali njegovoga navuka, neso sprijali prave vere i se ne zveličali. Kelk° dQš se je od njega obrnolo, da so se tak zapelane na veke pogObile, telko smrtni ran je dobilo njegovo presveto Srce. 1 kelko velkih grehov je bilo, teliko peharov punih čemera i žuča je mela njegova sveta duša spiti. Spoznaj krščenik, kelko sramote, krivic, bridkosti i žalosti je Jezus prestajao zavolo nas. Zato moli zdaj:
Hvalen bodi Jezuš Kr|stuš za vse zaničavanje i sramotenje na veke! Amen.
O preliibeznivi Jezuš, jaz te hvalim i častim, ka si zavolo nas potrplivo prenašao telko sramote, krivic i zaničavanja; i te prosim po vsoj tvojoj žalosti i smilenji do tvojih sovražnikov i pre-ganjalcov; daj mi istinsko potrplivo, krotko i nedužno srce, da
bom svoje sovražnike srčno ljubo, je sam pri sebi zagovarjao, dobro za slabo vračao i da tak v tvojoj ljubezni popolen postanem i tebe v stanovitnoj potrplivosti nasledfljem. Amen.
Sveta Bogarodica,
Da je Marija Mati Boža, to nas vči naša sveta vera, vči nas pa tfldi, da je Sin Boži, druga boža peršona sv. Trojstva, človek postao, tak da je na sebe vzeo človečo naturo. 1 to je vzeo iz Marije, kak molimo v verevadlflvanji: Narodo se je od Device Marije. Marija je tak mati tistoga šteri je človek postao, Mati Sina božega, to je Mati Boža ali Bogarodica.
Marija je Mati Boža. Kak velka čast. Vsigdar so skazflvali materi takšo čast, kakšo je mela njena deca, posebno sinovi. Na priliko če koga med svetnike prištejo, je počeščena tfldi njegova mati, ar pravimo, to je mati svetnikova. Ali če postane što krao ali casar je tfldi njegova mati pozdignjena v časti, njoj pravimo mati kralova ali casarova. Če se sin pokaže junaškoga ali pride do visoke časti je tfldi mati počeščena, ar je mati tak slavnoga sina. Oda je Jezuš včio i čflda delo je ednok zakričala edna žena : Blaženo telo, ki te je nosilo. \{a je s tem mislila ? Mislila je, kak srečna mora biti mati, ki ma takšega sina. 1 je šče nanč ne znala, da je Jezuš Sin Boži.
Eva pomeni ,,mati vseh živih" ar je mati vseh ljudi, ki bodo živeli na zemlji. Lehko bi se tfldi zvala:,,Žena iz rebra, ali žena Adamova ali prva grešnica," nego ne — zove se po svojoj deci mati živih, ar njim je dala življenje. Pa kakšo življenje ? Življenje štero se bo končalo, štero bo kratko, puno skrbi i nevole, življenje štero se z smrtjov konča.
Kelko vekša je pa čast Marije, gda jo zovemo Mati Boža al Bogarodica. Mati Boža to je mati tistoga šteri ne živi samo kak Evina deca, nego ki je sam življenje, štero življenje nema ne začetka ne konca, od šteroga mamo vsi življenje. Kj je toti po-mesi mro nego je iz lastivne moči od mrtvih vstano. Sam pravi: ,.Jaz sem gorstanenje in živlenje." Ona je Mati tistoga, ki nam je zadobo vekivečno živlenje i dava krono večnoga živlenja blaženim. 1 tak bi se Marija bole lehko imenOvala mati živih kak Eva.
Sv. Pismo pravi, da je moder sin velka dika za stariše. Kakša dika šče more biti za preblaženo Devico, da je Mati Sina Božega, ki je ne samo moder nego nad vse moder, večna modrost sama,
v šterom so vsi kinči i modrosti i znanosti. Ki je ne samo naj-modrejši, nego najsvetejši, naj bole popolen. Kakša dika za Marijo, da je Mati takšega Sina, i celo od Sina samoga zbrana za Mater i od vekomaj določena.
Če premislimo, ka pomeni to ime „Mati Boža", moremo pritrditi sv. Cerkvenim pisatelom, da je Bog nigdar ne dao kakšoj stvorjenoj stvari vekše časti i tudi dati ne mogeo, kak Mariji, da je Mati Boža. Bi lehko dao rožam lepše farbe, zvezdam vekšo svetlobo, sunce da bi bilo bole žareče, angelom vekšo spoznanje i Iubezen kak njim je dao. Nego da bi dao kakši stvari vekšo čast, kak pa da je Mati Boža, toga si sploh nemremo misliti.
Marija je poznala to velko čast zato se je prestrašila gda jo je angel Ciabriel pozdravo: »Zdrava milosti puna . . ." Ne si je mogla misliti v svojoj ponižnosti, da bi bila ona tista, štera je odebrana od vseh i pozdignjena nad vse, zato se je prestrašila, ar je mislila, da jo šatan skOšava. Angel jo pomiri i njoj pravi: j,Ne boj se Marija, ar si miloščo najšla pri Bogi. Ti boš popri-jela i rodila sina i njegovo ime naj bo Jezuš ..." i njej šče pove da jo bo sv. Duh obsenčio in nadaljava ,,...i ka bo rojeno od tebe bo Sin Boži imenflvano."
Tak je angeo Mariji razložo kak visoko jo je Bog pozdigno i nam pokazo velko diko i čast Marije.
Mali greh.
Spisao A. Bel t rami. — Poslovenio J. T.
II. Poglavje.
Kaj je smrtni greh? Smrt in grob duše. Tisti, ki včini kakši veliki greh, oropa samoga sebe posvečajoče milosti bože, vmori svojo dOšo, jo pokrije z mrtvčim prtom i silne v grob. I če jo ne vzbfldi s pokorov, jo bo zavilo v svoje strašne plamene brez-dno peklensko. Kratko, smrtni greh je duševni samomor.
Kaj je pa mali, odpustlivi greh? Je dGševni beteg, je gobavost našega duha, štera ga včini gnOsnoga. Mali greh ne vmori dfiše, njoj ne vniči posvečujoče milosti bože; nego jo zabodene, jo rani i obsiple s smrdečimi ranami. I kak beteg, če se dobro ne vrači, lehko pripela človeka do groba, tak tudi mali greh lehko pripela dflšo do smrti, to je do smrtnoga greha. O če bi čutili dflševne bolečine, kak čutimo telovne nesreče, če bi bili bole ob-čutlivi za večnost kak za časnost, bi spremenili svoje mnenje o žalitvi božoj. Kelko se trOdimo za telovno zdravje! i kak malo se
brigamo za dflševno zdravje! Če smo se prehladih', ali nas mantra mrzlica, včasi bežimo k zdravniki i ga prosimo za vracvo, se damo oprostiti (odvezati) od zdržnosti i posta i ta nehamo vsakše delo. Če pa spadnemo v greh, migamo z ramami, smo brezbrižni i pustimo, da naša duša sirota omedlevle i se nikaj ne zmenimo za sredstva, tak lehka in mogočna, štera nam je dober Bog preskrbo s svojov dragocenov krojov na žalostnom vrhi Golgote.
Nekoč se je slavni franeuski krao, sv. Ludovik, pogovarjao z nekim dvorjanikom od toga, kak velika hudobija je greh. Na ednok ga pita krao je li pripravlen postati rajši gobav, kak zban-tOvati Boga ? Kavalir, šteri se je bole razmo na boj i orožje, kak na vero, je izpregovoro to nesmiseo: •,,Rajši bi včino treseti grehov kak pa spadno v te strašni beteg." „Jaz pa — njemi odgovori velikodušni vladar genjen — bi rajši izbrao stokrat gobavost, kak samo edno žalitev božo!"
Te odgovor se zdi vzvišen, izreden,, janaški, kakšega si zna zmisliti samo velikodGšna gorečnost svecov. Ali ne motimo se. To je občutek, šteri bi mogeo biti reden, naraven, skupen za vse tiste, ki verjejo v Boga, šteri je prišeo iz nebes i vmro za nas na trdom drevi križa med dvema razbojnikoma, da bi zadostio za grehe sveta. V srednjeveškom časi je bio v Evropi jako razširjeni strašni beteg gobavosti, šteroga so iz Vzhoda prinesli križarje. V mnogih krajih so zidali špitale, da so v nje zbirali takse nesrečneže. V tom časi so se našli taksi, ki so si sami prosili od Boga te beteg zato, da bi lehko zadostili i delali pokoro za svoje grehe v tom živlenji.* Ti so sigurno imeli pravo mišletije o žalitvi božoj i so vagali časne nesreče i večne nesreče na vagi svetoga evangeliuma.
Poznam mešnika, redovnika, šteroga je Bog obiskao z du-gim in težkim betegem, ki ga vsigdar drži na robi groba. Velike so njegove telovne i duševne bolečine. Bio je v cvetji svoje mladosti, gojio je najlepšo nado, da bo delao v goricah sv. cerkve, senjao je v izpreobrnitvi jezerih duš, kda ga je naednok Gospod pohodo s počasnov jetikov, štera njemi je prekrižala vse njegove nade. V žalostnih vorah in minutah, kda čQti vso težo svoje nesreče, i merno objokava teliko sladkih ali zgubljenih senj, on etak modrflje: ,,Kaj pa je te moj beteg? Začeo se je pred šestimi leti, i pravimo, da bo ešče trpeo celo stoletje. Kaj pa je to na vse zadnje? Je menša nesreča od vsakšega tOdi najmenšega greha. Bole bridko bi mogeo objokavati najmenši včinjeni greh, kak pa zgObleno zdravje. Obatrivaj se zato duša moja, ki si ne
* Montalambert: Živlenje sv. Elizabete Vogrske — pogl. 25.
nesrečna, dosta bole nesrečen je tisti, ki žali Boga." Ta mised ga podpira, tolaži i njemi slajša trplenje.
Tisti lflbeznivi mladenec Dominik Savio, šteri je napuno z dišavov svojih čednosti ves oratorij sv. Frančiška v Turini, kak napuni cele grede i okolico cveteči rožnati grm v sprotolešnjih dneh, si je izbrao za geslo svojega živlenja te velikodušne reči: ,,Pripravlen sam rejši vmreti, kak grešiti!" 1 z miloščov božov je ostao veren. Što ga je poznao, nas zagotavla, da niti senca smrtnoga greha ne osenčila belo lilijo njegove nedužnosti i vupam trditi, da je ne včino, bar v zadnjem časi svojega živlenja, niti prostovolnoga maloga greha.
Jezuš pred Pilatom.
V dvorani velikoga zbora kraiOje nenavadna oživlenost. Na, v zvunrednom časi obdržano zborovanje so sodniki sprišli v velikom števili. Nazeretskoga Jezuša so šteli ispitati, ali On je mučao. Videči, ka nikaj neopravijo, ga pošlejo k Pilati, rimskomi upravitelj Palestine. Naednok z velikim sprevodništvom pride Pilat. Na obrazi njemi igra nemer i nepotrplivost misleč: koga bo sodo, što je obtoženec?
Za nekaj minot stopi v sodno dvorano med oboroženimi vo-jakmi eden visoki bledi, v robsko obleko oblečeni, z vajatjov opasani i dostojanstva pun človek. Pilat ga šče nikdar ne je vido i vendar včasi spoznao, da ta dostojanstvena prikazen : Jezuš nemre biti hudodelnik. Pilat stavla pitanja, ali Jezuš neodgovarja, On muči. — Ali kda je končno, na njegovo pitanje : „Teda si ti krao ?" — Jezuš samo tolko odgovoro : „Ti praviš"; te bi pripraven bio pred njega pokleknoti, ar zdaj je znao i čOto, da je On, ki pred njim stoji: Krao nebe i zemle. 1 to svoje spoznanje je slovesno vopovedao pred Jezusovimi tožiteli. Pa vendar-vendar je proti svojemi prepričanji i svojoj dOšnovesti, iz straha pred židovmi obsodo Jezuša na smrt.
O, na smrt obsojeni Jezuš ! kolikokrat sem tQdi jaz grešio proti Tebi iz straha pred ludmi.
Prelomo sam tvoje zapovedi, tajio sam, da sam Tvoj vuče-nik. Vekši grešnik sam, kak Pilat; ve je on pogan bio ; ali jaz sam pa s Tvojov presv. Krvjov odkflpleni krščenik, — i vendar sam Te zatajo, pa ne samo zatajo, bičao i s trnjom koronuvao sam Te, prelubi moj Jezuš! ZdrOžim s Petrovimi skuzami svojo spokor-no prošnjo: s.miluj se meni nevolnomi grešniki, odpflsti mi grehe 1
Zdaj si pa misli, tak do guta v grehe zakopanoga dečka na nagloma mrtvoga! Ka praviš?. .. Mi ga ne bomo nikaj sodili. Bog njemi naj bo milostiven! Eli si pa ti želeš v takšem stani mreti ?
O, kak se pa ludje špilajo s svojim živlenjom! Kak, da bi je stavili v loterijo, či bo sreča, bo, či nej pa nej, bo že tudi dobro. Či ne bo mož, pa bo cifra. O, kak skačejo nad prepadom ! O, kak kaplejo v prepad!...
Ti pa dragi moj dečko, spoznaj, ka tak ne bo šlo! Ka je to ne pravo živlenje, ka je to ne lepa mladost. Ne špilaj se s svojim zveličanjom, ne skači nad prepadom! Nikdar ne pozabi, ka je milost boža k zveličanji potrebna. I ka je prva dužnost vsakoga kristjana skrbeti za to, da žive vsikdar v milosti božoj, tiidi že v mladosti! Zato pa mladoga človeka Bog tudi Iejko pozove k sebi — nepripravlenoga. I kje se ide za celo večnost, tam se ne trbe zanašati na negotovost, tam trbe napraviti zagvišno! Komi se tam poškali, se več nikdar gori ne pobere.
Hodva za Jezusom!
Eli si čilo, ka ti Marija pravi: Hodva za Jezušom!? Eli ideš ! . . . Maš veselje i srčnost? Eli si ešče premišlaveš? . . . Ne vem, či te veseli? Znabiti te je malo sram ? . . . Aha, vej sam pravo ! Bojiš se, ka boš preveč pobožen. To še, to, da neščeš preveč nepriličen biti. To si zaistino skleno. Preveč pobožen pa ne! Vse, ka je prav. ,,Ka je preveč je ešče s kruhom nej dobro," pravijo ludje. Mladi dečko — pa za Jezušom hoditi —to nejde vkiiper? Le po pravici povej: Jeli ka te je sram? . . .
Zdaj, prosim, se pa spomni, ka sva že prle čtela: V glavi mladoga človeka je včasi vse naopak, ka more biti odzgora je odspodi, ka more biti na levoj je na pravoj i naopak, mekla i nočna posoda na sredi stola, skleda i žlice pa za dverarni. To se pravi, ka je lepo, je njemi grdo ka je grdo pa lepo, ka je čast, se njemi vidi sramota, ka nečast pa čast. Piti vino i žganico i vse, ka teče, kak živina pa ešče bole grdo, ponoči okoli tuliti, kak vuk, nedužne zapelavati, sosedovoga zbiti, te pa v vozi sedeti, to je čast. Marijo poslušati i za Jezušom hoditi, pobožen biti . . . to je pa sramota!. . .
Tak misli dosta, dosta dečkov.
O, ti naopak svet! Ti mlada zmešana glava, kak ti vse naopak vidiš ! Eli smo nej prle pravili, ka ti ščemo glavo malo zravnati, da boš svet prav gledao? Ka de se ti vidilo belo, ka je belo, i čarno, ka je čarno, ne pa naopak? O, ti moj dečko, kak se motiš, či misliš, da je pobožnost za dečka sramota, ka to dvoje nejde vkiiper.
Svet pravi, ka tisti, šteri v mladosti pobožno živejo, ka so to sami norci. Majo je za nore, za topanjeke. Eli ti takšim verješ? Norci!? Ci je tak te so najvekši norci sv. Alojz, sv. Stanislav Kostka, od šteroga sam ti že prle ednok pravo, kak je vmirao i šče na jezere drugih, šteri sedijo v nebesaj, kak teva dva. Sploh či je pobožnost norost, kak posvetnjaki
pravijo, te so najvekši norci — svetniki . . . Zdaj mi pa povej, zakoj je na oltare dejvlejo ? Zakoj njim cerkve zidajo ? Zakoj je častimo ? Zakoj njih imena nosimo? Zakoj zastave z njihovimi podobami pri prošecijah nosijo? Eli ne vidite, da svetnikom kažemo za Bogom najvekšo čast, kelko je moremo? Eli mislite, ka mo norce častili? Či je tak častimo, so zais-tino tudi najbole časti vredno ! O, či so takše časti vsedni, so mogli biti tudi najbole pametni ltidje. Ja, pametni, modri, pa kak! kO, da bi mogli biti mi tak modri, bogme, nebi nam bilo v sramoto! Da bi mogeo biti ti tak moder, dečko, ne bi ti bilo žao. Misliš, ka je sv^ Alojziji dnes žao, ka je tak živo ? Pa so ga njegovi posvetni tovariši tiidi meli za norca. On pa si je mislo po svojem i tiidi tak delao. Zdaj ga pa nišče več nema za norca, liki ga ves kat. svet ma v velkoj časti. Skoro v vsakoj cerkvi vidiš njegov kejp i na zastavah ga nosijo. Kat. mladini celoga sveta je vzgled i vzor. Pesmi se njimi spejvlejo.
Prelepa lilija cvete iz san'ga svet'ga raja i diih nedužne angelske to lilijo obdaja.
Angelska lilija v ogradi nebeskom ki si se vzgajala v rodi človeškom, svet te proslavla vnet,' čisti nedužni cvet, sv. Alojz.
Tak, eli spodobno prepevle kat. mladina celoga sveta. Gledaj, kakšo slavo donaša pobožno živlenje! Pa ta slava na sveti je nikaj proti tistoj štero vživa v nebi. O, Alojz to je bio dečko, šteri je meo glavo na pravom konci!
Znaš, pa je ne bio samo on, ki je tak živo ; nego bilo jih je dosta, šteri so živeli, či nej tak pa spodobno. Gde so pa tisti, šteri so se iz njih norca delali ? Potihnoli so za vsikdar i preminoli, kak dim !
Posvetnjaki majo pobožnost za norost, i pobožne liidi za norce. Pa pride čas, kda do inači gučali. Že sv. pismo staroga zakona opisavle kak do pogiibleni na sodnji den mislili i gučali o pobožnosti i pobožnih liideh.
(Dale.)
Vsebina.
Sveti Jožef, oca sladki . Stran	1	Dober sin ... . . .. . Stran	6
Gospoda glej i se ne boj............1	Kristušovo sraniotenje ..................8
Pismo misijonara g. Kerec ...	2	Sveta Bogarodica ... ..............13
Vzgojne iskrice ... ........................4	Mali greh ............ ... ...	14
25. mare...... ... ............5	Jezuš pred Pilatom ........ ...	16