glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
/Z VSEBINE:
3.	Zaskrbljeni borci
4.	Razpad mestotvorne arhitekture 6., 7. Bratska srečanja
9. Mrazovi zmaga in rekord
titovo velenje, 1. junija 1989 številka 20 (976) cena 3000 dinarjev
Velenjčani izstopamo iz Skupnosti slovenskih občin
Le še do konca junija bo velenjska občina, podobno kot tudi nekatere druge slovenske, ki so tak sklep že sprejele, namenjale denar za delo Skupnosti slovenskih občin in tako izstopila iz te skupnosti, ki je nastala pred malo manj kot tridesetimi leti, kamor pa smo se Velenjčani priključili leta 1971.
Zadnjih sedem let se je razkorak med programi Skupnosti slovenskih občin in zagotovljenimi sredstvi vse bolj večal. Članice so iz leta v leto vse bolj omejevale financiranje skupnosti v svojih vse bolj osiromašenih programih. Tudi proračun občine Velenje je lani od obveznih 8,4 milijona dinarjev za skupnost namenil manj, le nekaj več kot 7 milijonov dinarjev.
Pred slabimi tremi leti se je v denarnih zagatah znašel tudi časopis Občan, komunikacijska vez med občinami, ki je kmalu za tem prenehal izhajati. Skupnost ustreznega informacijskega nadomestila zanj ni našla, članice so ostale slabo informirane o delu Skupnosti, premalo seznanjene med seboj, pretrgani so bili stiki s težavami, ki nastajajo in se razrešujejo v posameznih občinah.
Velenjska. občina je bila ena od tistih slovenskih občin, ki je menila, da Skupnost takšna kot je bila v zadnjih časih, ni več potrebna . Tudi zato, ker se vse bolj krepi neposredna vez med občinskimi skupščinami in republiško skupščino, podobno kot vez med upravnimi organi posameznih občin in republiškimi upravnimi organi. Tako velenjska občinska skupščina izstopa iz Skupnosti slovenskih občin s 30. junijem letošnjega leta.	(mkp)
Občinska konferenca ZSMS Velenje

Bo javna razširjena seja zalegla?
V splet prireditev ob letošnjem mesecu mladosti je sodil tudi nedavni posvet predsednikov osnovnih organizacij ZSMS naše občine, na katerem je med drugim prišlo do pobude o organiziranju javne razširjene seje predsedstva občinske konference ZSMS Velenje. To pobudo so prejšnji petek na razširjeni seji prej omenjenega organa udeleženci še enkrat pretehtali.
In zakaj naj bi organizirali javno sejo? Kot smo slišali zato, ker na takšen način hočejo opozoriti nase, na svoje težave, zaradi že sprejetih, vendar iz raznih vzrokov neuresničenih sklepov o problemih mlade generacije naše občine. Nanje so dokaj konkretno opozorili že z analizo, ki so jo predstavili na raznih sejah. Med drugim tudi delegatom vseh treh zborov občinske ksupščine že pred petimi leti. Vendar povsod povsem zaman. Zadolžitve so si menda odgovorni »podajali« iz rok v roke, nazadnje pa naj bi ostale na občinski konferenci SZDL Velenje. Izgovorov, da ni denarja s katerimi so jim največkrat »postregli«, je dovolj, prav tako podrejenega položaja mladinske organizacije skorajda povsod. S takim odnosom se vprašanj mlade generacije ne bo dalo rešiti, so menili. Prej nasprotno. Z učinkovitim nastopom — prav
to naj bi javna seja bila — hočejo dokazati, da obstajajo, živijo in doseči vsaj korak dalje pri reševanju problemov mladih.
Do sem vse lepo in prav, bi rekli, če se ne bi bilo treba dogovoriti, kako jo pripraviti in kdaj. Tu pa mnenja udeležencev petkove razširjene seje predsedstva niso bila več enotna. Zakaj? Ker so nekateri hoteli razširjeno javno sejo na Titovem trgu v Titovem Velenju pripraviti na vrat na nos že ta teden. Drugi pa menili, da je treba biti vendarle nekoliko bolj previden, da je treba že prej omenjeno analizo nekoliko dopolniti, konkretizirati z imeni in priimki odgovornih za uresničevanje že zapisanih sklepov, poslati v obravnavo v osnovne organizacije ZSMS in šele nato predstaviti svoje težave tistim, ki bi se te javne seje udeležili.
Razprava o tem vprašanju je krenila v najrazličnejše smeri. Tudi v tako, ali naj bo mladinska organizacija politična ali naj tudi v najprej opravlja vlogo, ki jo ji je »podaril« sistem, skratka, lotili so se teme, ki mora biti ena od osrednjih točk bližajočega se mladinskega kongresa, in ki bi si zaslužila pozornost širše družbe.
Živahno razpravo, v kateri se je med drugim porajala dilema, ali razširjeno javno sejo sploh pripraviti, so sklenili z naslednjim: javna seja bo; rokovnik naj bi pripravila sekretariat in predsedstvo osnovne organizacije ZSMS Era; skrajni rok za razširjeno javno sejo naj bi bil 16. junij oziroma čimprej, ko bo sejo na Titovem trgu v Titovem Velenju mogoče organizirati.
Upamo, da se bodo organizatorji nanjo resnično temeljito pripravili, in da bodo tisti, ki se je bodo udeležili, vedeli, kaj in kako. Tega namreč vsi udeleženci petkove razširjene seje predsedstva občinske konference ZSMS namreč niso vedeli povsem natančno.
(tap)
Dvosedežnica nared
Po vseh pripetljajih so na Golteh vendarle sklenili gradnjo nove dvosedežnice Smrekovec, ki bo hotel povezala s smučišči na Starih stanih. Kaj to pomeni najbolje vedo smučarji, ki pogosto obiskujejo to smučarsko središče. Po vseh preiskusih jo bodo tehnično prevzeli danes, v četrtek, 1. junija. Ob tem naj spomnimo lastnike sezonskih kart 88/89 naj jih shranijo, saj bodo pri nakupu kart za prihodnjo sezono deležni posebnega popusta.
(j. p., foto: ros)
Gorenje Gospodinjski aparati
V korak z največjimi
Ko je v petek simbolično stekla proizvodnja na avtomatski liniji za preoblikovanje pločevine, v tozdu Številniki Gorenja gospodinjski aparati, je bil tako obeležen zaključek nekaterih pomembnih naložb, ki so se jih lotili v celotnem Gorenju in seveda tudi v tej delovni organizaciji.
V Gorenju gospodinjski aparati so v kratkem obdobju izpeljali
Izvršni svet
Končno se nam je posvetilo
Prostorskemu načrtovanju so želeli nameniti člani velenjskega izvršnega sveta osrednjo pozornost na svoji seji prejšnji teden, še posebej strokovnim osnovam za ureditveni načrt mesta Titovo Velenje. Z njim naj bi predvideli pozidave, dograditve in adaptacije v samem središču mesta, kjer bi bilo mogoče pridobiti še kakšnih 700 stanovanj, okoli 3000 parkirišč... Vse pa kaže, da tukaj še dolgo ne bomo mogli odločneje poseči v prostor, saj še vedno nimamo strokovnih podlag za izdelavo potrebnih prostorskih aktov za to področje.
Nobenega dvoma ni, da je to izredno zahtevna naloga, saj je treba temeljito proučiti vse naravne in prostorske danosti na tem prostoru in njim prilagoditi vse bodoče posege v prostor, vendar
zavlačevanje izdelave tega dokumenta resnično več ne vodi nikamor. Zavod za urbanizem je prišel na sejo kot nosilec izdelave omenjenega projekta, s pobudo, da razpišemo v občini natečaj za
zbiranje predlogov, kako urediti to območje. Vanj bi se lahko vključili tudi mladi strokovnjaki. Predlog je vsekakor spodbuden in hvale vreden, saj je resnično že čas, da preidemo na takšen način zbiranja predlogov za tako pomembne odločitve kot je poseganje v prostor. Vsekakor pa je ta predlog zelo pozen, saj bi moral naročniku Zavod za urbanizem omenjene strokovne osnove predati že zdavnaj.
Nesprejeti prostorski akti na tem področju seveda onemogočajo vse posege v prostor (razen seveda tistih, ki jih že izvajamo in smo jih začrtali s posameznimi akti — takšne rešitve pa nikakor niso dobrodošle, saj se kaj rado zgodi, da se kasneje celovito ne vklapljajo v prostor), zato so člani izvršnega sveta zahtevali pospešeno izdelavo tega v občini
resnično potrebnega dokumenta.
Mnogo kritik je bilo Zavodu za urbanizem izrečenih tudi zaradi zakasnitev nekaterih drugih prostorskih dokumentov, na primer zazidalnega načrta Trebuša. Ti so povedali, da izvira večina težav, ki so pripeljale do zakasnitev iz zavlačevanja izdelave potrebne dokumentacije Cestnega podjetja, Desa in ptt. Tudi njih so člani izvršnega sveta pozvali, da pospešeno opravijo sprejete naloge, še posebej, ker v občini vse obveznosti do njih sproti uresničujemo.
Več kot jasno je, da se pri prostorskem načrtovanju v občini zatika, da sprejemamo potrebne akte vedno v zadnjem trenutku, ko nam že gorijo tla pod nogami. Vzrok za to pa je verjetno tudi v temu, da se zanašamo na enega izvajalca.
Mira Zakošek
naložbo v prvo fazo projekta enojna in dvojna vgradna pečica, linijo direktnega emajliranja, ureditev sodobne linije cinkanja v bobnih ter razširitev in posodobitev prostorov družbene prehrane- Največja naložbena dejavnost pa je bila opravljena prav v tozdu Številniki, kjer so si še posebej prizadevali, da izboljšajo delovne pogoje delavcev, seveda pa želijo s temi posodobitvami kar najuspešneje slediti zahtevam, ki jih pred njih postavlja tržišče.
Kot je poudaril direktor delovne organizacije Ladislav Grdi-na, pomenijo nekatere od teh naložb velik prihranek energije, odpravljajo tista delovna mesta, kjer so doslej delavci delali pod najtežjimi delovnimi pogoji, obenem pa omogočajo postopno posodobitev tehnologije ter uvajanje nekaterih novih izdelkov.
Nova oprema, veliko je je iz uvoza, je računalniško vodena, tako da omogoča hitrejše prilagajanje proizvodnje, seveda pa zahteva dodatna znanja in spremenjeno miselnost delavcev.
Kot so poudarili na novinarski konferenci, ki so jo pripravili ob tej priložnosti, bo sedanja posodobitev omogočila, da bodo iz-delki Gorenja sedaj še kakovostnejši in tako še bolj konkurenčni drugim proizvajalcem na zahodnih trgih, kamor že sedaj izvažajo velik del proizvodnje. Njihovi tehnološko najbolj izpopolnjeni gospodinjski aparati se že sedaj lahko enakovredno merijo s podobnimi izdelki svetovno najbolj znanih proizvajalcev in jih (po tujih testih) marsikdaj tudi prekašajo. Tak primer je recimo njihov najboljši pralni stroj, ki je izredno varčen in se njegov nakup, kljub za naše žepe sorazmerno visoki ceni, obrestuje že v letu dni.
Poleg tega pa je ta stroj ekološko čistejši in ima še vrsto drugih prednosti. Posodobitev Gore-njevih delovnih organizacij je torej izredno skrbno načrtovana, to pa je razumljivo, saj so stroški za nakup nove opreme zelo visoki in vsaka napačna usmeritev lahko močno omaja uspešnost posamezne delovne organizacije.
B. Zakošek
Družbene dejavnosti v občini Mozirje
»Najnižje« višje stopnje
Termoelektrarne Šoštanj
Gostili so delavce termoelektrarn
Prrejšnji konec tedna so šoštanjske termoelektrarne pripravile majskaa srečanja delavcev termoelektrarn iz cele Jugoslavije.
Uideležilo se jih je okrog 30O športnikov in športnic, ki so se poleg špourtnih tekmovanj udeležili tudi oekoloških razprav. Te je organizacijski odbor pripravil v Topolšici. Pri obravnavi nadvse perečega in aktuaalnega vprašanja so udeleženci razprav ugotovili, daje na področju ebkologije doslej največ naredila prav Teš. Med drugim tudi zaradi prtrecej bolje urejene zakonodaje na tem področju. Ob koncu so si ogledalih še ekološki film Ljudje iz gline.
Mdajska srečanja delavcev termoelektrarn Jugoslavije so uspela. Tako kkot pri vseh tudi pri teh niso bli najpomembnejši rezultati, ampak to,>, da so se med udeleženci spletle nove prijateljske vezi.
Irena Tirnanič, foto: vos
Razbremenitev dol, obremenitev gor, bi lahko dejali za zadnja dogajanja v zvezi z združenim delom in družbenimi dejavnostmi. To seveda v nobenem primeru ne velja zgolj za mozirsko občino. Galopirajoča inflacija je storila svoje in še bo, ob tem pa se v občini Mozirje srečujejo še z enim problemom. V prvih štirih mesecih so se osebni dohodki povečali za 406 indeksnih točk, prihodki v družbenih dejavnostih iz tega naslova pa za 357. Kje je torej razlika 409 točk? Kakorkoli že, če ne želijo ukinjati posameznih dejavnosti, bodo morali zvišati prispevne stopnje.
Povišana stopnja je izračunana na podlagi dejanskih prihodkov v prvih štirih mesecih ter na
predvideni 30-odstotni rasti mase za brutto osebne dohodke v maju in juniju. To pomeni izpad 230.328.00 dinarjev ob prvem obračunu. Po tem izračunu bo treba s I. julijem zvišati prispevne stopnje za 1,09. Prispevne stopnje se bodo zvišale samo v zdravstvu in za malenkost v raziskovanju, v ostalih skupnostih pa znižale.
Temu je treba dodati tudi zvišanje stopenj na račun oprostitve plačila prispevka za družbene dejavnosti za RTC Golte, tudi od I. 7. dalje. To pomeni izpad 0,67 prihodkov. Preračunano v stopnje pridemo do dejstva, da se bodo prispevne stopnje za družbene dejavnosti v mozirski občini
zvišale za 1,39, kar je v primerjavi s številnimi drugimi občinami še najmanj, nihče pa v tem položaju seveda ne more zagotoviti, da tudi do novih povišanj ne bo prišlo. Obremenitev osebnih dohodkov s prispevki za družbene dejavnosti je bila doslej 20,66, poslej bo 21,99, skupna obremenitev osebnih dohodkov pa 42,77. Na račun tega zvišanja bodo netto osebni dohodki nižji za 2,43 odstotkov. Položaj zaenkrat še obvladujejo, v prihodnje bodo gibanje spremljali zares sprotno in ukrepali, da ne bi bilo manjka, glede na veljavo zakonodajo pa tudi presežki niso ravno dobrodošli.
j. p.
Cooperjev test
ZveM telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo 6. in 7. junija pripravila Cooperjev test na stadionu ob Jezera, ki se bo enkrat pričel ob 18. uri, ponovili pa ga bodo konec meseca. Pred testom in po njem bodo imeli vsi udeleženci možnost kontrole pritiska in utripa, po testa pa bo v prostorih atletskega kluba prerivanje na temo »Vpliv teka na organizem«.
Celjsko območje
»Sa-ša« dviguje regijo
Obe občini, ki sodita v Savinj-sko-šaleško gospodarsko zbornico, sta v zgornjem domu uspešnih občin na celjskem območju. Od osmih občin so namreč štiri v prvih štirih mesecih zabeležile rast industrijske proizvodnje (glede na enako obdobje lani), med temi sta tudi občini Velenje in Mozirje. Največji proizvodni skok so naredili Žalčani in sicer za 18 odstotkov, sledi velenjska občina, kjer je proizvodnja porasla za 14 odstotkov, tretji so Konjičani — 7, četrti in zadnji od občin, kjer je proizvodnja porasla, pa je bila mozirska občina — za 5,7 odstotka.
Gospodarjenja v mesecih od januarja do aprila za zdaj še ni mogoče natančno oceniti, ker predvsem še niso znani vsi denarni kazalci, vendar sta po mnenju predstavnikov celjske medobčinske gospodarske zbornice (ki so s podatki zastopali tudi sa-vinjsko-šaleško gospodarsko zbornico — na seji sveta občin
celjskega območja, kjer so obravnavali te rezultate ni namreč bilo predstavnika te zbornice, niti se seje ni udeležil noben od predstavnikov velenjske občine) pomembna vsaj dva kazalca: da namreč podatki iz dve tretjine organizacij kažejo, da imajo dovolj naročil za delo in da so tudi dokaj dobro oskrbljeni z reprodukcijskim materialom oziroma surovinami; manj ugoden pa je podatek, da likvidnost še vedno močno pada. Prav tako pričakujejo še večji izvozni skok v prihodnjih mesecih, saj je uvoz reprodukcijskega materiala močno narasel in pokvaril dosednajo ugodno sl'ko kritja uvoza in izvoza.
Regijsko gospodarstvo je v prvem četrtletju izvozilo za 134 milijonov dolarjev blaga, to je za 14 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju. Močan izvoz šestih občin celjske medobčinske gospodarske zbornice na klirinško območje je prispeval k mo-
čnejši rasti klirinškega izvoza, kot izvoza na konvertibilno območje. Na to območje sta izvoz najbolj zvečali velenjska in mozirska občina. Izvoz na kliring se je v tem času zvečal za 22 odst., na konvertibilno območje pa za 12. Oba kazalca sta ugodnejša kot v republiki, žal pa seje porušilo (in poslabšalo glede na republiko) razmerje izvoza na konvertibilno in klirinško območje: od 80 proti 20, na 79 proti 21. Tudi ob tem velja poudariti, da je slika povsem drugačna v »Saši«. Tu je bilo lani v tem času razmerje 85:15, v letošnjih prvih mesecih seje še zboljšalo v korist konvertibile na 89:11. Velja pa omeniti, da je tudi uvoz v teh dveh občinah bolj usmerjen na konvertibilno območje.
Omenili smo že, da se likvidnostno stanje gospodarstva celjskega območja še vse bol j slabša. Morda je razveseljiv podatek, da se je na osnovi kazalcev prejemkov (nižji za 20 odstotkov) in materialnih stroškov (nižji za 22 odstotkov) vendarle vsaj malo zboljšala ekonomičnost; toda močno so poskočila plačila za obresti, za skupno in splošno porabo in ob upoštevanju vseh doslej znanih kazalcev je bilo na žiro računih za polovico manj denarja kot ob enakem času lani.
(-/k)
Savinjsko-šaleška naveza■
Ljudem je treba prisluhniti
Vedno — ali vsaj običajno, da ne bi kdo pomislil, da ne puslim prostora za diskusijo — pa je najpomembnejši tisti »vendar«. Kar slišim govornika, pogosto je to predstavnik »oblasti«, ki na zapre-paščenje vseh prisotnih predstavnikov ljudstva podpre njihove zahteve. Toda ko vse to izgovori, izusti še tisto usodno besedico »vendar«. In vso stvar postavi povsem na glavo. Oziroma na ljudi.
Ti »predstavniki« ljudstva imajo še drugačno prakso — ne vem. če obstaja o tem kakšna teoretična knjiga, ali se to širi od ust do ust. oziroma od telefonske slušalke do slušalke; njihova taktika ni le v tem. da podpirajo zahtevo ljudstva — ne, to je zanje premalo. Oni zahtevam ljudstva dodajo še nekaj več. Naj mi prosim Janez Pukl. predsednik zbora združenega dela velenjske skupščine opro-
sti. da ga bom vzel za primer. Ne da bi ga kritiziral, bog ne daj. samo njegove besede na zadnji seji. ko so govorili o predlogih krajanov Zavodenj. mi pridejo tako prav. Kot primer, lepo vas prosim tovariš predsednik, samo kot primer.
Tisto, kar so terjali krajani Zavodenj. ni dovolj, je tako malo bolj zaokroženo z mojimi besedami dejal predsednik zbora; če se bodo stvari izkazale, tako kot kaže. potem je treba proizvodnjo v termoelektrarni omejiti ali ustaviti prej. ne šele koncem leta 1992. kot terjajo krajani Zavodenj. O tem ni razprave. Ko pa naj hi dal predlog sklepa, ki so ga pripravili na osnovi referenduma krajani Zavodenj. na glasovanje, je prišel neki čudežni »vendar«. Vendar so potrebni še natančnejši pregledi, natančnej-
ša .. . (Saj smo se zmenili, da je to le primer, kajne?!)
Tak čudežni vendar pogosto postavi stvari povsem na glavo. Kol če miličnik ustavi na cesti občana, kije z vozilom naredil prekršek, pa kršitelj lepo pošteno, kot se za našega državljana spodobi, prizna; tovariš, prav imate, naredil sem prekršek. Prav imate, ker me hočete kaznovati, vendar jaz sem Tain-ta. Pa smo tam!
Mislim, da ima ta »vendar« eno bistveno napako. Ljudje ga ne uporabljajo pravilno. Ob pomembnejših odločitvah ga običajno ne uporabljajo, da hi slabe napovedi spremenili v ugodne. Skoraj vedno je obratno.
Vendar ni vedno tako!
Še bi lahko pisal o teh primerih, vendar bom končal!
(frk)
ootyyyyywwwswpppooooooooooooofl<y^^
Dolgoročni plan občine Mozirje
Mar res popolna zaščita krajine?
V mozirski občini je ponovno v razpravi osnutek dolgoročnega plana občine Mozirje za obdobje 1986—2000. Prvi dokument, narejen leta 1986, je namreč nepopoln, pomanjkljiv zlasti s prostorskega vidika, poln vsebinskih nejasnosti in kot takšen na republiški ravni ni bil usklajen. Med drugim ni vseboval obveznih republiških izhodišč, ki so bila resnici na ljubo sprejeta šele letošnjega februarja. Svoje so dodale spremembe zakona o družbenem planiranju, zlasti pomanjkljiv pa je kartografski del, saj vsebuje le 12 kart preproste izdelave, potrebnih pa jih je kar okrog 150. Ob tem je treba dodati, da ima trenutno dolgoročne plane z republiškimi izhodišči usklajenih le 17 občin, od tega jih je kar 14 to nalogo opravilo letos.
Posebej kaže poudariti, da je
izdelava tega dokumenta zelo otežena zaradi dejstva, da se v mozirski občini srečujejo z izjemno visoko stopnjo zaščite krajine. Po novem je kar okrog dve tretjini Zgornje Savinjske doline varovalnih površin. To pomeni ogromne dodatne stroške, saj denimo samo krajinske zasnove za Logarsko dolino, to je prvi in najcenejši korak, veljajo trenutno 20 starih milijard. Se nekaj. Vse priznanje vsem borcem in zagovornikom krajine, ki pa bi vendarle morali upoštevati, da je v tej krajini treba ohraniti ljudi in življenje. Tega pa brez napredka ne bo. Nihče ne zagovarja krutih posegov v naravo in krajino, precej čudno pa je recimo zahteva, da silosov na kmetijah naj ne bi bilo, ker niso avtohtoni. Toliko v razmislek, jasno pa je, da krajinsko zaščito v mo-
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855 450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 3.000 dinarjev. Mesečna naročnina 11.000 dinarjev, trimesečna naročnina za individualne naročnike 32.400 dinarjev, trimesečna naročnina za tujino 54.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČGP Večer, tozd Mariborski tisk Maribor.
Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
zirski občini ne morejo brezpogojno pristajati, ne da bi zaščitniki opredelili njene posledice na nadaljnji razvoj. Po vseh potrebnih aktivnostih naj bi dolgoročni plan občine Mozirje sprejeli oktobra letos. Naloga je resna in zahtevna, saj brez tega dokumenta m veljaven noben urbanistični dokument.
j. p.
Občina Mozirje
Sisi po novem
V mozirski občini so se razprave o ustavnih spremembah lotili zares temeljito. Že doslej so opravili vrsto aktivnosti. Vse aktivnosti vodi komisija pri občinski konferenci SZDL, ki je pred nedavnim skupaj s komitejem za družbene dejavnosti pripravila razpravo o spremembah ustave, ki se nanašajo na samoupravne interesne skupnosti. To področje je za mozirsko občino še posebej pomembno, zato so za bodočo organiziranost pripravili dva predloga, o njih pa bodo v naslednjih dneh spregovorili še na sejah svetov za posamezne družbene dejavnosti pri občinski konferenci socialistične zveze.
Predloga sta naslednja. V primeru, da bosta zdravstvo in izobraževanje še naprej organizirana kot rizični skupnosti na ravni republike, bodo v mozirski občini za vse ostale družbene dejavnosti ustanovili eno samoupravno interesno skupnost, saj menijo, da bi tudi na ta način lahko obvladovali vsa ostala področja.
Drugi predlog je, da v okviru proračuna skupščine občine Mozirje ustanovijo sklad za družbene dejavnosti. V obeh primerih torej gre za največjo možno mero racionalizacije delovanja samoupravnih interesnih skupnosti.
j. p.
Pipec spet »reže«
Te dni je ponovno' med bralci posebne vrste časnik: kritičen, aktualen, usmerjevalski, progno-zerski. Tak je namreč Pipec, sati-rično-humorističen list, ki ga izdajajo novinarji celjskega območja. Celjski aktiv društva novinarjev Slovenije je namreč edini pri nas, ki dokaj redno, že 26 let, izdaja tako glasilo.
Tudi tokrat so novinarjem pri izdaji glasila priskočile na pomoč mnoge delovne organizacije in tudi s tem dokazale, da ne zamerijo, če jih kdaj piči novinarsko pero.
Dolg do Vekša
Če bodo vse občine celjskega območja poravnale zaostale obveznosti do mariborskega Vekša, bo dislocirani oddelek te visokošolske ustanove v Celju ostal. Tako je že domenjeno, da bodo še tudi letos vpisi v prvi letnik tega oddelka.
Vendar mariborska šola terja dosledno poravnavo stroškov. Zato bodo zdaj tudi podpisali posebno pogodbo, ki naj bi trdneje uravnavala medsebojna razmerja. Seveda je ob tem pomembno, da vse občine poravnajo dolg za nazaj. Brez zaostalih obveznosti je namreč le celjska občina, ostale pa dolgujejo 54 milijonov dinarjev. Največ občina Žalec — skoraj 18 milijonov in velenjska občina 16,5. Mozirska je dolžna le za letošnje prvo tromesečje in to 860 tisočakov.
Ponoven poskus
V	Celju bodo ponovno poskusili izvoliti novega sekretarja občinske konference SZDL. Prve volitve so namreč kljub ponavljanju propadle, saj noben od dveh kandidatov ni dobil potrebne večine. V ponovnem krogu so evidentirali šest možnih kandidatov, v nadaljnji postopek pa so pristali trije. Ti so se tudi javno predstavili. Kako bo vnaprej, bomo šele videli.
(~fk)
iooonnn«vwwwwiiiiiii
Osnovne organizacije ZK
Volijo nova vodstva
V	tem tednu morajo osnovne organizacije Zveze komunistov občine Velenje zaključiti kandidacijske postopke ter ostale priprave na volilno programske konference, ki se bodo po rokovniku, ki so ga izdelali na občinskem komiteju, pričele s prihodnjim tednom, sklenjene pa morajo biti do konca tega meseca.
Le tako bodo namreč lahko temeljito stekle priprave na občinsko volilno programsko konferenco, ki bo predvidoma 21. oktobra. Na njej bomo izvolili tudi delegate za republiški in zvezni partijski kongres.
Na nedavni konferenci so velenjski komunisti temeljito preanalizirali uresničevanje nalog, ki so si jih zadali na lanski programski konferenci, takšen pretres opravljenih aktivnosti pa pričakujejo tudi od osnovnih organizacij.
(mz)
Priznanja ob dnevu varnosti
Za prizadevno in uspešno delo na področju varnosti so ob letošnjem dnevu varnosti prejeli priznanja nekateri delavci velenjske postaje milice.
Srebrni znak zaslug za varnost je prejel miličnik Danijel Kreslin. bronaste znake zaslug za varnost pa Janko Čeru, Albin Marinič, Zvonko Šmid in Angelca Žerjav. Ta znak je prejel tudi občan Mitja Levpušček. Pismene pohvale pa so prejeli Dragica Hriberšek, Izidor Matvoz, Robert Mravljak, Peter Očkerl in Janez Pravdič.
(mz)
Emona ekspres
w
Cisto
naše vojne
Zdi se mi, da v teh čudnih »neoliberalističnih« časih kdaj pa kdaj po krivici pozabljamo na Marxa. Že res, da so ga kompromitirali tisti naši revolucionarni kadri, ki so ga citirali na pamet in šlampasto izvajali v praksi, tu pa tam pa so od prevajalcev zahtevali, da so kakšno malenkost odvzeli ali pa dodali — po potrebi pač! A Marx je za vse to najmanj kriv. Recimo, blazno všeč mi je tista njegova, da »delo osvobaja«. To stoodstotrno drži in kmalu bo še bolj držalo: namreč, kot vse kaže, bo pri nas kmalu edino delo, ki bo osvobajalo, piljenje železnih rešetk na zaporih. Ne mislim samo na Janšo in njegove sotrudnike, ampak na tiste »lepe« grožnje, ki nam jih je zadnjič posvetil veliki vodja Slobodan Miloševič, ko se je sprehajal po aneksirani Vojvodini in so ljudje padali v nezavest, ko so ga videli. Žal nam televizija ni privoščila tega ljudskega navdušenja — seveda iz humanih razlogov, saj objokanih ljudi in takšnih v transu že dolgo nismo videli. Če se prav spomnim, ni nihče recimo zavijal oči od golega navdušenja, ko se je po naši domovini sprehajal Tito in ni zabeležen niti en primer, ko bi kdo od fanatizma takrat padel v nezavest. -So se pa takšne stvari dogajale pred mnogimi leti v neki drugi deželi, na katero nimamo najlepših spominov, pa čeprav nam zdaj njeni potomci vsako leto okupirajo modro jadransko obalo. Med osebnosti, ki so se uvrstile na listo za odstrel, se je na jugu naše dežele zdaj znašel sam Franček Rudolf, književnik, pesnik, scenarist, dramatik in še kaj. Vem, daje dolgo zamorjen kolovratil po ljubljanskih ulicah, se mi tu pa tam potožil, da ga kot ustvarjalca in umetnika tisk ignorira in da ne ve, kaj mu je storiti, da bi se prebil v javnost. Pa toliko lepih stvari je človek napisal! Nič, tisk ga je globoko ignoriral še naprej. Potem mu je šinila v glavo odrešilna ideja in je v ljubljanskem Dnevniku na moč napadel novo srbsko politiko, ki ga — tako je zapisal — nekako spominja na dede in očete tistih potomcev, ki nas vsako poletje znova okupirajo. Naslednji dan je prišel na naslovno stran Politike, končni rezultat pa je takšen: srbski tisk mu je posvetil 15 člankov, komentarjev in psihoanalitičnih študij, v rubrikah za bralce pa so se oglasila znana dopisniška imena, ki verjetno od tega živijo. Poleg tega je imel več kot sto telefonskih pozivov (do sto je štel, potem je pa obupal), na ljubljanskih ulicah pa je trenutno najbolj popularna osebnost.
Kaj vam hočem povedati? Nič drugega kot to, da je človek petindvajset let pisal knjige, romane, pravljice, drame, radijske igre, pesmi in filmske scenarije, pa so ga časopisi tu pa tam morebiti omenili. Pravo življenjsko slavo mu je prinesel šele časopisni članek, v katerem je pač povedal, kaj osebno misli o združeni in osvobojeni Srbiji. Zdaj je tudi na slovenskem medijska osebnost, saj časopisi kar tekmujejo, komu bo prej povedal še kaj bolj ostrega in brezkompromisnega. Kolikor Rudolfa poznam, je to storil zanalašč pravkar mu
Piše;
VINKO
VASLE
namreč izhaja nov roman in ker od tega pač živi, ga je zagotovo že v naprej razprodal. Meni že ne bo pravljic pripovedoval! Sicer pa je znano, da so Cankarja v njegovih časih bolj poznali po tem, da rad pije, kot pa po njegovem pisanju, tako kot Stanovnika bolj poznamo po njegovih brkih, kot pa po njegovih govorih, s katerimi nima ravno prevelike sreče. Vedno reče kaj takšnega, da mora potem en stavek razlagati dve uri in dopovedovati državljanom, kaj je mislil. Veliko bolj natančen je bil v pogovorih z Bavčarjem, a kaže, da se mu nekatere ugotovitve spet zarekle in bo moral napisati vsaj trilogijo, če bo hotel vse prav razložiti. Medtem pa Bavčarjeve »spomine« na takšne in drugačne pogovore s tem ali onim po Ljubljani veselo fotokopirajo, kot v časih osvobodilnega boja, ko je bila ilegala dobro razvita. Če ta hip v našem glavnem mestu kaj veljate, potem ste omenjene Bavčarjeve zapiske zagotovo prebrali. Jaz nekaj veljam . . .
Dolžan pa sem vam sporočiti dva demantija! Človek, ki celo v daljni Ljubljani po službeni dolžnosti bere Naš čas, me je ostro pokaral, ker sem zadnje čase zagrešil kar dve dezinformaciji. Prva se mi je zapisala zadnjič o tem, koliko bo stala konferenca neuvrščenih — ne bo stala dve milijardi dolarjev kot sem zapisal, ampak se še sploh ne ve, koliko bo stala. Se opravičujem, če sem zapisal prenizko številko. Druga napaka pa je moja trditev, da za generala na RTV Ljubljana kandidira samo Janez Zemljarič. Pri nas imamo namreč po novem odprte kandidatne liste, zato so zadnji hip nanjo uvrstili še Marjana Rožiča. Podatek, da gre za dva, ne za enega kandidata, je sila pomemben: oba imata namreč vse kvalifikacije za prosto delovno mesto na slovenskem Hollywoodu (kot zlobneži zmerjajo našo TV hišo)! Tudi doslej je namreč ljubljanska televizij negovala izročilo, da je za šefa RTV najprimernejši tisti kandidat, ki o novinarstvu, radiu in televiziji pojma nima. To je sicer slaba tolažba za gledalce, a dober izgovor za ustoličene: če namreč nič ne veš, tudi odgovoren ne moreš biti. V tem smislu bom čez dve leti kandidiral za direktorja inštituta Jožef Štefan in že v naprej prisegam, da o jedrski energiji, fuzijah, preboju-atomov in o podobnih atomskih zadregah pojma nima..
Za Dan mladosti sem se počutil odlično: od štafetne palice je Slovencem ostala samo še palica, prvi slovenski mladinec Školč mi je zaupal, da se človek v politiki hitro stara, mladi so še vedno naša prihodnost, za nekatere pa revolucija še kar traja.« A nas niso že dovolj osvobodili?!« je rekel neki zlobnež in ga niti zapreti več ne moremo, ko pa ljudje že za vsako figo gredo na cesto.
Titovo Velenje
Priznanja zdravstvenim delavcem
Na nedavni svečani seji delavskega sveta velenjskega zdravstvenega doma je podelil predsednik občinske skupščine Drago Šulek državna odlikovanja zdravstvenim delavcem za njihovo dosedanje uspešno delo.
Prejeli so jih Jožica Bulajič, diplomirani inženir farmacije, Roza-lije Cesar, Marija Kolar, Franc Širko, dr. medicine, magister, Franc Urlep, dr. medicine in Vida Žolnir.
(mz)
I
Zmanjšati proizvodnjo, če čistilnih naprav ne bo
V primeru, da Termoelektrarne Šoštanj do konca leta 1992 ne bodo uresničile zahtev iz odločbe Republiške sanitarne inšpekcije in sklepov zborov skupščine občine Velenje iz leta 1987, bodo 1. januarja 1993 takoj, nepreklicno in trajno, do izgradnje čistilnih naprav zmanjšale proizvodnjo do te mere, da bodo skupne emisije zmanjšane za 90 odstotkov glede na leto 1980.
Takšna je vsebina sklepa, ki je na klopi delegatov velenjske občinske skupščine prišla naknadno, prispela pa iz Zavodenj, kjer so se krajani za takšno pobudo odločili že na referendumu 2. aprila. S tem sklepom, ki sta ga za svojega vzela tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, po raziskavi skupine Varianta pa z njim soglaša in v njem vidi sebe 90 odstotkov prebivalcev Šaleške doline, želijo zagotovitev, da bodo do takrat emisije resnično zmanjšane. Delegati družbenopolitičnega zbora, ki je zasedal dan prej, pa so
poudarili potrebo po sprotnem, operativnem, trimesečnem preverjanju uresničevanj že sprejetih sklepov, ki sicer vodijo k temu, da do konca leta 1992 zgradimo čistilne naprave, vendar pa z roki, ki nas vodijo do tja, že danes kasnimo.
Delegat, ki je prisostvoval zasedanju zbora združenega dela recimo, pa ni mogel prezreti nečesa — občutka, da bi imeli nekateri raje, če bi odločanje o predlogu Zavodenj premaknili na junijsko zasedanje. Zakaj, iz pojasnil ni bilo jasno razbrati. Pa so tudi tisti, ki so se nagibali v
Krajani branijo lastninsko pravico
Za torkovo zasedanje so imeli sicer delegati zbora krajevnih skupnosti kar precej točk dnevnega reda. Njihovo pozornost pa sta med njimi pritegnili le dve vprašanji — predlog odloka o prenehanju lastninske pravice o kompleksu zazidalnega načrta Gaberke ter sklepi in stališča krajanov Zavodenj glede ekološke sanacije.
Nekoliko širšo razpravo so pri najprej omenjeni točki dnevnega reda »povzročili« podpisi prizadetih krajanov, ki bi jim s sprejetjem tega odloka prenehala lastninska pravica na doslej njihovi zemlji in povsem nasprotno stališče delegata te krajevne skupnosti, ki na omenjeni predlog njegova delegacija ni imela pripomb. Zaradi tako zelo različnih mnenj so se delegati tega zbora znašli v dokaj čudnem položaju in o predlogu odloka naposled niso glasovali. Menili so. da se rmora o tem vprašanju čimprej izreči dovolj jasno svet krajevne skupnosti Gaberke, o predlogu pa bodo nato ponovno razpravljali na naslednji seji.
Ekologija je v naši dolini nadvse aktualna tema vsaj v zadnjih dveh, treh letih. Gotovo tudi po
zaslugi zagnanih, in tako je prav, krajanov Zavodenj. Na torkovem zasedanju so predstavniki te krajevne skupnosti delegate seznanili s sklepi, za katere je na aprilskem referendumu glasovalo kar 98 odstotkov tamkajšnjih volilnih upravičencev. Prošnjo ogroženih in žrtvovanih, kot je dejal krajan Zavodenj, so delegati tega zbora v celoti podprli. K že zapisanemu pa dodali pobude, da naj bi ekološko ogroženi kraji pridobili status nerazvitih, da bi za izgradnjo čistilnih naprav šoštanjskih termoelektrarn poskusili pridobiti sredstva iz sklada nerazvitih, med drugimi bi bilo treba proučiti še možnost najetja tujih kreditov. Svojo pripravljenost pri uresničevanju ciljev ekološke sanacije pa naj bi občani velenjske občine izkazali tudi z enodnevnim zaslužkom. Razpravo o tem vprašanju so
možnost, da delegati o tem ne glasujejo, poudarjali, da vsebina takšnega sklepa ni sporna, da je čisto na mestu, in da je ta predlog ali pobuda tudi v popolnem sozvočju z že sprejetimi stališči Skupščine občine Velenje in skladen tudi z interesi prebivalcev doline in republike.
Krajani Zavodenj so v skupščinski dvorani poudarjali, da poznajo že sprejete sklepe, da poznajo tudi sanacijski program TEŠ, dolgoročne plane SR Slovenije, v katerih je zagotovljena ustrezna in pravočasna ekološka sanacija proizvodnje električne energije. Vendar, priča smo tudi dejstvom, pravijo, da sanacija kljub sklepom, odločbam, planom, programom ne poteka po načrtu in je resno ogrožena. Zato, je bilo rečeno, krajani Zavodenj in vsi, ki jih ta problem teži, ne moremo pristajati na možnost, da se konec leta '92 znajdemo pred dejstvom, da čistilnih naprav ni, oziroma, da te ne obratujejo.
M. Krslič — Planine
sklenili z zahtevo po vsaj dvakratnem poročanju o izvajanju ekološke sanacije v šoštanjskih termoelektrarnah v letu na zasedanju tega zbora.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so se na torkovem zasedanju nekoliko dlje zadržali le še pri obravnavi poročila o izvajanju davčne politike v naši občini v preteklem letu. Ob obravani-slednjega so menili, da v občini manjka koncept razvoja tako krajevnih skupnosti kot tudi drobnega gospodarstva, za katerega so odgovorni na tem področju še premalo naredili. Vsa dosedanja prizadevanja so bila očitno premalo učinkovita, saj bi drugače govorili o rasti števila obrtnikov, ne pa o nazadovanju.
Zato so pozvali izvršni svet naše občine, da do novembra letos seznani delegate tega zbora s programom razvoja drobnega gospodarstva v dolini.
ttapj
■
(Ne)vednost delegata?
Zbori občinske skupščine so na zadnji seji med drugim obravnavali osnutek odloka o razlastitvi v Škalah in Hrastov-cu. Kljub temu, da je ta dokument dvignil med krajani ogromno nejevolje in so mnogi nanj Izrekli pripombe tako na svet krajevne skupnosti kot na komite za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja, je bil delegat krajevne skupnosti Skale na zasedanju zbora krajevna skupnost Sob brez mnenja oziroma je na vprašanje predsedujočega odgovoril, da nima pripomb, In je tako kot ostali delegati glasoval za osnutek.
Več kot očitno je, da v krajevni skupnosti tako pomembnemu vprašanju- kot je razlastitev nekega območja (lastniki naj bi po tem odloku imeti zemljo samo v uporabi), ki bo močno spremenila način življenja tod, ne namenjajo dovolj pozornosti. Kako s! drugače razlagati, da omenjeni delegat ni bil pred zasedanjem zborov aa seji delegacije, ki se menda tudi ni sestala, da pred ajo tudi svet krajevne skupnosti tega vprašanja ni uvrstil na dilemi red. Kot smo seznanjeni, veČina krajanov ni proti zazidalnemu načrtu, ju je že potrjen, so samo proti razlastitvi, saj menijo, da bi bilo dovolj, če bi podpisali Izjave, da dovoljujejo gradnje predvidene Z zazidalnim načrtom.
Pa bomo verjetno kasneje spet dobili pod nos: saj je bilo to samoupravno dogovorjeno... sicer pa: sedaj so sprejeli osnutek odloka in po samoupravnem dogovarjanju krajani seveda še lahko vplivajo na nieeovo vsebino.	VOS
In še ena cvetka
Delegati zbora združenega dela so ob obravnavi tega osnutka menili, da človek ne more kar tako dvigniti roke zato, da nekomu vzamejo zemljo, zato so sklenili naj to uredijo v krajevni skupnosti sami, ker niso oni poklicani zato, da barantajo z zemljo. Sicer pa so se vprašali tudi, kako to, da so vsi odgovori na pritožbe negativni, mar to pomeni, da posameznik nima nobene možnosti, da uspe s pritožbo.	mkp
Zgornja Savinjska dolina
Slovo gostinstva kot panoge
Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje razpravljali o kritičnem položaju v Gostinsko turističnem podjetju Turist, ki mu kot kaže ni rešitve. Še zlasti ne po neuspelem referendumu za zadružitev s Trgovsko delovno organizacijo Savinja, ki je bila zaradi tega in zaradi nekaterih svojih usmeritev tudi deležna bodečih kritik. Turist sam je sedaj na tleh in hitri ter ostri ukrepi so nujni. Ob tem velja takoj dodati, da kljub vsem težavam, ki niso od včeraj, v samem Turistu in v sozdu Merx kamor spadajo, sedijo križem rok. Se naj tako obnaša tudi izvršni svet? Zaenkrat še ne, čeprav ne manjka veliko. Sklenili so, da še enkrat skušajo najti rešitev, zavedajo pa se, da je možnosti bore malo.
Dali so torej pobudo Turistu, da do 20. 6. izdela analizo možnosti preživetja in pobudo sozdu Merx, da do enakega roka pripravi predlog za vključitev Turista v eno svojih delovnih organizacij. Ob tem se je izvršni svet zadolžil, da prav tako do 20. junija pripravi oceno možnosti rešitve Turista na »razvojno agresiven način«. To pomeni prevzem Planinskega doma v Logarski dolini, proučitev možnosti zagotovitve sredstev za tekoče potrebe, za valorizacijo zares nizkih osebnih dohodkov in za razvojni program. Na to je nujno navezana ocena možnosti pridobitve sredstev za obnovo Planinskega doma in najprej za odkup, saj se ga Izletnik ne namerava odreči prav poceni (mimogrede — bivanje v njem je zaradi dotrajanih stropov že nevarno); sredstev za dograditev rekreacijskega prostora; sredstev za obnovo Turistovih objektov na Ljubnem, v Nazarjah in Mozirju, za vsakega vsaj po 2,5 milijarde dinarjev, (še enkrat mimogrede — vsakega od njih lahko zaradi sanitarnih
pogojev takoj zaprejo), pa še bi lahko naštevali.
Sredstva? Prvo kar je, so ogromna. Merx je ob ostalih zagotovljenih pogojih pripravljen prispevati polovico potrebnih sredstev (obljubljal je že velikokrat, tokrat verjetno v upanju, da ostali pogoji ne bodo zagotovljeni). Ti ostali pogoji pa so naslednji. V kratkem naj bi občino z Logarsko dolino vred obiskali predstavniki republike in na mestu samem proučili možnosti za razvojni dinar; naslednja možnost je pomoč delovnih organizacij v obliki delničarstva; manj otipljiva je možnost tujih vlaganj.
To so torej tri pobude. Sklepna ugotovitev se ponuja sam po sebi. Turist sam preživeti ne more! Sozd Merx je že odklonil možnost vključitve Turista v eno svojih delovnih organizacij! Turist in Merx se niti ne potrudita, da bi ponudila možnost obstoja! Časi so takšni kot so in kakršni še bodo. Zato ima pobuda o razvojno agresivnem načinu reševanju slabih 5 odstotkov možnosti! Pravijo, da poskusiti vseeno velja. Vsaj nekdo.
Upanja je torej skoraj toliko kot nič. Nujen bo ukrep družbenega varstva. Če bo zanj še čas, saj je na poti zakon, ki možnost tega ukrepa ukinja. Naslednje je stečaj in okrog 60 ljudi brez zaposlitve. Ob tem je pomembno še nekaj — ob vsem poudarjanju turističnih in gostinskih možnosti v zvezi s tem, bo Zgornja Savinjska dolina ostala brez gostinstva — kot panoge. Brez skrbi, gostilne še bodo, vsaka zase in brez hrbtenice. Žalostno, a resnično, kakor je resnično, da je do tega po vsej nedorečenosti zadnjih iet, moralo priti. Ko bi le ta ugotovitev lahko bila zmota! Upanja je prekleto malo.
Janez Plesnik
Skupščina OO ZZB NOV Velenje
Umazane igre nas razdvajajo
Na letno skupščino so se prejšnji torek zbrali člani občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje. Ocenili so opravljeno delo, sprejeli program dela za letos, veliko pozornosti pa so namenili sedanjemu družbenopolitičnemu trenutku.
Borci so vse bolj vpeti v dogodke, ki pretresajo našo družbo, predvsem pa v mrzlično iskanje razvoja. Vse več skrbi pa namenjajo v tej organizaciji tudi reševanju konkretnih težav na področju zdravstva, socialne varnosti, pokojnin in priznavalnin, saj je močno znižanje življenjske ravni prizadelo ravno to generacijo.
Lani je kar 36 odstotkov članov te organizacije prejemalo zajamčene borčevske pokojnine, 17 odstotkov pa jih je dobivalo stalno občinsko priznavalnino. Potrebe pio klimatskem in zdraviliškem zdravljenju se z leti večajo, soočati pa se morajo z zmanjšanimi zmožnostmi tudi na tem področju. Kljub takšnemu stanju pa so svojim članom z zagotavljanjem! različnih oblik pomoči zadovoljivo uredili gmotni položaj.
Nikaikor niso zadovoljni, so
poudarili na skupščini, da je ohranjanje revolucionarnih tradicij prepuščeno predvsem njim, ponosni pa so/ia napredek, ki je bil v občini dosežen na področju spomeniškega varstva, kjer je sprejet družbeni dogovor, ki zagotavlja potreben denar za varstvo in obnovo spominskih obeležij NOB.
Z zadovoljstvom so na zadnji seji ugotavljali, da so med prvimi dojeli potrebo po vsesplošni preobrazbi naše družbe, na to že ne-
kaj časa opozarjajo in podpirajo vse progresivne spremembe v zastavljeni družbeni prenovi tako v gospodarskem kot političnem sistemu.
Zaskrbljeni pa so nad umazanimi političnimi igrami. Takole se sprašujejo: »Kako je mogoče, da se je naša dežela tako skrajno spremenila? Med tem, ko so še pred kakšnim desetletjem Jugoslavijo v tujini cenili in jo označevali kot cvetočo deželo na Balkanu, mi pa mislili, da je narodnostno vprašanje rešeno in smo bili prepričani, da bosta prijateljstvo in tovariško sporazumevanje in dogovarjanje večni načeli, ki bi uravnavali sožitje, je zdaj od glave do peta — tako se nam zdi — vse drugače. Resničnost postaja pravo nasprotje zasnovi te dežele in njenim značilnostim. Samoupravljalska razmerja in mirno ustvarjalno sožitje med narodi in narodnostmi, so preglasili načini, ki jih sprožajo na novo porojene politične elite, ki sodijo v povsem drugačno politično in socialno ozračje, od tistega, kakršnega smo bili vajeni. Prišli smo tako daleč, da skoraj nihče več nikomur ne zaupa, vsaka poteza, še tako dobronamerna, je takoj pod drobnogledom, češ kakšna umazana namera je zadaj. Jugoslavija, ki je bila še kolikor toliko enotna, ko je kosovskim rudarjem grozila prostovoljna smrt v jami, se je po tem dogodku preklala na pol. Slovenija in še nekateri, še zmeraj vztrajamo pri tem, da so bila v ospredju življenja rudarjev, drugi del Jugoslavije pa govori samo o veliki prevari, o zmanipuliranih ljudeh, ki so bili orodje v rokah albanske ire-dente in nacionalistov, o albanskih delavcih, ki so se igrali kontrarevolucijo samo zato, ker so v
jami osem Jni bolje živeli kot kdaj prej na površju. Komu zdaj verjeti? Časopisnim stolpcem v cirilici, polnih besed o umazani igri, ki soji prek rudarjev nasedli tudi na videz humani Slovenci, ali pa podatkom, da je 1248 sta-rotrških rudarjev potrebovalo zdravniško ali bolnišnično pomoč?«
Podobno so na skupščini razmišljali borci tudi o drugih aktualnih dogodkih in poudarili, da je temeljni nesporazum verjetno v tem, kaj si kdo razlaga kot vlado ljudstva. Za nekatere je to miting, na katerem se lahko rešujejo vsi žgoči in velikanski problemi. Za druge pa je demokracija ekonomska, politična, socialna, osebna, vsakršna svoboda, svoboda izražanja misli, pogledov in stališč in to po tihem in z normalnim glasom, ne s kričanjem in žvižganjem.
Iz tega osnovnega nesporazuma o vlogi ljudstva in njegove vladavine oziroma tistih, ki jim je ta vloga v imenu ljudstva zaupana, izhajajo po mnenju borcev, vsi drugi nesporazumi, ki smo jim priča v zadnjem času. Med njimi so osnovno sporočilo zborovanja v Cankarjevem domu, napadi na slovensko vodstvo, bojkot slovenskih proizvodov v nekaterih delih naše države, dolgotrajno in trmasto vztrajanje na tem, da bi morali imeti miting tudi v Ljubljani, vse glasnejši očitki, da smo Slovenci sovražno razpoloženi do naše armade, da komaj čakamo na prvo priložnost za odcepitev ...
Zaradi vseh teh dogodkov je borčevska organizacija zaskrbljena, zaskrbljenost pa so izrazili tudi zaradi razcepa na slovenskem
političnem prizorišču ob »procesu četverice« in seveda zaradi razmer na Kosovu, kjer je prišlo celo do krvave drame in izrednih ukrepov.
Precej pozornosti so namenili tudi političnemu pluralizmu, pri čemer so se opredelili za takšnega, kjer bo v središču dogajanja človek kot samostojen, suvereni nosilec oblasti. Prav zato je treba legalizirati različno razmišljanje ljudi in razvoj novih modelov političnega življenja v okviru Socialistične zveze in doseči dejansko preobrazbo Zveze komunistov, ki naj svojo vizijo razvoja slovenske družbe enakovredno konkurira drugim organizacijam in zvezam znotraj SZDL. Ob tem se zavedajo tudi, da se bo morala tudi njihova organizacija kot pomemben del frontno organizirane Socialistične zveze politično in angažirano vključevati v njeno novo vlogo.
Na skupščini so se zavzeli za korenito reformo ekonomskega in političnega sistema, saj bomo lahko le tako premagali in zagotovili možnosti za stabilen in kontinuiran družbeni razvoj ter ustvarili razmere, ki bodo omogočale vsem našim ljudem človeka vredno življenje.
»Kriza je seveda najbolj kruta,« so dejali, »do delavca in prek njega tudi do upokojenca — ker ogroža njun materialni in socialni položaj in to v tem trenutku — poleg nenormalno visoke inflacije — naš osnovni problem. Ko gre za vprašanje eksistence, se nehajo vsa dobra čustva in hitro bledijo v pozabo dosežene pridobitve pa tudi lepi spomini. Ne samo za delavce, za vse ljudi velja, da je njihov odnos do stranke, političnega sistema in oblasti odvisen predvsem od življenjske ravni — materialne, duhovne, politične, ki jo ta lahko ne samo obljublja, ampak tudi zagotavlja. Delavci bomo stali za tistimi političnimi silami, ki bodo sposobne speljati vse tiste nujne družbene reforme, ki jim bodo zagotovile boljše življenje in perspektivo.«
Zaradi vsega tega so svoja razmišljanja udeleženci skupščine strnili v protestno pismo, ki so ga naslovili republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije. Takole so zapisali: »Zveza združenj borcev NOV občine Velenje z veliko zaskrbljenostjo spremlja dogajanja v naši družbi, ki iz nacionalističnih izhodišč vnašajo razdor med jugoslovanske narode in narodnosti in resno ogrožajo sožitje med njimi v državi, kakršna je nastala iz našega skupnega osvobodilnega boja in socialistične revolucije. Prav tako ogrožajo obetajoči demokratični razvoj in napore za izhod iz gospodarske, družbene in politične krize.
Vznemirjeni smo, ker je zato, ker se dosledno zavzema za popolno enakopravnost vseh narodov in narodnosti v naši državi na osnovi ustave in splošno veljavnih demokratičnih načel, kakor tudi za svobodno izražanje različnosti v drubži, pod ostrimi napadi še zlasti Socialistična republika Slovenija.
Kot udeleženci narodnoosvobodilnega boja, ki smo ponosni na delež, ki smo ga prispevali v skupnem boju za osvoboditev in vsestransko preobrazbo naše dežele izrekamo vso podporo slovenski politiki in zavračamo oceno ZIS o nerazpoloženju oziroma sovraštvu Slovenije do JLA.
Prepričani smo, da je v tem trenutku najprimernejše orožje za izhod iz nevzdržnega stanja skrajna treznost in razsodnost ob doslednem vztrajanju na načelih medsebojnega spoštovanja in priznavanja po enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji.«
Na skupščini so namenili tudi precej pozornosti oblikovanju delovnega programa za to leto, ocenili pa so tudi delo posameznih komisij. Več o tem pa v prihodnji številki Našega časa.
Mira Zakošek
Na svopji skupščini so namenili borci vso skrb sedanjemu družbe-nopolititičnemu trenutku
Sisi družbenih dejavnosti
Kriza se poglablja Maloprodaje
5. srečanje delavcev Gorenjeve
Kaj se dogaja z delegatskim sistemom, bi se lahko vprašali ob zadnjih dogajanjih na tem področju v naši občini. Pa ne samo pri nas, ampak tudi širše. Od ponovno sklicanih nekaterih nesklepčnih aprilskih sejah skupščin so sredi prejšnjega meseca izpolnili delegatsko dolžnost le delegati dveh skupščin. Preostali dve (izobraževanje in kultura) pa sta bili znova nesklepčni. Pa še na sklepčnih so se delegati Gorenja vzdržali pri sprejemanju programov in finančnih načrtov.
Dejstvo je, da je delegatski sistem prišel v krizo, ki se vse bolj in bolj poglablja. Vzroki za to niso neznani. Treba jih je iskati v dvojnosti urejanja tega področja, tako državnega kot samoupravnega. Pri tem pa ni jasno, kdo je za kaj odgovoren. Danes o družbenih dejavnostih delegati formalno odločajo na sejah skupščin sis, politiko in pogoje za odločitve pa v pretežni meri narekuje država. Da je temu tako, smo — če hočemo to priznati ali ne — krivi tudi sami, saj ne znamo dovolj izkoristiti možnosti, ki jih vsemu navkljub delegatski sistem nudi. Svojo nezmožnost raje prikrivamo z izgovarjanjem na intervetno zakonodajo, z iskanjem takšnih ali drugačnih napak izvajalcev in še s čim, namesto da bi več pozornosti v okviru omejenih sredstev namenili
tistim programom, ki so za razvoj družbenih dejavnosti najbolj potrebni. Ne moremo mimo dejstva, da bodo sisi vedno omejeni, če bomo imeli intervetno zakonodajo ali ne. Omejeni bodo od gospodarske učinkovitosti posameznega okolja in pripravljenosti ljudi. Te pa ni. Zadnja dogajanja to zgovorno tudi potrjujejo kot tudi dejstvo, da ostaja delegatski sistem na začetni točki iz leta 1974, čeprav bi ga morali razvijati.
Je morda res vzrok za takšno nezanimanje bolj ali manj formalizem odločanja, občulek nemoči vpliva na posamezne odločitve ali zadnje leto mandatnega obdobja, ki je bilo vsa leta nazaj problematično glede sklepčnosti, kaj šele nekoliko bolj zavzetega dela v delegatskih klopeh. Odgovor na zastavljene dileme bo našel vsak sam. Gotovo pa bo med delegati precej takih, ki bodo med glavne »krivce« uvrstili kar vse tri.
Pred vsemi nami. predvsem pa pred delegati je ob sprejemanju ustavnih amandmajev pomembna odločitev — kje izvajati delegatski sistem na ravni občine, republike ali zveze. Odločitev ni niti malo enostavna, ampak nadvse zahtevna. Sploh, če se ob tem zavedamo vseh posledic. Toda. s takšnim odnosom do zaupnih delegatskih obveznosti, pretehtati ponujenih možnosti gotovo vsaj nekateri ne bodo mogli. Morda se bo ob intenzivnejšem razmišljanju o teh vprašanjih, če drugega ne. komu porodila misel o že večkrat izraženi težnji po racionalizaciji v družbenih dejav-nostih.	lop
Živahen kulturni utrip likovnikov
K živahnemu kulturnemu utripu v delovnih organizacijah in
skupnostih Gorenja v Titovem Velenju prispevajo tudi delavci-likovniki. Potem, ko so svoja dela razstavili v svojih delovnih organizacijah, so se z likovnimi deli predstavili tudi že v drugih delovnih organizacijah in galerijah.
Pred kratkim so v Narodnem muzeju v Titovem Užicu odprli razstavo, ki je bila pred tem razstavljena v galeriji v Pirotu. Na tej razstavi se poleg likovnikov-delavcev Gorenja predstavlja tudi nekaj članov Društva šaleških likovnikov.
Ob dnevu mladosti so v Gorenju Servis razstavili risbe učenci osnovnih šol Miha Pintar-Tole-do in Bratov Mravljakov. V likovnem kotičku v jedilnici družbene prehrane Gorenja razstavlja oljne slike Arpad Salamon, član Društva Šaleških likovnikov.
Gorenja
Skupina likovnikov Gorenja je od 18. do 21. maja 1989 bila gost delovne organizacije Gorenje Bi-ra v Bihacu.k jer so ustvarjali pod mentorstvom akademskega slikarja Anteja Brkiča. V tem času so ustvarili okrog 60 del. ki jih bodo 2. junija razstavili v poslovnih prostorih sozda Gorenje. Tako bomo lahko videli likovna dela Petra Petroviča iz DSSS Gorenje SOZD. Braneta Hudournika iz Gorenja Servis. Viktorije Meh iz Gorenja Gospodinjski aparati, Oskarja Sovinca iz Gorenja Commerce. Beke Cimpec iz Gorenja Glin, Stanislava Stojanovi-ča iz Zdravstvenega centra in Al-pada Šalamona iz Zavoda za urbanizem. ki sta se kot gosta priključila tej likovni koloniji Gorenja v Bihaču.
Majhno slavonsko mestece Li-pik v bližini Pakraca je bilo od 26. do 28. maja v znaku Gorenja, saj je v njem potekalo 5. srečanje delavcev maloprodaje Gorenja Commerce.
Srečanja Gorenjevih maloprodajnih delavcev v Lipiku so se udeležili tudi poslovodni delavci. delegati delavskega sveta in predsednik Konference osnovnih organizacij sindikata delovne organizacije Gorenje Commerce.
V pozdravnih besedah ob otvoritvi srečanja je podpredsednik PO Gorenja Commerce Jure Toplak med drugim dejal, da so takšna srečanja delavcev ne le dobra, temveč potrebna in naj delavci Gorenjeve maloprodaje to tradicijo negujejo še naprej. Ob tem je orisal položaj poslovnega sistema Gorenje na domačem in tujem tržišču, njegovo usmerjenost in osvajanje novih perspektivnih tujih tržišč. Poudaril je pomembne naloge delovne organizacije Gorenje Commerce na domačem tržišču in pomen vloge delavcev maloprodaje pri uresničevanju teh nalog. Delavci
maloprodaje so. po njegovih besedah, skupaj z delavci Gorenja Servis ambasadorji Gorenja na domačem tržišču in sta zato njihovo delo in poslanstvo zelo odgovorna.
Direktor maloprodaje Branko Majdič je sodelavce seznanil z rezultati dela med dvema srečanjema, ki je bilo uspešno, s povečanjem delovnih, prostorskih in transportnih zmogljivosti v maloprodaji ter z uvajanjem računalnikov v poslovanje maloprodaje. Letošnje srečanje je obogatila tudi razstava neutrudnega likovnega ustvarjalca, člana Društva šaleških likovnikov in delavca Maloprodaje Oskarja Sovinca. saj so njegovi akvareli krasili prostrano predvetje hotela, kjer so prebivali udeleženci srečanja.
Dvodnevno srečanje Gorenjevih delavcev je potekalo v prijateljstvu, tovarištvu in športu. V prijateljstvu in tovarištvu so zmagovalci vsi udeleženci. v športnih tekmovanjih pa ljubitelji malega nogometa iz Sarajeva, mini golfa z Reke. iz Ljubljane in Titovega Velenja, pikada iz Prištine, šaha iz Titograda.
Ob zaključku srečanja so delavci maloprodaje iz Zagreba predali prapor srečanja delavcem maloprodaje iz Beograda, ki bodo organizatorji in gostitelji 6. srečanja prihodnje leto v Lepenskem viru. Dušanka Založnik
»Zeleni« se bodo organizirali
Dilem o tem, ali naj ekološka društva razpravljajo tudi o političnih vprašanjih, je konec. Njihov vstop v politični prostor je dokončno definiran, odločno pa ga bodo zastavili z ustanovno skupščino gibanja zelenih; načrtujejo jo za 11. junij.
Podpredsednik gibanja naj bi bil Vane Gošnik, predstavnik občine Velenje, ki seje v zadnjem času v veliki meri posvetil tem vprašanjem.
Glede na to, da so naši občani ekološko osveščeni in da se v veliki meri zanimajo za ta vprašanja (to je pokazala nedvna mnenjska anketa mladine), pričakujejo orgaizatorji ustanovne skupščine velik odziv iz Šaleške doline. To še posebje, ker so svojo organizacijo zastavili kot povsem demokratično, ki ne bo izključevala nikogar. Osnovni cilj tega gibanja pa je dosledna izpeljava zastavljenih ekoloških vprašanj, s tem v zvezi pa se je treba prebiti v politični prostor, torej tja, kjer se tovrstne odločitve sprejemajo.	(mz)
Koordinacijski svet ZSMS na RLV
»Trendi« obveščanja
V delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja so izdali drugo številko TRENDOV, revije, ki zaposlenim ponuja veliko koristnega branja.
Na šestinpetdesetih straneh je mnogo zanimivih člankov, ki so jih za objavo prispevali avtorji zaposleni v tej delovni organizaciji, mnogo poučnega pa prihaja tudi od drugod, prinašajo jih prevodi iz tuje literature in povzetki iz drugih časopisov. Revija Trendi je namenjena vsem zaposlenim, radi pa jo bodo vzeli v roke še zlasti inovatorji in tisti, ki hočejo misliti.
Prvi članek >Podjetništvo, marketing, inovatorstvo, razvoj* išče odgovor na vprašanje — podjetnik, inovator in tržnik: en človek, tri osebe ali team?	fmkp/
Nama Titovo Velenje
Posnemanja vredni pobudi Sobotni Živ-Žav
~f Irnlolrtit- Iuikliinclr0 \lomo V/olaKlon
Poleg vključevanja v reševanje težav, s katerimi se srečujejo zaposleni na Rudniku lignita Velenje, so mladi te delovne organizacije prizadevni tudi na drugih področjih. Prav na njihovo pobudo so gojenci Zavoda za invalidno mladino v Črni na Koroškem prejeli brezplačno 15 ton premoga, delavci bolnišnice Slovenj Gradec pa inkubator in še nekaj drugih pripomočkov zanj. Zaposleni na Rudniku lignita Velenje, ki so delali solidarnostno dnino, so se namreč odrekli trem osminam zalsužka in na tak način so mladi na rudniku zbrali 147 milijonov dinarjev, ki so jih v celoti namenili za nakup inkubatorja.
Kultura v podjetju
Provokativna tema okrogle mize, ki jo v GORENJU pripravljamo v sodelovanju z občinsko ZSS, ni samo vprašanje odgovornim za tovrstno dejavnost v podjetju, temveč poizkus, da ta dejavnost, ki je relativno mlada, v razvojni politiki podjetja najde svoje pravo mesto.
V	okviru teme bomo poizkusili opredeliti vsebinsko in organizacijsko zasnovo te dejavnosti ter ugotoviti, kako je ta dejavnost profesionalno urejena po posameznih podjetjih.
Pogovor lahko opredelimo tudi kot uvod v zvezno posvetovanje, katerega gostitelj bo 26. in 27. oktobra 1989 GORENJE SOZD.
V	pogovoru, ki bo 2. junija ob 10. uri v stavbi sodišča (sejna soba 51 /IV) Titovo Velenje, bodo sodelovali strokovnjaki, ki se daljši čas ukvarjajo s tem področjem kot tudi organizatorji in animatorji kulturne dejavnosti v delovnih organizacijah.	Stanislava Pangeriič
Za kolektiv ljubljanske Name, Veleblagovnice Titovo Velenje, besede »V Nami vsak danj nekaj novega«, že nekaj časa niso zgolj fraza. Tega slogana se držijo dobesedno in ga z dejanji nenehno potrjujejo. Že lani so vsak mesec pripravili najrazličnejše kulturne in zabavne prireditve, ki so v velenjsko Namo pritegnile številne obiskovalce. Nastopali so kulturniki, igralci, pevci, narodnih in zabavnih pesmi. humoristi in še kdo. Skratka, dejali bi za vsakogar nekaj.
Letos nameravajo v Nami to zvrst ponudbe še okrepiti, oziroma so z njo že pričeli. Pred veleblagovnico so postavili vrtno hišico, oder. uredili vrt z mizami in vse skupaj imenovali Miš — maš. Tu je moč dobiti vse vrste napitkov, poskrbeli pa so tudi za jedi na žaru. Na odru bodo ob koncu ledna razni nastopi glasbenih skupin, pevcev in drugih. Pripravili bodo tudi druge zabavne prireditve. Prvi sta bili že prejšnji leden, ko so se pivci piva pomerili v pitju te tekočine s slami-co. v soboto pa je bil na ploščadi velenjske Name živ-žav. Mladi so namreč s kredo risali na ploščad vse, kar je moč kupiti v Veleblagovnici. Stvaritve mladih so bile izraz njihovega videnja, zelo domiselne in občudovanja vredne.
Še na eno zanimivo akcijo velja opozoriti, ki so jo pripravili v velenjski Nami. Mesec dni bodo namreč potrošniki lahko ugibali kakšen predmet se skriva v eni izmed škatelj, ki so razstavljene v izložbi Name. Seveda bo tisti, ki bo uganil skrit predmet, lepo nagrajen.
b.m.
tbPal? Koncert pevskih zborov
Na odrskih deskah kulturnega doma v Šmartnem ob Paki se to soboto, 3. junija, ne bodo predstavili gledališčniki. ampak člani otroškega in mladinskega pevskega zbora osnovne šole bratov Letonja ter učenci glasbene šole Frana Koruna Ko-željskega iz Titovega Velenja. Prireditev bodo popestrili člani likovnega krožka šmarške osnovne šole, ki bodo ob tej priložnosti pripravili razstavo svojih izdelkov v avli kulturnega doma. Program bodo na svojstven način povezovali člani pionirske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem. Koncert bodo začeli ob 20. uri.
Kdo je odgovoren?
Stanovalci Šercerjeve 8 — 12 so pred stanovanjskim poslopjem ob parkirnem prostoru nasadili smreke in okrasno grmičevje.
Grmičevje je bilo zasajeno v aprilu, stanovalec iz sosednjega bloka pa ga je še isti večer uničil in razmetal po tleh.
Ker nas je dejanje zelo prizadelo, smo se posvetovali tudi z občinskim inšpektorjem, ki nam je povedal, da je omenjeno zemljišče družbena last in ker z nasadom ni bila nikomu storjena nikakršna škoda, se je tudi obvezal, da bo sam obiskal omenjeno stranko in jo opozoril na nekulturno in neprimerno dejanje.
Opozorilo očitno ni zaleglo, saj je ta stanovalec ponovno zasajena drevesca in grmičevje sredi dne ponovno uničil.
S problemom je bil seznanjen tudi predstavnik VEKOS-a. ki je povedal, da v takih primerih njihova DO ni pooblaščena ukrepati.
Ker pa si večina stanovalcev naše soseske želi lepo in urejeno okolico, nas zelo zanima ali v občini Titovo Velenje res ne obstaja upravni organ ali oseba, ki bi lahko takim brezčutnim občanom omejili njihovo uničujočo strast.
HS Sereerjeva 8—12
Šentiljski planinci na Uršlji gori
ZA POMLADJO PRIDE POLETJE — TAKRAT SE V VSAKEM LJUBITELJU GORA NEKAJ ZGANE. ČEPRAV SE JE ŽE SEDAJ POTEPAL PO NARAVI, GA TOKRAT NEKA NEVIDNA SILA VLEČE VIŠJE
V	GORE. V SEBI ČUTI, DA GA KLIČEJO IN VABIJO PROSTRANE PLANINSKE VIŠAVE, KJER SE BO NAUŽIL SVEŽEGA ZRAKA IN SE DALEČ OD VSAKODNEVNEGA HRUPA IN SKRBI NOTRANJE SPOČIL. NE ŽGOČE POLETNO SONCE, NITI POTOKI ZNOJA IN TEŽA NAHRBTNIKA NE MOREJO PRAVEGA LJUBITELJA GORA ODVRNITI OD TEGA, DA SE NE BI POTEM, KO SE VRNE
V	DOLINO, ŠE ENKRAT OBRNIL NAZAJ IN SI VSAJ V MISLIH DEJAL: »HVALA TI GORA. ŠE SE VRNEM«
21. maja smo se tudi šentiljski planinci odpravili na svoj prvi izlet v letošnji planinski sezoni. Naš cilj je bila 1670 m visoka Uršlja gora. Ta cilj oziroma goro smo si izbrali udeleženci pohoda v neznano. Do Andrejevega doma na Slemenu, ki je bil naša izhodiščna točka, smo se pripeljali z dvema avtobusoma. Po krajšem postanku v koči, katerega smo izkoristili za zajtrk in pogovor z enim izmed vodičev, ki nas je seznanil o delu naše sekcije in o planu letošnjih izletov, smo si natovorili nahrbtnike in se podali proti Urški. Ker smo kar precej
hiteli smo si pri Križanu privoščili počitek, saj se od tukaj naprej pot postavi precej pokonci. Pri Križanu je bila nekoč gostilna, ki je slovela po tem. da so si tukaj Korošci in Štajerci pogosto skočili v lase. Danes spominja na tiste čase samo še prazna in propadajoča hiša. Ker torej tukaj ni več gostilne se je moral vsak zadovoljiti s tistim kar je imel v nahrbtniku. Kot sem že prej omenil se od tukaj naprej pot postavi pokonci. To pomeni, da prideta pri hoji nos in kolena precej skupaj. Nahrbtnik pa dobiva z višino prav nesramno težo. Za ta vzpon smo se pripravili vsak po svoje. Nekateri so se podložili s sadjem, drugi pa smo se okrep-
čali z »kačjo slino«. Za nepozna-valce gora je potrebno povedati, da je to tekočina, ki preprečuje, da ne bi omagali pod nahrbtnikom. Vendar moramo biti previdni pri uživanju le tekočine, če je zaužijemo preveč se nam lahko zgodi, da bodo mimoidoči mislili. da preštevamo travo ali pa učimo mravlje poštevanko.
Kljub vsem poživilom in pripomočkom je strmina nekatere pošteno zdelala. Naš Doli. ki ima nahrbtnik velik kot omara je zlobno pripomnil, da je to zato ker so jedli jabolka in banane.
Vso stvar je potem uredila Helena. ki se nekoliko spozna na me-decino. Doliju je razložila, da ni-
so krive banane ampak prehitra hoja po ravnem delu poti.
Naj bo tako ali drugače, na cilj smo prispeli vsi. Po poštenem počitku v koči smo si ogledali notranjost TV stolpa in najvišje zgrajene cerkve na slovenskem, katero ravno sedaj obnavljajo. Popoldne je veter pregnal oblake, tako, da smo imeli tudi nekaj sonca, katerega je izkoristil naš fotograf in napravil nekaj spominskih posnetkov. Moral se je kar precej potruditi, da nas je spravil vse na sliko. Ker se je pričela gora ponovno zavijati v oblake smo se odpravili v dolino proti Naravskim ledinam. Čeprav je bila pot precej strma in spolska je šlo vse po sreči, če odštejemo smolo, ki jo je imel naš »Rambo«, ko je med manevrom, katerega strokovno imenuje padec, izgubil svoj dragoceni nož.
Po planu bi morali priti do Njevskega jezera, vendar se je tistih najbolj utrujenih usmilila narava. Med počitkom v koči na Ledinah se je ulil dež in smo ta ko ostanek poti premagali na štirih kolesih. Ostanek izleta smo preživeli ob bregovih tega lepega jezera. Nekaj najbolj neugnanih je odigralo nogometno tekmo in tako dobilo nekaj dodatnih prask in bušk. Domov smo se vrnili zadovoljni, da nam je uspel še en izlet. K temu so veliko pripomogli naši vodniki: Drago. Tine in Irena. Svoje pa sta prispevala tudi šoferja, ki sta nas tudi to pot varno pripeljala nazaj. Pri Pirhu smo si zaželeli srečno do 25. junija, ko se bomo podali na naš drugi izlet, na Raduho.
M. Hrusti

Šola Šalek
Vse glasnejše zahteve po telovadnici
Na svetu staršev osnovne šole Šalek je bila podana pobuda, da organizirajo okroglo mizo oziroma javno razpravo na temo Kdaj normalen pouk telesne vzgoje tudi v osnovni šoli Šalek? Tak sestanek so pripravili prejšnji petek, nanj pa povabili tudi predsednike svetov sosednjih krajevnih skupnosti.
Krajani so ogorčeni, da primer 95, v ostale
smo dobili sredi mesta vzgoj-noizobraževalno ustanovo, ki nima pogojev za izvajanje pouka telesne vzgoje. V tej soseski živijo predvsem družine z majhnimi otroki in bi zatorej telesnovzgojne objekte še posebej potrebovali. To utemeljujejo tudi z vpisom otrok v prvi razred za naslednje šolsko leto, ko je v njihovo šolo vpisanih kar 136 otrok, Veljka Vlahoviča na
v_ ostale pa se manj, Gustav Šilih na primer
63.
V novem šolskem letu bo na novi šoli Šalek že okoli 700 otrok, ki ne bodo imeli najosnovnejših pogojev za pouk telesne vzgoje. Ob tem pa bomo v občini junija otvo-rili novo šolo za 60 otrok z vsemi pripadajočimi objekti. Šalečani se ob tem sprašujejo: »Ali je izgradnja šole — zagotavljanje pogojev otro-
kom za proces vzgoje in izobraževanja prepuščena iznajdljivosti in politični moči posameznikom?«
Predsedniki svetov, ki so se udeležili omenjenega posveta, so menili, da na takšna vprašanja ne morejo odgovarjati in da so to dolžni storiti tisti, ki so sprejeli zadolžitve v zvezi s postavitvijo vzgojno izobraževalne ustanove.
Zahtevali so, da imajo otroci, ki obiskujejo šolo v Šaleku vsaj takšne pogoje kot jih imajo njihovi vrstniki po drugih šolah v Titovem Velenju, še posebej ker se bojijo, da bo prišlo, v kolikor se pogoji šolanja na tej šoli ne bodo spremenili, do večjih zahtev po prešolanju otrok drugam, s tem pa do motenj pri vzgojno izobraževalnem delu ter nezadovoljstva staršev in otrok.	(mz)
Plin za čistejši zrak in okolje
Pohvalno je, da se je tovarna GORENJE v Velenju odločila za napeljavo plina kot najčistejšega goriva. Znanstveniki po svetu že zdavnaj vedo, da je za čisto okolje in čisti zrak najboljše gorivo plin. Poleg tega pa je tudi najbolj poceni gorivo. Kar precej slabega zraka bo manj, če se tako velika tovarna odloči za to, da pomaga očuvati naše okolje.
V NOVEM TEDNIKU in NAŠEM ČASU je bil objavljen članek: LOGARSKA, OAZA MIRU ZA GOSTE. Prelepa Zgornja savinjska dolina, od Na-zarij naprej pravzaprav neokrnjena, brez večje industrije, je resnično turistična ponudba na naših tleh. Ne opeva jo v tem članku zastonj gospod Heinrich Fischer, ugleden popotni novinar, ki jo priporoča za resničen oddih. Dovolila bi si pa predlog, da bi lahko spodnjo dolino od Ljubije do Nazarij še bolj očisti-
li, če bi se tudi tamkajšnje tovarne odločile za napeljavo plina.
Odcep za napeljavo plina je v Bregu pri Polzeli. Napeljava je dolga in stroški veliki. Toda če bi stopile vse tovarne skupaj, bi se ta strošek akumuliral v ceni in ozračju. Pričeli bi kar z ERO — VINO Šmartno ob Paki, nadalje s tovarno KERAMIKA v Gorenju, pa naprej do Ljubije, kjer je tovarna celjske CINKARNE, ELKROJ, Tovarna malih gospodinjskih aparatov GORENJE in GLIN NAZARJE. Poleg tega bi se lahko na vod plina priključili tudi uporabniki privatnih kurišč ali kurišč v stanovanjskih blokih. S tem bi koristili sebi in svojim potomcem.
Naš odnos do narave je tako mačehovski, da ne pomislimo na posledice, ki ogrožajo tudi najlepše predele Slovenije. Ko se borimo za čistilne naprave na
termoelektrarnah v Šoštanju, ki nam uničujejo gozdove, zrak, vodo in zemljo, moramo ob tem gledati tudi na manjše onesnaževalce, ki bi lahko že sedaj pričeli misliti na tiste čase, ko bo na elektrarnah nameščena čistilna naprava. Takrat se bo usmerila vsa pozornost tudi na tovarne, ki kurijo z mazutom. Zato ni odveč, da opomnimo tudi nje na izboljšanje in manjše onesnaževanje.
Priložnost je za dogovor o skupnem vlaganju napeljave plina in zelo potrebno, da se tak dogovor uspešno zaključi. V korist nam vsem. ki živimo sedaj in tistih, ki se bodo še rodili. Kajti tudi ta kurišča z mazutom delno pripomorejo k umiranju gozdov, zastrupljajo zemljo in zrak in vse, kar zraste na polju in vrto-
Za Šaleško ekološko društvo: Marinka Obu
wwwwwwwwwwwwwwuwwww^^
Arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina se sprašujeta:
Razpad mestotvorne arhitekture v dolini?
Da nam je neko mesto všeč, da radi živimo v njem, da nam je blizu, ima zasluge, pa se tega zavedamo ali ne, njegova podoba. Podoba zgradb, ki ga tvorijo, ki nas obdajajo, in ki dajejo pečat vsakemu naseljenemu okolju. Nekateri, ki se na to spoznajo in ni, da jim ne bi verjeli, ugotavljajo, da je bilo mesto Titovo Velenje ob njegovem nastajanju izredno smelo, napredno zasnovano, da pa so v njem nekatere nove arhitekturne prvine, ki se jih lotevajo v mnogih slovenskih mestih, ostale nekako prezrte. S tem soglašata tudi naša sogovornika NANDE KORPNIK in EDI VUČINA, mlada velenjska arhitekta, ki želita spodbuditi vse, ne samo tiste, ki se s tem poklicno ukvarjajo, h kritičnemu in ustvarjalnemu razmišljanju o tem, kaj se dogaja s podobo našega mesta, katerega del smo mi vsi. S tem namenom sta pred kratkim pripravila pogovor, slikovno opremljen r diapozitivi, ki je potekal v velenjski Stiskar-
ni. Morda lahko k takšnemu uvodu prilepimo še tole misel: če je arhitektura umetnost, potem se od drugih umetnostnih zvrsti razlikuje vsaj v nečeim. Če ti film ni všeč — ga ne gledaš, če ti knjiga ni všeč — je ne be-reš, im če ti slika ni všeč — greš mimo. Stavba, proizvod arhitekture kot umetnosti, pa stoji pred teboj celo življenje — pa ti je to všeč ali ne.
•	V čem je torej problem?
Edi Vučina: »Gre za način
gradnje, ki ga prakticiramo v Titovem Velenju zadnjih dvajset let in je sporen v tem, da ne gradi mesta! Preprosto: arhitektura postaja sama sebi namenjena in hoče vsak objekt zase pojmovati kot, »kiparski dosežek<. Na tak način pa uničuje mesto kot celoto.«
Nande Korpnik: »Včasih je bila vsaka stavba podrejena mestu. Ta stil, ki je v veljavi v Titovem Velenju zadnjih dvajset let, pa producira obratno pravilo — stavba, ko se zgradi, si podredi celo mesto. Počasi, ko jih je več, začno prevladovati nad mestom in naenkrat nastane nekakšna ekstravaganca, nastane anarhija. Mesto začne razjedati samega sebe. Ker hoče biti vsaka stavba glavna, ruši identiteto mesta, kontekst mesta, značaj mesta. Mesto enostavno ni več čitljivo.«
•	Ta stil je bil v >uporabi< v mestu Titovo Velenje zadnjih dvajset let. S tega vidika bi lahko za negativno označili vse, ali skoraj vse, kar se je zgradilo v zadnjih desetih letih. Morda s to razliko, da je v enih primerih ta pojavnost bolj očitna kot v drugih. Pa so bili tisti, ki so mesto gradili na tem pogovoru, pripravljeni prisluhniti?
Namde Korpnik: »Ne, niso bili prisotni. Pa tudi njihovih mecenov, t:o je politike in investitorjev ni bilo.«
•	Vidva sta v bistvu >frišna< arhitekta, šele prihajata s fakultete in verjetno svoje ideje prinašata od tam. Želita, da se uporabijo tuikaj, in da se preneha s tem, čemurr pravita razpad mesta?
Nainde Korpnik: »Točno, pri tem sjploh ne gre za najina oseb-
na mnenja, ampak za mnenje Univerze. V ta prostor prenašava tisto, kar so naju naučili. Ko opazujeva druga mesta, vidiva, da se tam stvari premikajo, da se gradi drugače. Vemo zakaj je ta stil, ki ga gradimo v Titovem Velenju zadnjih dvajset let negativen, kaj prinaša in vemo tudi, kakšne bodo posledice. Strokovno je vse to analizirano in dokazano. Želiva torej opozoriti na to, dokler je še čas.«
Edi Vučina: »Sploh ne gre za to, da s kritiko obsojava, saj so tako včasih gradili še marsikje. Gre za to, da skušava to gradnjo na predpostavki o >rušitvi mesta kot mesta< dokazati na primeru razlik, preko razvoja v arhitekturi, preko primerov stavb iz različnih obdobij, ki sva jih našla v prostoru Šaleške doline in na primeru razlik med nekdanjo arhitekturo in to, ki jo kritizirava. Skušava pač prikazati to slepo pot arhitekture zadnjega časa.«
• Pravita, da so tako gradili marsikje, pa še pravi čas spoznali, da grešijo. Prav to spoznanje bi rada >vcepila< tudi v velenjsko javnost?
Nande Korpnik: »To je to.
Ostala mesta so se prebudila. Spet so začela stavbe graditi v kontekstu mesta, spet je postalo glavno mesto in ne stavba, ki vleče pozornost nase.
Rad bi ponazoril s primerom: letošnji Plečnikov nagrajenec za arhitekturo Janez Koželj in lanskoletni nagrajenec za arhitekturni dosežek Bonča sta imela oba v obrazložitvi nagrad nekaj skupnega, poudarjenega — prilagajanje mestu, prilagajanje urbanistični zasnovi, dopolnjevanje, odgrajevanje mesta. Naš nagrajenec, dobitnik občinske na-
Brez i podpisa — namerno
grade v Velenju — glasbena šola naprimer — pa vse to negira. In tu je nekaj narobe!«
•	Mar lahko to pomeni, da je sosednje mesto Šoštanj, gledano s tega vidika, imelo srečo v tem, da mu v zadnjih letih v kontekstu gradnje nismo posvečali kakšne večje pozornosti in ga pustili, da stoji tak kot stoji?
Edi Vučina: »Morda je v tem nekaj resnice. Če bi gledali plane za nazaj, je bil tudi Šoštanj obsojen na tak stil, na arhitekturo, ki bi zanikala tisto, kar je Šoštanj imel vsa prejšnja stoletja. Vendar se zaradi lorsiranega razvoja Velenja, pomanjkanja denarja za Šoštanj, to ni zgodilo. Oziroma se je delno. Tiste stvari, ki so jih zgradili, nekako kažejo značilnosti stila, ki ni spoštoval obstoječega. Vendar ima Šoštanj še vedno vse nastavke za to, da v njem gradimo prijetno mesto. Ureditveni načrt je tik pred obravnavo v skupščini. Narejen je kot nekak vzorčni projekt, kako naj bi se gradilo in projektiralo in nameravamo ga tudi javno predstaviti.«
•	Marsikatero mesto je imelo včasih svojega, rekli bi lahko mestnega arhitekta, ki je bedel nad podobo mesta (s tem nočem reči, da ga danes nimamo?!). Njegovo mesto so danes prevzele institucije, cel kup jih je, ki pa so, to je čutiti, med seboj precej nepovezane in včasih ena za drugo ne ve kaj dela.
Nande Korpnik: »Arhitektura kot umetnost gradnje je razpadla na precej med seboj razglašenih institucij in panog: gradbeništvo, urbanizem, spomeniško varstvo, upravni organi, komunala . . . Vse skupaj pa je tako neuglašeno, da 50 te institucije med seboj popolnoma nesposobne narediti celoto, nesposobne so kakovostno dograjevati mesto. In to zato, ker so neuglašene in ker vsaka od njih premore istočasno preveč in premalo moči.«
Edi Vučina: »Dokaz te razgla-šenosti in razbitosti je, da danes ne more nihče več ugotoviti, kdo je avtor velenjskega Kardeljevega trga. Nihče ne ve, kdo je! Enostavno ga ni, ker mu je vsak nekaj >prislonil<.«
•	Ampak takšna delitev je tudi drugje, v drugih slovenskih mestih, pa se vseeno drugače gradi?
Nande Korpnik: »Ja, ker so bolj dojemljivi. Mislim, da je to na nek način, vsaj malo, povezano z demokratizacijo. V Titovem Velenju vodimo, rekel bi lahko, nekakšno konzervativno politiko, ki omogoča stroki negativni monopol nad stvarmi, nad panogami.«
Edi Vučina: »Z razbitjem monopola bi se takoj pokazale alternative in takoj bi se videlo, kaj je narobe in kaj prav. Odpreti se je treba javnosti.«
Nande Korpnik: »Midva želiva kot arhitekta razjasniti meščanom, opozoriti mecene, pa tudi strokovnjake, če se tega sami ne zavedajo, da je stroka tista, ki greši. Zato se je treba najprej zmeniti v stroki. Kako pa s tem
med ljudi, o tem pa naj razmišljajo tisti, ki so na za to plačanih funkcijah. Midva sva prevzela nalogo, da pokaževa na probleme, jih dokaževa in nakaževa tudi rešitev. To je bil namen in na to bi se omejila.«
•	Kje pa je rešitev?
Edi Vučina: »V odpiranju dela javnosti, s konkurenco, z natečaj-nimi rešitvami. Za to je res treba že prej žrtvovati nekaj denarja, ampak le tako lahko dobimo res najboljšo rešitev. Seveda pa je za to potrebno strokovno mnenje komisije, ki je neobremenjena. To pomeni, da je treba tudi naš prostor odpreti širše. V republiko recimo. Znanja je ogromno, samo ne spustimo ga v naš prostor.«
Nande Korpnik: »Navsezadnje pa so mesto gradili arhitekti, strokovnjaki. Vendar je njihov monopol ščiten s strani mecenov. Tudi oni so krivi, ker ne dajo besede, priložnosti še drugim. Le tem, ki jih imajo, slepo verjamejo. V tem je del njihove krivde.«
•	Povrnimo se na začetek, v nastajanje mesta Titovo Velenje in k tistemu za kar smo rekli — smelost pri nastajanju.
Nande Korpnik: »Takrat so mesto dejansko gledali in videli kot celoto. Tudi ljudi, ki so v to mesto prihajali, so skušali vzgajati kot meščane. Takratnim politikom se je zdelo vredno, da ima mesto videz celote, da v njem vse >igra<. To se pozna v oblikovni arhitekturi, v cestnih elementih, v vzgoji. Danes tega ni več, ker hoče biti kot že nekajkrat rečeno, vsaka stavba glavna, opozarjati nase in tu nastaja ta konflikt.
Vsako mesto ima zasnovo in arhitektura jo mora upoštevati. Upoštevati mora urbanistične
Edi Vučina in Nande Korpnik opozarjata, da bo treba drugače...
danosti mesta, njegove napake in kvalitete. Ni mesta, ki bi bilo grdo! Vsako ima svoje kvalitete, samo drugačne. Projektiranje danes omogoča raznovrsten spekter mest, ki pa jih ne moremo kvalificirati kot lepa ali nelepa. In Titovo Velenje ima izredno dobro zasnovo, žal pa jo danes ruši.«
• Predstavljajo začetki Velenja že arhitekturno dediščino?
Nande Korpnik in Edi Vučina:
»Čeprav je Titovo Velenje izredno mlado mesto, staro 50 let, pa njene začetne stavbe že sodijo v arhitekturno dediščino. Slišimo, da nameravajo v občini Velenje ustanoviti skupino, ki bo bedela nad ohranjanjem arhitekturne dediščine — pa se tu omenjajo meščanske hiše, gradovi, graščine. Ne omenja pa se, da so začetki Velenja že arhitekturna dediščina. Posamezni bloki, Kulturni dom, občinska stavba, delavski klub ... so stavbe, ki so bile gra-
Brez podpisa — namerno
jene v stilu moderne in to je arhitekturna dediščina že danes, pa ne samo za nas, za celo Slovenijo.«
•	Hvalimo prve projektante, njihove zamisli. Pa vendar bi bilo treba reči tudi kaj o tem, da je na popolnoma prazen papir lažje risati.
Nande Korpnik: »Ob tej hvali je res, da niso predvideli razvoja mesta, ki je omejen z naravnimi danostmi. Prostora za gradnjo je še, ampak malo in vsaka napaka v urbanistični zasnovi, arhitekturni zasnovi, se danes podvoji. Tudi zato je treba zraven spustiti čim več ljudi, da bomo res dobili kvaliteto.«
Edi Vučina: »Problem je tudi v zakonodaji. Ko izdelovalec recimo zadosti pogojem, ki so z zakonom predpisani, še ni nobenega zagotovila, da je rešitev res kakovostna. In to zato, ker se te rešitve ne ukvarjajo z oblikovanjem mesta, oblikovanjem v bolj umetniškem smislu, kot o prostoru v katerem se bo prijetno gibati. Včasih je pri zasnovi mesta Titovo Velenje sodelovalo več strok, med njimi so bili tudi sociologi, ki so z raziskavami prišli do svojih zaključkov. Na osnovi tega so se strokovnjaki lotili projektiranja. Danes pa je vsaka panoga sebe zaščitila s predpisi, zakoni. S tem pa se pozablja tista prvina arhitekture, ki jo označujemo kot kulturo mesta samega.«
•	Ta dva mlada velenjska arhitekta, ki smo jima danes pustili, da predstavita svoje poglede vam, pred kratkim pa sta to naredila že v Stiskami, ne iščeta in nočeta iskati krivca za to, kar je. Rada pa bi, da se začne drugače. Zgodi se lahko, in na to ves čas opozarjata, da mesto, ki smo ga včasih radi kazali kot najlepše mesto, z dejansko dobro zasnovo — s stilom, konceptom, zapade v drugo skrajnost: da se zapre kot samozadostno, samovšečno. Na takšno, na katerega tudi zunanji vplivi ne delujejo, ker jim ne pusti. Začne uničevati samega sebe, svojo idejo. Bilo bi škoda pustiti.
Prof. dr. arh. Vladimir Brezar je enemu svojih študentov po tem, ko je videl načrte, rekel, da je Titovemu Velenju uspelo v desetih letih uničiti toliko, za kolikor je Ljubljana potrebovala sto let. Ce želimo prenehati s samovšečnostjo in samozadostnostjo je prav, da razmislimo tudi o tem, o čemer govorita mlada velenjska arhitekta.
Glede na to, da neprestano govorimo o tem, kako da prihajajo iz šol mladi, sposobni kadri, pa jim ne damo možnosti, je tu priložnost. Samo pustiti jim je treba.
MILENA KRSTIČ-PLANINC
ooaxxx>oQooooo«xx»ooooooo«xxxxxxx>ora
Civilizacija je tam, kjer vsakdo sočloveku da vsako pravico, ki jo zahteva zase.
Robert G. Ingersoll
Vsa skrivnost pospravljene pisalne mize je velika košara za papir.
NEA
Mladi v znanju in veščinah SLO in DS
Lučki osnovnošolci tretji v republiki
Konec tedna je bilo v Tacnu letošnje republiško tekmovanje mladih v znanju in veščinah SLO in DS. Nastopilo je 23 osnovnošolskih, 18 srednješolskih ekip in 7 ekip izvenšolske mladine. Iz občin Mozirje in Velenje se je na republiško tekmovanje uvrstila
le ekipa osnovne šole Blaža Ar-niča iz Luč ob Savinji, ki je sicer zmagala na regijskem tekmovanju. Na tem tekmovanju si nobena od ekip iz velenjske občine ni zagotovila udeležbe na republiškem. Mladi so najprej reševali teste, se pomerili v ooznavanju
zdravilnih rastlin, streljanju, prvi pomoči, poznavanju alarmnih znakov in azimuta ter v orientaciji in topografiji.
Pri osnovnih šolah je zmagala ekipa Zreč, ki je bila v regiji druga za Lučami, lučki osnovnošolci
pa so bili v Tacnu tretji. To je lep uspeh, saj je ta ekipa v isti sestavi lani in letos zmagala na občinskem prvenstvu, na regijskem je bila lani tretja in letos prva, za nameček pa letos še tretja v republiki.
j. p.
Reševanje kulturne dediščine
Piloti in reševalci so bili pred prvim poskusom nekoliko zaskrbljeni, po vaji pa vendarle zadovoljni. Reševanje s pomočjo helikopterja je možno, celovito pa ga bodo preverili na prihodnji vaji
RTC Golte
Vse za varnost obiskovalcev
Sredi prejšnjega tedna so na Rekreacijsko-turističnem centru Golte izvedli poskusno vajo reševanja iz gondole s pomočjo helikopterja. Poleg pilotov letalske enote republiškega sekretariata za notranje zadeve, gorskih reševalcev iz Kranja in Celja so sodelovali še delavci tega centra. Poudariti velja, da je bila to prva vaja te vrste v Sloveniji in Jugoslaviji, še kako dobrodošla za letalsko enoto in njene pilote, za gorske reševalce, predvsem pa je to nov korak v zagotavljanju varnosti za vse obiskovalce centra na Golteh in vseh ostalih.
Vaja je bila zares poskusna, saj bodo tisto pravo vajo pripravili v bližnji prihodnosti, datum pa je odvisen od prostega termina helikopterja in njegove posadke. Pri tej vaji, čas ne bo vnaprej določen, ker želijo resnično preveriti najkrajši možni čas za reševanje, bosta poleg helikopterja sodelovala štaba civilne zaščite občin Mozirje in Velenje, ekipe prve pomoči in drugi, sodila pa bo v sklop urjenja na področju družbene samozaščite in v zagotavljanje varnosti na Golteh.	(j. pJ
Nekateri vse vprek vzdihujejo,
drugi pa ...
piscem preteklosti Šaleške doline, ti najdejo pri njem marsikaj, česar v arhivih ni in si na ta način pomagajo do virov za svoje zapise. Bogata je zbirka razglednic in drugih fotografij, ki jih hrani Zvone Čebul, tudi te so v časih, ko že več kot pol krajine ni več take, kot je bila pred petdesetimi leti, izredne dokazne vrednosti. Pa številne plastike^ki so v prostorih zakoncev Čebul . . . Vse to priča o izrednem človeku, ki je ogromno žrtvoval, da je vse to ohranil, vendar kaj takega v pogovoru z Zvonetom ne boste slišali. Kar nekam umevno se mu zdi, da je vse tako, kot je, le boli ga, da ni v kraju posluha za prikaz njegove zbirke. Je Šoštanjčan, ki želi, da bi njegov rojstni kraj dobil javno zbirko, da bi mu poklonil vse zbrano bogastvo naše omike, njenih korenin in dokazov za naš narodnostni obstoj. Pa vendar, dela naprej, skrbno zbira in kadar v kraju potrebujejo stare predmete za kakšno prireditev, se spomnijo Čebula.
Ko sem iskal najrazličnejše podatke za zapis o hranilništvu v Šaleški dolini, teh nisem kaj prida našel v javnih arhivih, pač pa v veliki večini pri Čebulu. Vesel je bil, če je lahko kaj pomagal in prav to je tisto kar odlikuje zbiralca, saj želi na ta način po svojih močeh pomagati odgrniti tančice preteklosti. S tem pa pomaga ohranjati resnice, saj zgodovina je resnica, je učiteljica sedanjih in bodočih rodov.
Razmišljam koliko bi lahko nudili mladim ljudem, če bi si mogli ogledati Cebulovo zbirko. Morda bi na ta način zbudili v njih ponos na prednike, ki so v sebi nosili veliko srčne omike, te dokazi pa so v kulturni in vsakršni zgodovini, tudi v Čebulovih predmetih, slikah, plastikah ...
A. Videčnik
Naše razne inštitucije ohranjajo neizmerna bogastva, hranijo dokaze naše vsestransko bogate kulturne in siceršnje preteklosti, odkupujejo s skromnimi sredstvi, ki so jim na voljo, razne bisere naše prvobitnosti, pa vendar, je to dovolj?
Žal se večkrat dogaja, da se podcenjuje prizadevnost številnih zbiralcev narodnega blaga v raznih krajih. Tu odločno mislim na ljudi, ki hranijo nabrane predmete, slike, listine za svoje okolje, za svoj narod. Nikakor pa ne uvrščam sem tiste, ki si počitniške hišice opremljajo z raznimi bogatimi, kulturno dragocenimi, največkrat na čuden način pridobljenimi predmeti, tu gre bolj za postavljanje, snobizem. Poznam pa vrsto skrbnih zbirateljev, ki vse narodno bogastvo hranijo z namenom, da bi ga poklonili svojemu kraju, no eden takih je tudi Zvone Čebul v Šoštanju. In o njem bi rad povedal nekaj opažanj.
Ze pročelja njegovih stavb pričajo o človeku, ki za njimi biva. Okolje je polno najrazličnejših predmetov, ki so svojevrsten
Le malokje posvečajo iskanju in hrambi kulturnih dokumentov tako skromno pozornost kot pri nas. Kot da bi naše potomce želeli prepričati, da nimajo globokih korenin omike, tako se zdi človeku, ko vse to opazuje, nekaj desetletij nazaj. Pa vendar, prav stare listine, slike, predmeti in vse kar sem spada, povedo iz roda v rod veliko več, kot lahko ohranijo še tako znanstvena dela, še tako strokovne razprave na raznih simpozijih in podobnih srečanjih na katerih vsevprek vzdihujejo kako veliko kulturne dediščine je izgubljene, ne storijo pa neposredno nič, da bi tisto, kar je ostalo, še rešili...
okras obsežnim stenam. Marsikdo bi ob pogledu dejal kakšno zaničljivo ... Vendar pa je tudi ta prvi videz del osebne izkaznice prizadevnega zbiralca in hra-njevalca. Kajti, takoj je treba povedati, da bi Čebul užaljen odklonil še tako mamljivo ponudbo denarja za kakšen predmet. Zaveda se namreč, da gre za narodovo last in bogastvo naše ljud-
ske preteklosti, tapa ni plačljiva z denarjem. Ni in ne more biti predmet trgovanja!
Zvone Čebul je sicer v pokoju in mu je zbiranje sveta stvar, za listanje po orumenelih dokumentih najde vedno več in kot pravi, uživa pri tem, se veseli, da je marsikaj iztrgal iz pozabe in ohranil zanamcem. Nesebično pomaga raznim azisjco.valcem in

Krajevna skupnost Franc Leskošek-Luka, Pesje
Pobrateni z Makedonsko Kamenico
Zaradi stanja kakršno v Jugoslaviji je, so se marsikje medrepubliška sodelovanja ohladila ali celo prekinila. Zato jih znova poskušamo obnoviti, navezati nova poznanstva, ki bodo vodila k razumnejšemu pogledu in utrdila tolikokrat izrečeno spoznanje, da smo le skupno močni in bogatejši.
Takšne in podobne misli so se zagotovo porajale v glavah tistih prizadevnih krajanov Pesja, ki so pripravili za goste iz prijateljske Makedonske Kamenice in Grip iz Splita, v Pesje so pripotovali v petek, nadvse prisrčno dobrodošlico in z njo poskrbeli, da so se gostje v njihovem kraju dobro počutili. Lani je bila delegacija krajevne skupnosti na obisku v Makedonski Kamenici in na Gri-pah, tokrat pa so jim prijatelji iz obeh krajev obisk vrnili. Potrebno je poudariti, da pri teh obiskih ne gre zgolj za prijateljske stike, gre tudi za navezavo poslovnega sodelovanja.
V Pesje je dopotovala 54-član-ska skupina iz Makedonske Kamenice in 10-članska iz Grip iz Splita. Goste so krajani Pesja najprej pričakali z rudarsko godbo in z iepo slovensko navado, s potico in šilčkom močnega. Zatem so jim v domu krajanov tam-buraši in učenci osnovne šole iz Pesja pripravili prisrčen kulturni program. Goste je najprej pozdravil in jim zaželel lepo počutje Tone Hladin. Spregovoril je tudi predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek, ki je de-
jal, da so v sedanjem napetem trenutku takšna srečanja nujno potrebna. Na račun Slovenije, je nadaljeval, ste marsikaj slišali, da pa le ni vse tako, se boste lahko sami prepričali. Sicer pa vedite, da nas je v Titovem Velenju večina priseljencev iz vseh republik, rekli bi lahko, da je Velenje Jugoslavija v malem, živimo pa kot en narod, skladno in prijateljsko, je dejal Drago Šulek in na kraju zaželel gostom lepo počutje v naši občini.
V soboto dopoldne so si gostje z zanimanjem ogledali velenjski muzej, zgodovinske in naravne znamenitosti, še posebej pa mesto Titovo Velenje. Popoldne so se predstavniki makedonske Kamenice, prisoten je bil tudi predsednik skupščine občine Delče-vo, v prostorih savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pogovarjali o konkretnem poslovnem sodelovanju med nekaterimi delovnimi organizacijami iz občine Velenje in iz Makedonske Kamenice. Tako že tečejo dogovori med Esom in makedonskim partnerjem o izgradnji toplotnih podpostaj za toplifikacijo in z Gorenjem o kabelski televiziji.
Zvečer istega dne je v prepolni dvorani kulturnega doma v Titovem Velenju nastopila mednarodno priznana folklorna skupina KUD Vera Jočič iz Makedonske Kamenice. Prikazala je svoje plese, ki so bili prava paša za oči.
Višek obiska je bil vsekakor družabni večer v gostišču Pod
gozdom, na katerem sta se na željo gostov iz Makedonske Kamenice krajevni skupnosti Franca Leskoška-Luke in Makedonska Kamenica pobratili. Ob tej priložnosti so si Makedonci, Hrvati in Slovenci izmenjali simbolična darila. Vsi govorniki na družabni prireditvi so si bili enotni, da se prijateljstvo med Makedonsko Kamenico, Gripami iz Splita in Pesjem, iz leta v leto bolj krepi.
Zadnji dan obiska, v nedeljo, so si gostje najprej ogledali Ro-tovnikovo jamo, žal le nekateri zmanjkalo je namreč elektrike. Zatem so odšli v Savinjski gaj kjer so imeli gostje in gostitelji piknik.
Na kraju zapišimo, da so gostje iz Makedonske Kamenice in z Grip prebivali pri prebivalcih Pesja. Nekateri pri starih znancih, drugi so poznanstva sklenili sedaj. Krajani so tudi sami prispevali denar za družabni večer in piknik. Krajevna skupnost Pesje se vsem krajanom, ki so skrbeli za gostoljubje in ki so goste pričakali v tako velikem številu, iskreno zahvaljuje. Zahvala velja tudi Podkrajskim fantom, ki so s svojim zabavnim programom popestrili razpoloženje gostov. Ko so se gostje v nedeljo poslavljali od svojih prijateljev iz Pesja, so dejali, da so polni nepopisno lepih doživetij. Gostje iz Makedonske Kamenice so svoje prijatelje iz Pesja povabili, naj jih čimprej obiščejo.
Bogdan Mugerle
Dobrodošlica gostom ob prihodu
V objemu gostov in gostiteljev je zazvenela pesem Jugoslavija
Praznovanje pomladi na Ljubeli
Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Skale bo pripravilo v nedeljo (4. junija) na Ljubeli tradicionalno prireditev— praznovanje pomladi.
To je prireditev, ki jo domačini že dobro poznajo in je nad vse priljubljena. Prav zato so se odločili, da jo tokrat pripravijo za vse velenjske otroke. Povabili so vsa občinska društva prijateljev mladine oziroma kar vse otroke in njihove starše. Obljubljajo, da bodo poskrbeli, da bo nedeljsko popoldne v prijetni družbi staršev in otrok prijetno minilo.
Na Ljubeli se bodo začeli zbirati ob 14. uri, približno uro kasneje pa bo stekel bogat program praznovanja pomladi, z obiskom zelenega Jurija in tradicionalnim iskanjem ptičjih gnezd. Vse otroke bodo organizatorji prireditve pogostili s kruhom in sokom, kupili pa si bodo lahko tudi domače pecivo, ki ga bodo napekle prizadevne članice društva. Te so preko zime na večerih pletenja izdelale tudi cel kup igrač, ki si jih bodo lahko otroci po ugodnih cenah kupovali.
Vrstile pa se bodo še tekmovalne in zabavne igrice, v katerih bodo sodelovali tako otroci kot njihovi starši.
Na Ljubeli se torej obeta to nedeljo prava družinska prireditev, ki jo je vredno obiskati. Če bo organizatorjem ponagajalo vreme, bo praznovanje pomladi naslednjo nedeljo.	(mz)
Enologinja svetuje	A
V Mariboru je bilo
Srečanje pionirjev Slovenije
Velenjski pionirji so se udeležili dvodnevnega srečanja pionirjev Slovenije, ki je bilo letos v Mariboru, na njem pa so med drugim sklenili letošnjo pot kurirčkove torbice.
Velenjski pionirji so sodelovali na srečanju zgodovinarjev in sicer so obdelali učenci šole Gustava Šiliha in Karla Destovnika Kajuha nalogi s področja zbiranja predmetov »Muzej in muzejske šolske zbirke«. Za nalogi so prejeli zlato in srebrno priznanje. Druge naloge »Izseljevanje iz domačega kraja do druge svetovne vojne« so se lotili učenci Aškerčeve in Mravljakove šole ter prejeli zlato in bronasto priznanje.
Aktivno so sodelovali velenjski pionirji tudi na okrogli mizi na temo »Pionirska organizacija, moja organizacija«, kjer so razmišljanja sklenili z mnogimi sklepi. Med drugim so poudarili, da morajo biti krožki bolj zanimivi, prilagojeni njihovim željam in zmožnostim. Učenci želijo biti bolj aktivno oblikovalci programov. Ne strinjajo se, da je šolski pevski zbor obvezen, sodelovanje v njem ne more biti merilo za oceno. Zavzeli so se za gradnjo več telovadnic in otroških igrišč, saj bi le tako lahko zadovoljili interese po športnem udejstvova-
nju, želijo pa si tudi več šolskih radijev in več zbiralnih in drugih akcij s pomočjo katerih bi si lahko kaj zaslužili za izlete in ekskurzije. Pionirji si želijo tudi vsebinske spremembe svojega lista ter tekmovanja Vesela šola, kjer bi radi pokazali svojo ustvarjalnost.
S spremembami kurirčkove pošte so zadovoljni, saj se s tem, ko dajejo drug drugemu naloge med sabo spoznavajo, zato predlagajo, da bi ta akcija potekala že od septembra dalje. Želijo pa si tudi sodobnejšega in modernejšega pouka, ki bi moral biti tudi bolj sproščen in prav nobene škode ne bi bilo, če bi iz učnega programa kaj izpustili.
Zavzeli pa so se še za spremembo pionirskih simbolov, na primer namesto izkaznice naj bi imeli kartonček, ki bi jim omogočal popuste za vstope na prireditve ... Ta kartonček bi bila pravzaprav osebna izkaznica pionirja-
Srečanje pa so sklenili s predajo kurirčkove torbice iz vseh petih smeri, predsedniku borcev Slovenije. Delegacija pionirjev naše občine je predala torbico v imenu koroške regije in ob tem sporočila vsem jugoslovanskim pionirjem pozdrave in želje, da se na podobnih srečanjih še dobijo.
(mz)
Uspešno »po nemško« za male šolarje
Delavska univerza Titovo Velenje je letos prvič organizirala tečaj nemškega jezika za predšolske otroke. Starši, ki smo zadnjo uro >vle-kli na ušesa< kaj in koliko so se naučili naši mali šolarji v zimskih in pomladnih mesecih, smo bili ponosni.
Ponosni na vse tri delavsko univerzo, ki je uspešno izvedla to prilagojeno obliko izobraževanja, na tovarišico Marjeto, ki je s svojo požrtvovalnostjo in ljubeznijo do otrok in vzgoje vtirala tuj jezik nadebudni mladini in na otroke. Ti namreč trdijo, da želijo še več kot >Ich und du<.
»Auf vviedersehen in October, tante Marija,« so rekli mali dijaki, vzeli prva spričevala in ponosno zahtevali: »Sedaj pa na sladoled!« Za nagrado — seveda.
Jože Čas
Gasilsko tekmovanje pionirjev in mladincev
Nastopilo je 56 desetin
V Lajšah je bilo v nedeljo občinsko gasilsko tekmovanje pionirk in pionirjev ter mladink in mladincev, ki je bilo hkrati izbirno za območno tekmovanje in za memorial Matevža Haceta, prvega predsednika Gasilske zveze Slovenije, ob l()-letnici njegove smrti. Skupno je nastopilo 56 ekip iz vseh štirinajstih gasilskih društev velenjske občine.
Najboljši po posameznih kategorijah: pionirke A — Škale; pionirke B — Bevče; pionirji A — Paška vas; pionirji B Gaberke II; mladinke — Šentilj; mladinci — Titovo Velenje I.
Prve tri uvrščene ekipe gredo na območno tekmovanje in so prejele pokale, ostale desetine pa diplome z likom Matevža Haceta. Tekmovanje sta organizirala občinska gasilska zveza in gasilsko društvo Šoštanj, zaradi zapleta pri ocenjevanju pa se je nepričakovano zavleklo.
To nedeljo bo na parkirnem prostoru v Gorenju občinsko gasilsko tekmovanje članic in članov. Pričelo se bo ob 7. uri.
b. m.
Tretiranje vinske trte
a peronosporo vinske trte zatiramo z naslednjimi sredstvi:
1.	škropljenje: Antracol 0,2% ali Dithane M-45
0,2%
2.	škropljenje: Antracol combi 0,2% ali Cimo-fol 0.3%
3.	škropljenje: Didomil MZ 0.25% Sandofan 0,15%
4.	škropljenje: enako
5.	škropljenje: Bakreni Antracol 0.4% ali bakreni Euparen 0.3%
6.	škropljenje: isto
7.	Kuprapin
b oidij
Cosan 0.2 do 0.4% Karathan WP 0.1% Bayleton 0.05% Topas 100 EC 0.025% Rubigan 0.015%
c botrytis
Euparen 0.2%
Cimafol 0.3% zavirajo razvoj Bo-
trytisa
Folfet 0.2%
Ronilan 0.1% ali Pinulin Sumilex 0.1%
d akarinoza in erinoza
Folidol olje 0.75% Oleodiazinon 1,0% zimsko škropljenje
Oleoekalux 1,0% zimsko škropljenje
Oleoultracid 0,5% Thiodan 0,2%
e rdeči pajek
Nissuron 0.05% Moron 0.1%
f rdeči ustni ožig
Antracol 0.2% Dithan M-45 0,2%
g črna pegavost vinske trte
Euparen 1% Folpet 0.2% Antracol 0.2%
Veronika Krumpačnik
Najboljša v republiki
Najbrž je odveč poudarjati pomen, ki ga ima gibanje »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«. Ze samo sodelovanje v njem je vredno pozornosti, kaj šele tako dobre naloge kot sta jih izdelala Junca Šafarič in Matej Trampuš, učenca Centra srednjih šol iz Titovega Velenja. Predstavila sta ju na nedavnem, že 13. republiškem tovrstnem srečanju in zanju prejela najvišje priznanje.
Jurica Šafarič ni novinec v jgibanju »Mladi raziskovalci za irazvoj občine Velenje«, ampak pravzaprav njegov reden gost. Za njim je namreč že tretje leto iskanja novih možnosti predvsem na področju robotike in računalništva. Njegovo sodelovanje pa je od prvega leta dalje nadvse uspešno.
V letošnjem gibanju je nekoliko bolj »obdelal« pralni stroj, in sicer je dal svoji nalogi naslov »Programski paket za računalniški emilator programa-torja pralnega stroja.« To raziskovalno nalogo sem naredil v
tuje učbenike, prebrskati drugo literaturo. No, pa kar šlo je. Čeprav gibanje mladega človeka, bodočega strokovnjaka na delovnem mestu spodbuja k iska-
nju najrazličnejših izboljšav, se žal, vanj vključuje premalo mojih vrstnikov,« pravi Jurica. Poleg dvojih sošolcev je pograjal tudi združeno delo naše doline, ki gibanju namenja premalo denarja.
Jurica bo zagotovo tudi prihodnje, zadnje leto kot učenec
sodelovanju z Gorenjem. Njen cilj je razviti programski paket, ki bo čimbolje izkoristil njegove zmogljivosti, hkrati pa bo kar najbolj enostaven za uporabo.« Sedaj je računalniški emulator programatorja pralnega stroja še v fazi testiranja. Z izboljšanim krmilnikom pralnega stroja bo to prvi računalniški pripomoček pralnega stroja v Jugoslaviji, izdelan doma in z lastnim znanjem. »Ta naloga mi je vzela precej prostega časa in zahtevala mnogo več znanja kot ga dobim pri urah pouka. Treba je bilo tu in tam pogledati
Jurica Šafarič
Matej Trampuš
računalniške usmeritve na Centru srednjih šol v Titovem Velenju eden od mladih raziskovalcev, ki bo poskušal odkriti znova kaj novega. In tako ne bo samo prihodnje leto, ampak tudi takrat, ko ga bo nadaljnja pot vodila na fakulteto oziroma raziskovalno delo ga bo spremljalo vse dotlej, dokler bo imel voljo in dokler mu ino-vatorska žilica ne bo dala miru. Kaj pa nagrada? »Priznanje za
trud in izpolnitev že tako zavidanja vredne zbirke podobnih priznanj in pohval.«
Čeprav je Matej Trampuš učenec 1. letnika naravoslovno matematične usmeritve na Centru srednjih šol Titovo Velenje, tudi njega ne moremo uvrstiti med novince v gibanju. Vanj se je namreč vključil že kot osmošolec. »V primerjavi z letošnjim, je bilo lansko sodelovanje v njem igračkanje. Tokrat pa sem se za nalogo Simulacija vremenskih pojavov mogel kar pošteno truditi. Pomagal mi je oče, pa velika knjiga iz meteoro-
logije, ... Ogromno samostojnega dela, prostega časa je zahtevala naloga, ki jo bodo lahko uporabljali sedaj učenci pri pouku fizike in geografije,« poudarja sogovornik. S pridom jo bodo ti lahko namreč koristili pri raziskovanju vremenskih pojavov in izdelavi programa, s katerim bo mogoče grafično simulirati nastanek oblaka, dežja, snega in podobno.
Matej je kajpak na svoje delo, ki mu je posebna komisija na repuliškem tovrstnem srečanju prisodila prvo mesto, ponosen. Še več kot priznanje mu pomeni dejstvo, da bo raziskovalno delo njegov življenjski spremljevalec povsod, kjer bo in kar bo počel. Nenazadnje pa tudi to, da je prosti čas izkoristil kot ga je najbolje lahko. Kaj konkretnega bo poskušal raziskati prihodnje leto, še ne ve povsem natančno. Najverjetneje bo njegovo raziskovalno delo seglo na področje računalništva.
(lup)
Lepih doživetij se ljudje radi spominjamo. In vsi tisti, ki so se doslej udeležili srečanj darovalcev krvi naše občine s krvodajalci pobratenega Splita trdijo, da sodijo srečanja zagotovo med slednje.
Ni še tako dolgo tega, ko smo našim prijateljem, znancem, pobratinom segli v roke in objem lani v Splitu. Sedaj pa jim lahko zaželimo toplo dobrodošlico in s stiskom roke povemo, da smo srečni, ker so zopet med nami v Titovem Velenju. Uvodne besede, ki ne rabijo komentarja, povedo pa dovolj zgovorno vse, smo slišali v petek zjutraj pri hotelu Paka v Titovem Velenju. Izmenjali so si jih udeleženci že 12. srečanja krvodajalcev Splita in običine Velenje.
Gostiteljica, občinska organizacija! Rdečega križa Velenje, se je takco kot na prejšnja tudi na le-tošnjie srečanje pripravljala nadvse rmarljivo, saj je hotela prijateljem vrniti zvrhano mero gostoljubja!, ki so ga ti nudili krvoda-jalcerm naše občine na obisku v Splitui lani.
Naijprej so pobratimi iz Splita opravvili človekoljubno delo, ki mu nii »para«. Udeležili so se kr-vodajjalske akcije za potrebe celjske boolnišnice v gasilskem domu
v	Titcovem Velenju.
Preedstavniki Rdečega križa Splitaa in naše človekoljubne or-ganizzacije pa so medtem na krajšem | pogovoru pri predsedniku občinnske konference SZDL Velenje PPankracu Semečniku izmenjali i izkušnje ter se dogovorili o sodeldovanju v prihodnje.
Cansa za počitek ni bilo. Če so hotelili izpolniti pripravljen program i bivanja v našem mestu, so moralili po krvodajalski akciji hajd, , nazaj v avtobus, ki je krenil proti i Zgornji Savinjski dolini. Ustavivil se je najprej pri Gorenje-
vi	delelovni organizaciji Mali go-spodiiinjski aparati v Nazarjih, kjer s so si gostje ogledali proiz-
vodnjo. Zatem pa jih je popeljal še na ogled zakladnice cerkve v Radmirju. Navdušilo jih je vse, kar so videli. Pozabili so na to, da so se vozili celo noč, kako so utrujeni .. .
Sobota ni bila ničmanj naporna od prejšnjega dne. Dopoldan so krenili gostje, skupaj z gostitelji, novim doživetjem naproti. Tokrat so si ogledali šoštanjske termoelektrarne, se seznanili z razvojnimi cilji tega kolektiva. Z
velikim zanimanjem so prisluhnili predstavniku gozdnega gospodarstva Nazarje, ki jih je seznanil s škodo, povzročeno zaradi prekomernega onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom. Potepanje po Šoštanju in njegovi okolici so zaključili v Zavodnjah, na tamkajšnjem smučišču, kjer so za konec merili še svoje moči in spretnosti z gostitelji v petih družabnih igrah: vlečenju vrvi, metanju pikada, streljanju z zračno puško, skakanju v vrečah ter nogometu. Uživali so vsi — tisti, ki so tekmovali in tudi tisti, ki so dogajanja na prizorišču samo opazovali. Navdušenja nad vsem, kar so doživeli, niso skrivali. Peter Markoš, predsednik Rdečega križa občine Split je takole strnil svoja doživetja: »Kar bojim se, da vsega tega, kar so nam nudili v teh dneh velenjski krvodajalci, mi prihodnje leto ne bomo mogli vrniti. Toliko lepega smo doživeli. Vsi so se resnično na
moč trudili, da bi se počutili v Titovem Velenju kar najlepše. Ti dnevi bodo marsikomu, tudi meni,
ostali v najlepšem spominu. Najsi bodo časi še takšni, srečanja je treba ohraniti in sklenjene prija-
Peter Markoš
Ranka Pekovič
Goste je sprejel tudi predsednik Pankrac Semečnik in se zadržal z njimi v prijateljskem pogovoru. Povedal je kako živimo v naši občini, s katerimi problemi se ukvarjamo in o sodelovanju frontne organizacije z občinsko organizacijo Rdečega križa Velenje. O delu, problemih in uspehih le te pa je goste podrobneje seznanil njen predsednik Stane Žula.
Profesor Petar MARKOŠ, predsednik RK Split pa je svoje misli strnil v naslednji izjavi: »Menimo, da moramo takšne oblike sodelovanj širiti, sklepati moramo nova. Nisem politik in ne morem ocenjevati razmer za občino Split, kot je to elegantno opravil tovariš Semečnik. Toda, kot meščan Splita lahko povem, da v tem delu Hrvatske ni bilo resnejših problemov in napetosti, kljub temu, da pri nas živi več nacionalnosti. K temu so gotovo pripomogli tudi člani Organizacije Rdečega križa tako v občini, republiki kot tudi širše. To pomeni^ da je ta organizacija zdrava, da goji prijateljstvo in humanost, torej osnovo za složno življenje ljudi, narodov in narodnosti v državi.«
Jože Miklave
teljske vezi negovati ter širiti. S takimi srečanji naša človekoljubna organizacija nagradi krvodajalce in se jim tako zahvali za opravljeno človekoljubno delo. Ljudje so tega veseli. V prihodnje mora naša organizacija Rdečega križa storiti več, da bi bilo med občani občine Split več kot 4,5 odstotkov krvodajalcev. In tu nam bodo izkušnje pobratinov iz občine Velenje zelo dobrodošle kot tudi pri uresničevanju nove naloge, pridobivanje ljudi za darovanje delov človeškega telesa. Hvala vsem, ki ste tako lepo skrbeli za nas.«
»Vse je enkratno, o vsem lahko rečem le najlepše,« je pripovedovala Ranka Pekovič, ki je bila tokrat med velenjskimi krvodajalci drugič. »Navdušilo me je vse, kar sem videla, sploh pa narava in gostoljubje. Za nobeno ceno teh srečanj, te nadvse pristne in enkratne akcije ne smemo prekiniti. Treba jo je nadaljevati in tako na najlepši način širiti prijateljske vezi. Če bom le lahko, se bom povabilom na srečanje nadvse rada odzvala tudi v prihodnje.«
Še lepše kot do sobote popoldan pa je bilo na srečanju darovalcev najpomembnejše življenjske tekočine v prostorih družbene prehrane v Termoelektrarnah Šoštanj. To je bilo srečanje starih in novih prijateljev, ki so si imeli veliko povedati.
Nedelja zjutraj in z njim slovo od gostiteljev že 12. srečanja je prehitro prišlo. Slovo je bilo vse prej kot prijetno. Toda, a kaj bi. Leto bo naokrog kot bi mignil in znova si bodo stisnili v roke, segli v objem in si rekli: dobrodošli. Tokrat v Splitu.
Dvanajsta izmenjava krvodajalcev Split—Titovo Velenje
Obisk pri »mami« Pike Nogavičke
Po švedski pisatlejici Astrid Lindgren, ki jo bolj poznamo kot avtorico popularne Pike Nogavičke, so te dni poimenovali manjšo goro v blližini Stockholma — Slovesnosti se je udeležil tudi Marjan Marinšek iz Titovega Velenja, velik oboževalec in znanec slavne pisateljice — V čast pisateljičine-ga 80. rojstnega dne so na Švedskem sprejeli poseben zakon o zaščiti živine, imenovan tudi Lex Lindgren — Popularna pisateljica ne bo napisala nobene knjige več, saj ji grozi, da bo v kratkem povsem oslepela — V eni naslednjih številk podroben pogovor s šarmantno damo s severa, ki daje otrokom vselej prav.
Preteklo nedeljo je bilo sončno in razmeroma toplo v osrednjem delu Švedske. Čeprav so vrtovi šele prelo-pata ni pa so se nedeljski izleti že sprevrgli v lov za sončnimi žarki. Na vsakem koraku si lahko srečeval pretežno plavolase prebivalce švedskega glavnega mesta, ki so se prepuščali sončnim žarkom, čeprav je od zahoda vel dokaj hladen veter.
Tako je bilo tudi ob vznožju manjše gore v predmestju Hansta, do kamor si iz prestolnice s kolesom potreboval le dobro uro. Tega dne so namreč po Astrid Lindgren poimenovali bliž-
mestnih naselij v to pokrajino.To je resnično še neokrnjeni svet: prostrani iglasti gozdovi, prepleteni s potkami in belimi cestami, neko-šena trava s sledovi konjskih kopit, temnomodra je-
njo »goro«, ki se iz nadmorske višine Stockholma dviguje le borih 100 metrov v višino. Ob njenem vznožju se je zbralo kakih tisoč prebivalcev, ki so, s poimenovanjem gore po Astrid Lingren, skušali doseči zaustavitev nameravanega prodora stokholmskih pred-
zera, ponekod sploh nedostopna, tu in tam lesena hišica ali kmetija, rdeče obarvana z belimi robovi in obveznimi verandami, divjad, ki se ne boji človeka, in posamezne skupine nedeljskih sprehajalcev z velikim košarami v rokah ali na kolesih. Baje so celo vojaški poligon
prestavili iz te pokrajine daleč proč.
Okoli poldneva so proti vznožju gore začeli prihajati tudi junaki iz knjig Astrid Lindgren, kot Ronja, Emil, Birk in seveda Pika, ta popularna smrklja na belem konju. Na posebnih sankah so potem moški potegnili približno 5 tonski kamen na vrh gore, ki je že bila označena kot ASTRID LIND-GRENS BERG. Kamen sem pomagal vleči in postavljati tudi sam in navzočim prinesel tople pozdrave Astrid Lindgren, ki se slav-nosti ni mogla udeležiti. Bilo je pretresljivo, ko so se potem Švedi prepevaje zahvaljevali Astrid Lindgren za njeno podporo pri ohranitvi gozdnatega območja Hanste, kot je bilo na spomeniku tudi zapisano.
Sicer pa je Astrid Lindgren znana po tem, da se na vseh področjih bori za čistejše okolje, zdrav zrak, ohranitev gozdov in čista jezera. Sama tudi rada pripoveduje, da je zrasla v kmečkem okolju, kjer so tudi z živino lepo ravnali. Ko je izvedela za današnje ne-
humane postopke z živino (premalo prostora, ki ji je odmerjen, grozljivi prevozi) je posegla v odločen boj, ki ni ostal brez odmeva. Rezultat je namreč bil, da je švedski parlament pred dobrim letom dni sprejel poseben zakon o ravnanju z živino in odnosu do živali, imenovan tudi LEX LINDGREN. Ker je bilo na splošno znano, da Astrid Lindgren ni marala kakšnih ceremonij in poklonov ob njenem 80. rojstnem dnevu, je bilo darilo švedskega parlamenta izvirna oddolžitev pisateljičinemu jubileju in posnemanja vredno dejanje.
Dan pred poimenovanjem omenjene gore sem Astrid Lindgren obiskal na njenem domu v Stockhol-mu, ki ga ima v mirni ulici Dalagatan, nedaleč od strogega centra mesta. Prinesel sem ji pozdrave velenjskih otrok, ki so jih »izdelali« v vrtcu Ciciban na Gorici, izročil monografijo Ivana Napotnika, s katero so jo pozdravili delavci velenjskega Kulturnega centra in izročil povabilo uredništva
CICIBAN, da obišče slovenske otroke. Astrid Lindgren, sicer okupirana z vsemogočimi obveznostmi (na pisma že več let ne more odgovarjati), je vabilo rade volje sprejela, vprašanje pa je, če bo do obiska sploh prišlo, saj se ji je, že več let trajajoča bolezen na očeh, tako poslabšala, da praktično ne vidi več ne brati, ne pisati. Sama je dejala, da ne bo napisala nobene knjige več (doslej jih je napisala 86, od katerih jih je le deset- 1 prevedenih v slovenski jezik). Znano je namreč, da Astrid Lindgren celotno zgodbo najprej stenografi-ra, saj je po poklicu steno-daktilografka.
Kljub bolezni pa je Astrid Lindgren še vedno očarljiva severnjaška dama z malce hudomušnim izrazom v očeh in okoli ust, ki je o svojem otroštvu, o nastanku Pike in o vsem kar ima rada in kar jo jezi, povedala veliko zanimivega, kar pa bo stvar posebne reportaže.
Marjan Marinšek
Iz muzeja Velenje
Zgodilo
se je
• •
1. JUNIJA LETA 1882
1 ega leta lahko v Slovenskem gospodarju, št. 22, ki je izšel v Mariboru, preberemo tole vest iz Šoštanja z naslovom »Male orgle«:
»prodajajo se po nizki ceni, še čisto nove, prijetnega lahkega glasu, z dvema spremenoma (register), z lesenimi in tudi cinastimi pišalkami. Več pove gospod Jožef Tajnko v Šoštanju (Schonstein).«
Žejjred stotimi leti so se torej v časopisih pojavili mali oglasi. Zal cene malih oglasov v teh časih ne poznamo, glede na dolžino oglasa pa bi lahko sklepali, da so bili precej cenejši kot danes.
LETA 1890
Tudi naslednja vest iz Šaleške doline je bila objavljena v Slovenskem gospodarju:
»Veselica priredi se dne 1. junija t. I. o priliki izleta >šaleške čitalnice< iz Šoštanja v Mozirje. Na sporedu je: I. ob 2. uri popoldne sprejem društev iz gornje Savinjske doline
2.	ob 4. uri sprejem >šaleške čitalnice<
3.	ob 6 uri zvečer v gornjih prostorih Kolenčevih, koncert slavnega pevskega zbora »Šaleške čitalnice« s sodelovanjem 4. ob 8 uri ples in prosta zabava.
Vstopnina h koncertu 50 kron za osebo. Čisti dohodek je namenjen dijaški kuhinji v Celju.«
LETA 1919
Članek, ki je izšel v celjski Novi dobi, št. 57, prav tako govori o dejavnosti Šaleške čitalnice v Šoštanju:
»Čitalnica v Šoštanju je priredila dne I. junija t. 1. v Raj-šterjevi gostilni v čast in zahvalo našemu vojaštvu, ki nas je ščitilo pred vpadi nemških roparskih tolp in osvobaja domovino, izborno uspel koncert. Dohodki so določeni za jugoslovanski Rdeči križ (vojna bolnica v Šoštanju). Prisrčna hvala dičnim sodelavkam in sodelavcem!«
LETA 1951
Mariborski vestnik št. 127, je objavil naslednjo vest iz naše doline:
Velenjski rudarji so sklenili, da bodo zaslužek enega dne, kar znaša 200.000 dinarjev, prispevali za gradnjo Slovenskega kulturnega doma v Trstu in za sklad Prežihovega Voranca.«
V letih po vojni je bil torej posluh za kulturo kar precejšen. V teh današnjih kriznih časih, pa se bodo mogoče te lepe geste velenjskih rudarjev spomnili tudi naši rojaki v zamejstvu in prispevali kakšen dinar tudi za slovensko kulturo v matični domovini, ki ji žal ne cvetejo rože.
LETA 1956
V Velenjskem Rudarju lahko tega leta preberemo tudi naslednjo vest:
»Jamska reševalna četa razpolaga s 36 izpravnimi izolacijskimi dihalnimi aparati. Reševalna četa se je usposabljala pri rednih tedenskih vajah. Njenih intervencij v poročilnem letu razen manjšega gašenja požara v jami ni bilo potrebno. Tekom leta so se še nadalje uvajala zaščitna sredstva z očali, rokavicami, golenicami ter zaščitnimi oblekami.«
Jamska reševalna četa je še danes izredno dobro usposobljena in vedno pripravljena pomagati. Želimo pa si, da bi bilo takšnih intervencij jamske čete čim manj oziroma, da jih sploh ne bi bilo.
DAMIJAN KIJAJIČ
Mladi vabijo na literarni večer
Odbor za sodelovanje s šolami, ki deluje v Zvezi kulturnih organizacij Velenje, letos četrtič pripravlja teden literature mladih. Zato združuje nadarjene pisce vseh desetih osnovnih šol. Najboljše prispevke objavi v posebni knjižici Moja pesem ni le moja pesem.
Mladi kajuhovci želijo stopati po poti ustvarjalnega poeta Karla Destovnika Ka-juha, ki je kot mlad partizan omahnil 1944. leta na pragu Zlebnikove domačije v St. Vidu nad Šoštanjem.
Ni bilo lahko Izbrati prispevkov, ki bi jih lahko vrednotili z besedo literatura. Pa vendar — knjižica je natisnjena in prenekatere oči mla-
dih in starejših bodo lahko vrednotile žlahtno misel mladih.
V ponedeljek, 5. junija, zvečer pa se pričanjajo literarni večeri mladih. Potekali bodo v razstavnem prostoru velenjske Knjižnice. Prvi večer bodo nastopili mkudi osnovnih šol Šmartno ob Paki, Šalek in Miha Pintar Toledo iz Titovega Velenja.
Naslednji večer bodo bralj prozne prispevke in pesmi ustvarjalci iz osnovne šole V. Vlahovič in Anton Aškerc iz Titovega Velenja ter osnovna šola B. Ročk iz Šoštanja.
Zadnji večer bodo nastopili kudovci iz osnovne šole K. D. Klajuh iz Šoštanja ter osnovni šoli Gustav Šilih in
Politika
Bratov Mravljak iz Titovega Velenja.
Tudi tokrat se bodo po treh večerih zbrali mentorji mladih ustvarjalcev in se pogovorili o vseh večerih, tematiki in nastopih. Radi bi, da bi se za tako, plemenito obliko dela mladih, ogrelo več ljudi. Zato že sedaj vabijo tudi starejše, da prisluhnejo njihovi besedi.
Iz dosedanjih treh prireditev smemo trditi, da so bile domiselno oblikovane in primerno glasbeno opremljene. Na skupnem sestanku mentorjev pa se bodo dogovorili o še nekaterih drugih oblikah dela, ki bi hkrati bile dovolj vabljive.
Viš
SOCIALIZEM: Imaš dve kravi in daš eno sosedu.
KOMUNIZEM: Imaš dve kravi, vlada ti vzame
FAŠIZEM: Imaš dve kravi, vlada ti vzame obe in ti proda mleko.
NACIZEM: Imaš dve kravi, vlada ti vzame obe in te ustreii.
M BIROKRATIZEM: Imaš dve. kravi, vlada ti vzame obe, ustreli eno iz druge napravi mlekarico in vrže mleko proč.
KAPITALIZEM: Imaš dve kravi, eno prodaš in kupiš bika.
v
Uvodne misli Mileta Šetinca ob otvoritvi razstave fotografij Toneta Stojka v velenjski Galeriji
Ko me je Tone Stojko prosil za tale uvodni oziroma otvoritveni govorček, sem bil v določeni zadregi. Pač nisem poznavalec fotografije kot umetnostne zvrsti — Tone pa je umetniški fotograf tudi takrat, ko snema povsem dokumentarne oziroma repor-terske fotografije — obenem pa ne bi rad imel ob razstavi, ki je vendarle predvsem kulturno-umetnostni dogodek, političnega govora. Zadrego sem rešil s kompromisom: s kratko mešanico laičnih sodb o Tonetovem delu in politične ocene pomena odbora za v. č. p., ki je tema današnje razstave.
Kolikor vem, je imel Tone dve obdobji izrazitega ukvarjanja z reportersko fotografijo — prvo je bil čas študentskega gibanja 1968—72, drugo obdobje živimo prav zdaj. Vmes je bil Tone izraziti umetniški fotograf, kar najbrž ni bila le stvar njegove osebne odločitve — sarkastično rečeno, v vmesnem obdobju tudi ni bilo kaj dokumentarnega slikati (to je bil pač »svinčeni čas« iluzoričnega samoupravljalskega raja, v katerem so ljudje odločali o vsem, le o tistem ne, kar je bilo pomembnega — pomembne stvari so se dogajale za zaprtimi vrati). Tonetova vrnitev k dokumentarni fotografiji je povezana z začetkom tim. alternativne politične scene, ki je prav z aretacijo Janeza Janše doživela usodno prelomnico. Od tega dne naprej, od tistega dne namreč, ko je posnel danes že znamenito fotografijo, kako dva udbovca peljeta Janšo v zapor, je Tone spet pravi, če lahko tako rečem, fotore-porter, ki je vedno tam, kjer je treba. Zato pa so potrebne, kot vemo, poleg obrtne spretnosti ter izkušenj tudi iznajdljivost, osebna angažiranost, in — v skrajnih primerih — tudi osebni pogum.
Moč in slabost dokumentarne fotografije te vrste je v tem, da predstavlja pomemben in nenadomestljiv zgodovinski dokument. Moč zato, ker je dokaz, da se je nekaj res zgodilo (vsi pa poznamo zakonitost, da se tisto, česar mediji ne zabeležijo, sploh ni zgodilo). Slabost pa zato, ker v nekem dogodku potencira njegovo dramatičnost, če hočete, zgodovinskost, hočeš nočeš pa izpusti njegovo banalnost, človeško običajnost, zmotljivost in spremenljivost.
Tako tudi iz teh fotografij, ki so najbrž videti kot zgodovinska freska, epopeja, ni razbrati vzponov in padcev, prepirov, omahovanj in intrig, ki so seveda spremljale tudi delo odbora za varstvo človekovih pravic. To nam je toliko bolj očitno te dni, ko
zaradi nesrečne afere okoli tim. Bavčarjevih zapiskov doživljamo določeno oseko odborove popularnosti.
Kljub temu pa bo že veljalo — in Tonetove fotografije so dokument tega — da je odborova dejavnost vnesla v politično življenje Slovenije, deloma pa tudi Jugoslavije kot celote, nove razsežnosti, ki bodo ostale celo ne glede na to, kaj se bo še dogajalo s četverico. To pa so politični pluralizem v že dejavni obliki, izredna javna pozornost problematiki človekovih pravic, resno delo na posodobitvi in humanizaciji kazenske zakonodaje, zametki parlamentarnega nadzora nad dejavnostjo vojaških in civilnih represivnih aparatov, nova samozavest demokratične javnosti itd.
Sicer pa, če si sposodim nekega našega populističnega televizijskega novinarja, ostanite še naprej z nami!
Tone Stojko (r ospredju)
Smučarsko skakalni klub Velenje
Pri najmlajših med najboljšimi, potem pa..
Pogovor o smučarskih skokih v prvih dneh junija je nenavaden le na prvi pogled. Z izgradnjo skakalnic iz umetne snovi se je namreč sezona tekmovanj v smučarskih skokih raztegnila praktično skozi vse leto, prav slednje pa je pomembno tudi v našem tokratnem pogovoru s predsednikom skupščine velenjskega smučarsko-skakalnega kluba Alojzom Jevšenakom. Je bila izgradnja 70-metrske skakalnice v Titovem Velenju upravičena, je bila skakalnica dovolj zasedena?
»Obe večji skakalnici sta bili lani bolj zasedeni kot smo načrtovali. Na njih so trenirali skakalci iz vseh klubov v regiji in od drugod, nekaj reprezentantov, zlasti pogosto pa člani nadarjene selekcije. Letos sicer še nismo imeli nobene prireditve, vendar se prvi del sezone tekmovanja na skakalnicah iz umetne snovi pričenja uradno s prvim junijem in traja do konca tega meseca. Sledi odmor do sredine avgusta, nato pa glavna sezona do sredine oktobra in v tem času bo tudi na naših skakalnicah vrsta najrazličnejših tekmovanj in prvenstev. Od regijskih do republiških, upamo tudi d davnih prvenstev, predvsem j or.imo omeniti mednarodno ...,movanje za pokal M — cluba, ki bo I. julija na večji skakalnici, dan kasneje pa še nočna tekma na manjši. Povabili smo tekmovalce iz 20 dr-
• Lani ste napovedovali velike možnosti, da bi na velenjskih skakalnicah trenirali skakalci iz sosednjih držav, tudi naši najboljši, kar bi bila nova oblika športne in ostale ponudbe v naši dolini. Kako je s tem?
»Ponudbe smo poslali. Vsekakor bo tu trenirala državna reprezentanca, ker večje skakalnice iz umetne snovi v Sloveniji ni. V zvezi s tekmo 1. julija so nam Švicarji poslali ponudbo, da bi teden pred njo trenirali v
Titovem Velenju. Pri tem imamo v klubu precejšnje težave, saj ta skakalni center še ni dograjen. Z umetno snovjo moramo prekriti male skakalnice, potem pa se z večjo zavzetostjo lotiti organizacije treningov in prireditev. Problem je tudi kakršnakoli žičnica za prevoz skakalcev iz izteka do stolpa, vendar tega klub ob tako majhni dotaciji ne zmore. Zato bomo najprej poskrbeli za osnovne objekte, ki so nujno potrebni za treninge, nato pa se lotili ureditve tehničnih objektov vključno s stolpom.«
0 Ob začetku poletne sezone ne bo odveč ocena minulih dosežkov.
»Sezona je seveda razdeljena na dva dela, na plastiko in na glavni del na snegu. V predsezo-ni na plastiki smo bili najboljši v regiji in tretji do četrti v republiki. Pozimi smo zaradi velikih težav s snegom morali na treninge in tekmovanja v Planico, pa bili kljub temu skupno med 18 klubi v Sloveniji na četrtem mestu.«
• Skakalci, trenerji?
»Aktivnih skakalcev smo imeli lani 45. Nenehno skrbimo za najmlajše, saj vsako leto pripravljamo štirinajstdnevne tečaje za začetnike na najmanjši skakalnici. Lani jih je denimo prišlo 24 in jih je v klubu ostala polovica.
Naj povem, da smo bili pri najmlajših, to so pionirji C do 9 let, daleč najboljši v Sloveniji, ekipno in posamično. Strokov no delo v klubu vodi Franc Dolar, za vsako kategorijo posebej pa imamo trenerje, ki so vsi naši bivši skakalci in izjemno prizadevni na vseh področjih delovanja kluba. Večkrat nam pride v pomoč I udi zvezni trener Andrej To-min«
• Od katerih lahko v prihodnosti kujemo?
tekmovalcev največ priča-
Med najbolj obetavne velenjske skakalce sodita Matjaž Triplat in Luka Ograjenšek, ki sta v minuli sezoni bila v svojih kategorijah skupna zmagovalca pokala Cockta in republiška prvaka
»V najmlajši kategoriji je letos na različnih tekmovanjih zmagal Laka Ograjenšek. tudi na republiškem prvenstvu, v slovenskem vrhu so še v naslednjih kategorijah Kadliček, Kaligaro. Boštjan Rednak in Triplat. pa seveda IV gorelčnik, ki ima že nekaj lepih uspehov v mladinski mednarodni konkurenci. Pri starejših kategorijah smo lani vsekakor pričakovali več kot smo dosegli.«
• To je naslednje vprašanje. Zakaj se odlični pionirji in mladinci ob prefcodn v starejše kategorije ne uveljavijo kot bi se vsi želeli?
»Razlogov je več, vendar naš cilj še vedno ostaja, da se kdo od naših skakalcev uvrsti v jugoslovansko A reprezentanco. Iztok Golob je skakal zadovoljivo, veliko je obetal Boris Pušnik, ki pa mu lani ni in ni šlo. Oba bosta letos skušala nadoknaditi zamujeno in se uveljaviti tudi v članski konkurenci.«
ros. jp—
Atletika
Mrazovi zmaga in rekord
Na finalu atletskega pokala Slovenije v absolutni konkurenci je nastopilo okrog 400 atletov, zato tudi dobrih dosežkov ni manjkalo. Z njimi so se izkazali tudi velenjski atleti, ki tako nadaljujejo serijo uspehov. Ob tem glavna velenjska aduta Živko in Hudournik nastopata na mitingih na Kreti in Cipru. V Ljubljani se je z zmago v teku na 800 metrov izkazala Mrazova, bila v teku na 1.500 metrov druga, za nameček pa na daljši progi izboljšala nekaj let star republiški mladinski rekord.
Vse bliže normi za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo letos v Varaždinu, je tudi Miha Pohar, ki je bil v Ljubljani v močni članski konkurenci peti s časom 1:52,26. V teku na 3.000 metrov je zmagala Ani Babič, na 1.500 metrov pa je bila tretja. Med boljšimi uvrstitvami omenimo še drugo mesto Pofiarja na 1.500 metrov in tretje Anica na 3000 metrov z ovirami.
B. Š.
Aero klub Velenje
Velik uspeh jadralcev
Lepe majske dni so za športne podviga izkoristili zlasti velenjski jadralci. Od 24. do 28. maja so kar štirje piloti velenjskega kluba preleteli vsak po več kot 300 kilometrov in s ten. izpolnili enega od pogojev za zlato C značko. Let od Velenja, preko Lesc, Bellevueja na Pohorju. Preddvora in nazaj do Velenja so opravili v manj kot šestih urah. Ta lep uspeh so dosegli piloti Jože Ačko, Anton Kaš, Anton Vlirnik in Primož Jandrok.
Ljubljana :Rudar 3:0 (0:0)
Zdaj igra za drugo mesto
Nogometaši Rudarja so se v derbiju kola v gosteh pomerili z vodilno Ljubljano in ostali praznih rok. V prvem polčasu so se še uspešno upirali, v nadaljevanju pa so razigrani domačini dosegli tri zadetke in si ustvarili še nekaj lepih priložnosti. Velenjčanom tako ostaja še boj za drugo mesto, pomembni točki za dosego tega cilja pa lahko dosežejo že v nedeljo, ko bo na igrišču ob Jezeru gostovala predzadnja ekipa celjskega Ingrad Kladivarja.
RLDAR: C vjetkovič. Jalušič, Oblak. Marjanovič. Baručič, Omič, Cvikl, Zirdunn, Brdžanovič. Salija (Golač). Goršek.
Starejše pionirke selekcije Šaleške so na finalnem republiškem tekmovanju šolskih športnih društev premočno zmagale. Sklepni del prvenstva je bil v Ajdovščini.
Rezultati pionirske olimpiade
(Pionirji): 6(1 m: 1. Andrej Be/jak (MPT)| 8,7. 2. Simon Rožič (VV) 8.8. 3. Sim<on Lindner (AA) x.9: 100 m: 1 Boštjain Meh (VVl 12,4, 2. Željko Mastn;ak (GŠ) 12.9. 3. Matej Grudnik (KDKJ) 13,0; 300 m: I. /oran Boškič (VV) 4:2,8, 2. Peter Pečečnik (Aai 44.3. 3. Dav id Kac (GŠ) 45.8 3. DaMd De Costa ((BM) 45,8: 400 m: Robi Habja-nič (A/A) 55.8. 2. t rban Radšel (BV1| 57,0, 33. Slavi Vrtačnik (MPT) 58,5: 1000 mn: Robi Kožar (VV) nov rekord 2!:42,I, 2 Grega Drobne (MPT) 3:00,4,. 3. Sebastjan komar (AA) 3:03,0;; daljina: 1. Miran Glavnik (KDK)) 5,61, 2. Mirsad Sejdinovič (XIV. (divizije) 5,35, 3. Boris Kašnik (Aa) 55,32; višina: 1. Ernest Kopitar (W) 1173, 2. Jure Brinovšek (MPT) 170, 3. . Kajetan Čop (KDK) 160; krogi«: I.. Aleš Jan (VV) 12.44, 2. Aleš Pačnikk (KDK) 12,34, 3. Boštjan Pra protnifcktAA) 12,02:4 x IOOm:I.OŠ
Veljka Vlahoviča 48.4, 2. OS Gustav Šilih 49,8, 3. OŠ Miha Pintar-Toledo 50.0; Pionirke 60 m: 1. Zora Glamuzi-na (MPT) 8,8, 2. Klavdija Žnidar (BM) 8.9. 3. Nina Curči (GŠ) 9,0: 100 m: 1. Nataša Bizjak (BM) 13,3,2 Ana Knez (BL) 13,7, 3. Polona Sle-menšek (VV) 13,8; 300 m: 1. Tina Steinbaclier (VV) — nov rekord 44.2. 2. Maša Koren (BM) 47,1, 3. Lucija Ržen (MPT) 47,6; 400 m: I. Meli-ta Rant (BM) 1:00,2, 2. Tanja Budna (AA) 1:05,4, 3. Darja Šibanc (MPT) 1:06,0; 600 m: 1. Jolanda Steblovnik 1ŠA) 1:40,6, 2. Natalija C esar (BM) 1:40.7. 3. Badema Djedovič (MPT) 1:53,2; daljina: L Nina Salej (MPT) 4.61. 2. Monika Svoijšak (VV) 4,48, 3. Simona Vidmar (BM) 4,40; višina: I. Tanja Hribar (VV) 145, 2. Diana Zeba (MIT) 135, 3. Suzana Marošek (ŠA) 135; krogla: I. Metka Rudnik (BL) 10,48, 2. Urša Hudarin (GŠ) 9,63, 3. Tanja Oder (AA) 9,59; 4 x 100 m:
I -2. Miha Pintar Toledo in OŠ Bratov Mravljakov 54,3, 3. OŠ Gustav Šilih 56,0: Kros — pionirke (3. razredi): 1. Nina Vičar (BM). 2. Stanka Šumah (BL), 3. Snežana Rodič (VV), 4. Dori-ca Tajnšek (BR). 5. Špela Bukovec (GŠ), 6. Sladana Petkovič (VV); (4. razredi): I. Edisa Omerovič (BM), 2. Vida Frankovič (AA), 3. Melita Hod-/ič (ŠA), 4. Saša Javornik (MPT). 5. Mirjam Šulek (GŠ), 6. Tjaša Naralo-čnik (BM): Pionirji (3. razredi): I. Primož Vedenik (VV), 2. Andrej Lozič (BM), 3. Marko Merčnik (BM). 4. Branko Ostrovršnik (BR), 5. Tadej Jelen (BR), 6. Damir Mameledžija (ŠA); (4. razredi): I. Željko Slevano-vič (BM), 2. Boštjan Rotovnik (BM). 3. Andrej Višnar (VV), 4. Matej Hauptman (VV), 5. Blaž Jurčec (MPT), 6. Andrej Markus (MPT); Poligon (I. in 2. razredi): 1. OŠ Biba Ročk, 2. OŠ Bratov Mravljakov 3 OŠ Veljko Vlahovič.
<yvvwwsft^wswqiAxxxx>otxvvvvvvvyvvvv
Smučarski klub Velenje
Iščejo pokrovitelja
»Delo v smučariji ni lahko. Nasprotno, zelo naporno je, saj moraš ob vsakem vremenu na teren, je popolnoma nekaj drugega kot dvoranski šport. Še vedno se premalo ljudi vključuje v našo dejavnost, za to so nekateri preobremenjeni, peščica pa ne zmore vsega. Danes ne bomo nikogar kritizirali, saj smo prostovoljno združeni, seveda pa vemo, kdo dela in kdo ne.«
Tako, zelo kritično so člani velenjskega smučarskega kluba prejšnjo soboto na Golteh spregovorili o lastnem (ne) delu v minuli sezoni. Podobno kot drugim tudi njim zima ni bila naklonjena.
Zato letos po nekaj letih prvič niso mogli izpeljati tekme za evropski pokal za moške v slalomu. Bolj pa je to nezimo občutil njihov blagajnik, saj so morali hoditi na treninge drugam; to pa je pomenilo več izdatkov.
Kljub temu so — seveda v danih možnostih — zadane cilje uresničili po planu in po zaslugi nekaterih tekmovalcev, ki so dosegli za klub izjemne rezultate.
Tu velja na prvem mestu omeniti Davida De Costa, ki je postal republiški prvak v slalomu in veleslalomu ter zmagovalec pokala Loke v slalomu, v veleslalomu je na tem tekmovanju osvojil tretje mesto. Od devetih štartov, koli-
kor jih je imel v minuli sezoni, se je kar 9-krat uvrstil med prvih pet ter tako sezono dokončal kot najboljši mlajši pionir v državi.
Zelo dobre rezultate je dosegel tudi Jani Živko. Lani se je hudo poškodoval in mnogi so bili prepričani, da ne bo mogel več smučati. Na srečo se je vse zgodilo tako, kot so vsi želeli in znova se je uvrstil v reprezentanco mlajših mladincev. Po doseženih rezultatih sta takoj za njim Tomo Gori-šek in Matej Košič, slednji je uvrščen v mladinsko B reprezentanco, Gorišku pa je za malenkost spodletela ta uvrstitev.
Poglavitna naloga kluba bo tudi v prihodnje vzgojiti čim več mladih tekmovalcev. To nalogo uresničujejo s testiranji v šolah, saj želijo dobiti čim več mladih, ki so po telesnih sposobnostih primerni za to zvrst športa. Bojijo pa se finančnih težav. Tudi za ta šport je vse manj denarja. Že doslej so ga morali precej zbrati sami, lani kar tri četrtine vsega potrebnega z lastno ekonomsko propagandno dejavnostjo in svojimi storitvami. Pomemben je tudi delež staršev, ki pa seveda, kot so poudarili na zboru, pri sedanji inflaciji ne zmorejo več tolikšnega bremena.
Zato bodo rešitve iskali tudi v pokroviteljstvu.
Elkroj :Svoboda 3:2 (3:1)
Točki v pravem času
Končno in ravno pravi čas so bili uspešni nogometaši IILioja V srečanju s sosedom na lestvici, ljubljansko Svobodo, so zmagali s 3:2 in osvojili prepotreb-ni točki. S tem so se tudi rešili morebitnih skibi v zvezi z obstankom v ligi, saj so se dnu lestvice v prejšnjih kolih nevarno približevali. Gostje so sicer povedli že v prvih trenutkih srečanja, domačini pa so nato zaigrali odlično in učinkovito ter že v 23. minuti povedli s 3:1. Ob tem so zapravili še nekaj lepih priložnosti. Po odmoru so zaigrali precej ležemo, pobudo so prevzeli gostje, na srečo pa so rezultat uspeli samo znižati. Strelci za Elkroj so bili llič (S.. 11 m>. Bol ko (22) in F.rmenc (23), gostje so svoja zadetka dosegli v I. in 70. minuti. V prihodnjem kolu bo Elkroj gostoval v Rušah pri Pohorju-
ELKROJ: Pusovnik. Rednak. Zurej. Grobelšek. Tratnik. Knez. Hren, Turk (Bolko), llič (Marolt), Ermenc. Rcmic IKolar).
Era Šmartno:Partizan 6:1 (1:0)
Najvišja zmaga doslej
Čeprav močno oslabljeni so Šmarčani tokrat prikazali najlepšo igro v spomladanskem delu prvenstva S hitrimi in kombinatormimi akcijami so povsem nadigrali goste, ki so se omejili le na redke protinapade. Končno so s« prebudili tudi strelci, čeprav bi lahko še izdatneje napolnili mrežo Partizana. V nedeljo čaka Šmarčane zahtevno gostovanje proti Železniča^u v Mariboru in osvojena točka bi pomenila za to mlado ekipo podvig. Zadetke za Šmartno so proti enaj-sterici iz Slovenj Gradca dosegli: Kopušar v 50.. 67_ 77_ Bevc v 26.. Helbl v 53. in Tomažič v 70. minuti.
ERA Šmartno: Kronovšek. Oprčkal. Tomažič. Iraian. Železnik. Oblak. Korber (Rudnik), Helbl, Kopušar. Malus. Bevc
K. N.
Rokomet
Pionirke republiške prvakinje
Na Golteh si urejajo — gradijo svoj dom. Je že pod streho. Dela bo še veliko, zato vodstvo kluba (predsednik je znova Igor Si-mončič) pričakuje da bo v prihodnje več članov sodelovalo pri tem (vos)
Kmečka ohcet v Skalah
Se nameravate v kratkem poročiti in si morda želite ta pomemben mejnik v življenju malce popestriti? Lepo možnost za to vam ponuja TVD Partizan Skale. K sodelovanju na »kmečki ohceti« med »Vaško olimpiado« 2. julija letos vabi dva ženitvena para. S korajžo na dan. Svojo odločitev pošljite na naslov TVD Partizan Skale 39 a. Titovo Velenje.
Ekipa Šaleške je na tekmovanje odšla z mešanimi občutki glede končne uvrstitve, domov pa se je vrnila z naslovom najboljše v republiki. Ob tem sta bili Barbara Hudej in Anita Hrast izbrani za najboljšo strelko in vratarko na turnirju. Požrtvovalno delo skozi vso sezono se je torej bogato obrestovalo, za kar sta poleg igralk zaslužna tudi trener Branko Dob-nik in strokovni vodja Miro Po-žun.
Rezultati: Šaleška :Radgona 15:6 (7:2), Šaleška:Piran 17:7 (9:3) in Šaleška:Ajdovščina 10:8
(5:4).
Mladinci Šoštanja
Na tradicionalnem, že It. po vrsti, rokometnem turnirju, ki ga ob dnevu mladosti pripravlja rokometni klub Dol pri Hrastniku in jje eden najmočnejših te vrste pri nas. so odlično igrali mladinci Šoštanja. V svoji skupini so najprej premagali domačine s 15:8 in Slovenj Gradec s 17:13. Z zmago v skupini so se uvrstili v finale, v katerem pa so klonili proti ekipi celjskega Aera s 24:19 113:11).
Kegljanje
Kopica novih uspehov
Pred dnevi so se končala različna regijska prvenstva v kegljanju, na katerih so šoštanjski kegljači dokazali, da so med najboljšimi v regiji in se približujejo tudi republiškemu vrhu. Na finalnem tekmovanju za jugoslovanski pokal so nastopile ekipe prve in drugih republiških lig, Šoštanjčani pa so osvojili odlično tretje mesto. V tekmovanju dvojic sta nastopila dva šoštanjska para. Po prvem dnevu sta bila Križovnik in L. Fidej med 48 pari na odličnem tretjem mestu, naslednji dan pa sta malo popustila in tekmovanje sklenila na petem mestu, republiški finale pa zgrešila le za 8 kegljev.
Šoštanjčani so bili uspešni tudi v tekmovanju posameznikov. V prvem kolu je nastopilo 148 kegljačev, od tega šest šoštanjskih. Najuspešnejši je bil Leopold Fidej, ki se je uvrstil v finale 12 najboljših. Tekmovanje je bilo v Celju, pravico nastopa na republiškem sklepnem tekmovanju pa si je priborilo prvih pet tekmovalcev. Fidej je finale izgubil za en sam kegelj. Po odpovedi enega od tekmovalcev bi lahko nastopil na sklepnem tekmovanju v Postojni, kamor pa zaradi denarnih zagat v klubu ni odpotoval.
Šoštanjski kegljači še vedno ne vedo ali bodo kvalifikacije za prvo republiško ligo ali ne, vendar kljub temu pridno trenirajo in nastopajo na najrazličnejših tekmovanjih.
Avto moto šport
Uspešni na Grobniku in v Novem Sadu
Pred dnevi je bila na Grobniku pri Reki mednarodna dirka veteranov, v sklopu tega tekmovanja pa so pripravili tudi republiško prvenstvo motorjev s prikolico. Najuspešnejše so bile posadke velenjskega Avto-moto turing kluba. Zmagala sta Valentin in Alojz Kreuh (Wartburg) pred Remšetom in Miranom Bunderlo, (Jamaha), dvojici Novak —Pavel Bunderla in Dobrovnik— Kranjc (obe na Jamahi) pa sta zaradi okvar odstopili.
Istočasno je bila v Novem Sadu dirka za državno prvenstvo, na kateri seje s 6. mestom v kategoriji do 125 ccm izkazal Roman Zbičaj-nik.
Radio Velenje
Prireditve kulturnega centra Ivan Napotnik
BORIS GODUNOV
Že tretjič bo naša karavana krenila na ogled veličastne opere Musorgskega BORIS GODUNOV, ki bo v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani v soboto, 10. junija I989, s pričetkom ob 18.00.
Dirigiral bo Blaž Arnič. Naslovno vlogo pa bo pel Dimitar Pet-kof iz Bolgarije.
Odhod avtobusa ob 15.00, izpred Rdeče dvorane v Titovem
Velenju. Cena aranžmana 80.000 din.
SLAVNOSTNI KONCERT RUDARSKE GODBE OB 70-LETNICI
V sredo, dne 14. junija, ob 20.00, bo, v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, slavnostni koncert Rudarske godbe Titovo Velenje. Dirigiral bo Ivan Marin. Solist: Tanja Petrej. oboa.
Odhod avtobusa ob 15.00 izpred Rdeče dvorane. Cena pre-
voza 40.000 din. Prijave na tele-* fon 853 574.
RAZVRATNE MUZE Aleša Bergerja
V četrtek, 15. junija, ob 20.30, bo v knjižnici v Titovem Velenju kulturni večer na katerem bodo predstavili najnovejšo zbirko Aleša Bergerja: Razvratne muze, ki jo je izdala Cankarjeva založba.
Gre za izbor iz francoske erotične poezije in opozarjamo, da ni za občutljiva ušesa.
AIDA v Veroni
Zaradi velikega zanimanja smo pridobili še nekaj prostih mest za ogled Verdijeve opere AIDA v Veroni. Odhod 19. julija, ob 5.00, povratek 20. julija v poznih urah.
Interesenti naj se nemudoma zglasijo na telefon 853-574 ali osebno v domu kulture, soba 53/1, zaradi podrobnih informacij.
» IkMNM I m
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, I. 6. ob 18. in 20. uri LOV NA DRAGULJE - ameriški, akcijski. Vloga: Carey Lo-wel.
Petek, 2. 6. ob 18. in 20. uri AMERIŠKI NINJA III - ameriški, akcijski (VIDEO). VI.: David Bradley.
Petek, 2. 6. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 3. in 4. 6. ob 18. in 20. uri RAM BO 111 - ameriški, akcijski. Vloga: Sylvester Stallo-ne.
Ponedeljek, 5. 6. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 6. 6. ob 18. in 20. uri DETEKTIV IN DAMA
—	ameriški, triler. Vloga: Tom Berengen.
Sreda, 7. 6. ob 10., 18. in 20. uri ŽELEZNA PEST PRAVICE
—	ameriški, akcijski. Vloga: Martin Kowe.
I I
I
audio
igor
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek, petek in nedelja, 1., 2. in 4. 6. ob 22. uri KIPAR -ameriški, trda erotika. Vloga: Scherry Clair.
Sobota in ponedeljek, 3. in 5. 6. ob 22. uri GREH STRASTI -ameriški, trda erotika (VIDEO).
MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV!
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 8. 6. ob 20. uri (predvidoma) DEŽEVNI ČLOVEK (RAIN MAN) — ameriška filmska uspešnica Vloge: Dustin Hoffman in Tom Cruise. KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 6. ob 20. uri NOČNI KINO: KIPAR - ameriški, trda erotika.
Šalek 90
63320 Titovo Velenje
AUDIO HI-FI SERVIS
obvešča cenjene stranke, da ima spremenjen delovni čas. Pričakujejo vas od ponedeljka do četrtka med 13. in 16. uro
Poleg servisiranja audio, hi-fi tehnike in elektro akustike, lahko dobite tudi strokovni nasvet. Naročite lahko tudi montažo avto radia, stabilna in začasna ozvočenja —
VABI VAS AUDIO IGOR!!!
Rudi Mavsar
Vsakokrat, ko usahne človekovo življenje, razmišljamo o rojstvu, delu, ustvarjalnosti in smrti. Ne enemu, ne drugemu se ne moremo izogniti, da ne bi ostali spomini in občutja. Nazadnje pride dan, ko se v obrazu zariše žalost.
Tako je neozdravljiva bolezen zahtevala, da je za sorodnike, prijatelje, delovne tovariše in znance prišel tudi dan slovesa od Rudija Mavsarja iz Tito-
vega Velenja. Prejšnji torek smo se na pokopališču v Pod-kraju poslovili od prvega direktorja velenjske komunale in večletnega vodje rudniškega ja-momerstva ter naprednega soustvarjalca Titovega Velenja. Življenjsko naključje je, da so žaro položili v zemljo na pokopališču, za katerega je vložil veliko dela, znanja in sposobnosti, saj je to sodobno pokopališče urejeno predvsem po njegovih zamislih.
Rudi Mavsar se je najprej odločil za rudarjenje. Iz Gore pri Krškem je 17-letni mladenič odšel v rudnik Zabukovica, se izšolal za rudarskega tehnika in leta 1938 prišel v rudnik Velenje.
Po vojni razvijajoče se mlado rudarsko mesto je v naglem razmahu marsikaj potrebovalo za normalno življenje v njem.
V dogovoru z občinskim in rudniškim vodstvom so 1961. leta v ta namen ustanovili komunalno podjetje in zahtevne naloge direktorja zaupali prav Rudiju Mavsarju, ki je to delo uspešno opravljal 11 let, vse do upokojitve. Brez pretiravanja bo držalo, kar je ob slovesu povedal Miha Uranjek, direktor Vekosovega tozda Komunalna oskrba, da kdorkoli bo kaj napisal o razvoju komunalnega gospodarstva v občini Velenje, se bo moral z dolžnim spoštovanjem ustaviti pri imenu in priimku Rudija Mavsarja, saj je to dejavnost vodil kar tretjino njenega obstoja. Najbrž ni bil takrat v Šaleški dolini zgrajen noben komunalni objekt, da ne bi z delom in načrtovanjem zraven sodelovali velenjski komunalci in Rudi Mavsar. Tudi prepotrebna osrednja čistilna naprava, ki jo zdaj gradijo v Šaleški dolini, je bila zasnovana v glavah takratnih ko-munalcev, ki so tudi sicer postavili temelje uspešnemu delu zdajšnji delovni organizaciji za komunalno in stanovanjsko oskrbo Vekos v Titovem Velenju. Zaradi tega so se lani pred novim letom na srečanju upokojenih komunalcev dogovorili, da jih bo njihov prvi direktor popeljal na otvoritev čistilne naprave odpadnih voda. To je ena od redkih obljub, ki je ne bo več izpolnil.
Rudi Mavsar je umrl v 75. letu in je ves čas življenja žarel za svoje delo in rezultate. Zavoljo tega je bolečina tega trenutka za vse, ki smo z njim kakorkoli sodelovali ali ga poznali, še toliko hujša in topo pritiska. Vendar se v tej bolečini preliva njegova moč in odločnost, ker je vedel, kaj je smisel življenja in dela ter kakšna je življenjska pot. Za Rudija Mavsarja so to bili ustvarjalnost, poštenost in delo. Zato je tudi prejel veliko priznanj in pohval ter odlikovanji — red dela s srebrnim vencem in red zaslug za narod s srebrno zvezdo.	Ijn—
Nedelja, 4. 6. ob 19. uri LOV NA DRAGULJE - ameriški, akcijski.
Ponedeljek, 5. 6. ob 19. uri RAM BO III — ameriški, akcijski.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 2. 6. ob 20. uri RAM BO III — ameriški, akcijski.
Nedelja, 4. 6. ob 20. uri NOČNI KINO: KIPAR — ameriški, trda erotika.
Torek, 6. 6. ob 20. uri LOV NA DRAGULJE — ameriški, akcijski.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
v grajskem hramu na velenjskem gradu
NOVA VIDEOTEKA!!
r^:
l/ul^J J
VIDEO SONČEK
Pri „R0KU" - Titovo Velenje Tel.: (063) 854-627. 855-999
VIDEO SONČEK
NOVOSTI V PONUDBI VIDEA SONČEK:
—	s pomočjo izobraževalnih kaset, ki vam jih ponuja VIDEO SONČEK, se lahko sami naučite vseh vrst borilnih veščin, joge in aerobike!
—	poleg videokaset si lahko sedaj izposodite tudi videorecor-der!
IZPOSOJNINA ZA DVA FILMA JE 2.000 din na dan!
VIDEO SONČEK vas vabi v Grajski hram. iepo vas bodo postregli. vi pa, izkoristite res ugodno ponudbo.
Video Sonček vas pričakuje vsak dan od 9. do 18. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure.
NAJNOVEJŠE IZ AVT0M0T0RJA CELJE
Še je čas, da si zagotovite zajamčeno ceno vozil programa Zastava s plačilom v dveh delih, in sicer z najmanjšim 50-odstotnim plačilom tovarniške cene do vključno 5. 6.1989 in preostalim delom v roku do 30 dni od prvega plačila. Če je vozilo na zalogi prodajalca, ga lahko kupec odpelje v svojo hrambo do končnega plačila.
Kupcem, ki plačajo celotno tovarniško ceno do 10. 6. 1989, AVTOMOTOR podarja ENOLETNO KASKO ZAVAROVANJE za kupljeno vozilo.
Pri sistemu staro za novo omogočamo zajamčeno ceno do 10. 6. 1989, s pogojem, da kupec poravna razliko med ocenjeno vrednostjo rabljenega vozila in ceno novega. Rabljeno vozilo lahko uporablja do izdobave novega.
Yugo Florida — novo vozilo ZCZ lahko potencialni kupci preizkusijo s praktično vožnjo v Celju, Miklošičeva 5 od 1. 6. 1989 do vključno 7. 6. 1989 med 8. uro in 13. uro. Od 8. 6. 1989 do vključno 10. 6. 1989 tudi 8. uro in 13. uro v Titovem Velenju, Šaleška 18.
Informacije lahko dobite tudi po telefonu Titovo Velenje 853-267 in Miklošičeva 5 (063) 24-211.
Gibanje prebivalstva
Poroke:
Danijel Fekonja, roj. 1964, mizar iz Titovega Velenja in Anita Caf, roj. 1967, frizerka iz Titovega Velenja, Bojan Meža, roj. 1962, dipl. inženir elektron, iz Podraja pri Velenju in Renata Turnšek, roj. 1966, študentka iz Celja, Igor Mravljak, roj. 1965, študent iz Titovega Velenja in Natalija Rotovnik, roj. 1967, med. tehnik iz Titovega Velenja, Franc Pogorevc, roj. 1963, šofer iz Srednjega Doliča in Leopoldi-
na Senica, roj. 1959, prodajalka iz Spodnjega Doliča, Fortunat Blagotinšek, roj. 1964, str. ključavničar iz Andraža nad Polzelo in Karolina Triglav, roj. 1966, medicinska sestra iz Podkraja pri Velenju, Darko Skalički, roj. 1965, šofer iz Titovega Velenja in Marijana Tič, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja, Simon Gregom, roj. 1967, str. ključavničar iz Šentilja 9 in Martina Koželj-nik, roj. 1967, ekon. tehnik iz Šentilja, Ciril Špital, roj. 1966, elektrotehnik iz Šaleka in Zora
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 (oddajnik Plešivec) megaherca.
Vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855-450.
PETEK, 2. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 4. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika (tokrat bodo naši gostje predstavniki Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje — vprašanja, mnenja, pobude in pripombe boste lahko postavljali po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 5. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje.
SREDA, 7. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo — namenili jo bomo razvoju turizma v občini Velenje — sodelujte v pogovoru z našimi gosti po telefonu 855 963); 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
Dopisuite
Naš čas
JUNIJ — ROŽNIK
Ime meseca je povzeto po stari rimski boginji Juno. ženi najvišjega rimskega božanstva Jupitra. Če je Jupiter bog, ki vlada nad bliskom, gromom in drugimi nebesnimi pojavi ter hkrati pooseblja neko skrivnostno, moško, oplajajočo silo. je Juno njegovo nasprotje. Posebej sojo častili kot zavetnico pri porodu (Juno Lu-cina - Juno. prinašajoča k luči) in v zakonu. Slovenska imena za ta mesec so se kaj pogosto menjala. Martin iz Loke govori o bobovem cvetu (Bobouczwett). Primož Trubar pa uvaja izraz Rosshenzuit = rožencvet. Sledi mu Dalmatin, ki uporablja še isti izraz (Roshozvit). a še v protestantski dobi naletimo pri Megiserju I. 1592 poleg imena rožencvet tudi na ime prašnik (od besede prositi. opraševati). Duhovnik Tomaž Gruden pa je okoli I. 1579 za junij pristavil v svoj brevir še ime velnik. Kljub vsemu pa je ime rožencvet dolgo ostalo najbolj pogostno, le da so ga različno tolmačili. Njegov pomen so namreč izvajali zdaj od rži (rženi cvet J zdaj od rož = cvetlic. Ime rožnik, ki ga junij danes na splošno uporabljamo, seje uveljavilo šele v novejšem času. Njegova domovina je po vsej verjetnosti bližnja okolica Celja, saj ga je prvi zapisal kalobski župnik, ponikvanski rojak M. Zagajšek ob koncu 18. st. (Roshnek). obenem pa navedel danes že pozabljeni imeni senšek in senovjek. Ime rožnik potem še nekajkrat srečamo, dokončno pa se je ustalilo šele I. 1848, ko ga je uporabil dr. Bleiwe-iss v svojih Novicah.
LESTVICA VIDEOTEKE M4
1.	THE NAKED GUN
2.	TEQUILLA SUNRISE
3.	THE FLY II.
4.	SHORT CIRCUT II.
5.	THEY LIVE
6.	MOVING
7.	HELLRAISERS II.
Videoteka M4 je vsak dan odprta od 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. ČLANARINE NI! Na tri enkratno izposojene četrta brezplačna. NOVOST VIDEOTEKE M4: Enkrat tedensko brezplačno izposojanje videokaset. LOTERIJA M4.
Kumer, roj. 1966, višji delov, terapevt iz Titovega Velenja, Vinko Ramšak, roj. 1962, reskalec iz Podkraja pri Velenju in Brigita Korošec, roj. 1967, konfekcio-narka iz Podkraja pri Velenju, Rudi Kalac, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in Zineta Jan-kovič, roj. 1957, pletilja iz Titovega Velenja, Zdravko Logar, roj. 1957, komerc. tehnik iz Ga-berk in Zdenka Marzel, roj. 1962, strojni tehnik iz Gaberk, Franc Ažman, roj. 1958, šofer iz Gorenja in Tatjana Ažman, roj.
1966, prodajalka iz Gorenja, Miran Klemene, roj. 1969, delavec iz Titovega Velenja in Barbara Kunej, roj. 1968, reskalka iz Titovega Velenja.
Smrti:
Jernej Razboršek, upokojenec iz Celja, Kovinarska 16, roj. 1932, Alojz Vrtačnik, upokojenec iz Šmartna ob Dreti, Spodnje Kraše št. 44, roj. 1932, Fortunat Tajnik, upokojenec iz Ravn št. 126, roj. 1910.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA
PROSTA DELA IN NALOGE
DEL. IZK.
NČ ROK DČ P
OD
ŠTEV. DEL
GORENJE INTERNA BANKA GIP VEGRAD
ekonomist mizar
670.01 sam. referent deviznih poroštev	3 nč 8 3.600 000 1 411.01 zahtevna mizarska dela 5 nč 8 2.400.000 1
koledar
Četrtek, I. junija — Juš, Rado-van, Fortun (Fortunat)
Petek. 2. junija — Erazem, Marcel, Peter, Veljko
Sobota, 3. junija — Drago, Til-či. Oliva, Mila
Nedelja, 4. junija — Kirin (Kvirin), Kristina, Vinka
Ponedeljek, 5. junija - Svet-ko, Nande. Dore, Ferdo
Torek, 6. junija — Mile, Nor-bert, Dida, Zdenko
Sreda, 7. junija — Robin (Robert), Anja, Bogomil
Mati oglasi
200 m1 STREŠNE KRITINE ETERNIT prodam ali zamenjam za gradbeni kredit. Telefon 88-233.
BARVNI TV GORENJE, star 7 let, z daljinskim upravljanjem, prodam. Informacije 856-457, dopoldan ali 858-022, popoldan.
DIANO 6, letnik 1979, potrebno popravila, poceni prpdam. Telefon 853-991.
KOKOŠI (RJAVE) V POLNI NESNOSTI, za nadaljnjo rejo ali zakol, lahko kupite na farmi Roje pri Šempetru, vsak dan do 16. junija. Naročite lahko tudi zaklane in pripravljene za v zamrzovalnik. Plačate jih lahko tudi s čeki, z rokom plačila do mesec dni. Se priporočamo!
PREKLICUJEM MESEČNO VOZOVNICO številka 5625, Izletnik Celje, na relaciji Latkova vas—Gorenje.
PRODAM SAAB 96, letnik 1975, v nevoznem stanju. Milan Kamenik, Kersnikova I. AUDI 60 L, letnik 1970, neregistriran, vozen, zelo ugodno pro dam. Lukič, Stritarjeva 3. DOBERMANKO, Z RODOVNIKOM, staro 2 leti, ugodno prodam. Telefon 857-530, od 18. do 20. ure.
VIDEO-RECORIJER TOSHIBA prodam. Informacije po telefonu 858-044.
MOTORNO KOLO AVTOMA-TIC, in APN 6, ter žensko in moško športno kolo na 10 prestav prodam. Rogel, Gavce 28 a, Šmartno ob Paki. SKORAJ NOVO DIATONI-ČNO HARMONIKO prodam. Telefon 854-392, zvečer po 20. uri.
UPOKOJENEMU ŠOFERJU C KATEGORIJE nudim honorarno zaposlitev, prevoz drv iz gozdov v Nazarje. Viktor Urlcp, Pa-ška vas 3, telefon 884-082. GOLF DIZEL, letnik 1986 in kombinirko, italijanske izdelave, prodam. Telefon 855-238. APN- 6 in BT 50, stara leto in pol, poceni prodam. Telefon 882-473.
ROTEL OJAČEVALEC RA7I4 in Tuner RT 426, kasetofon Hitachi DE 55 in gramofon Fischer MT640, vse deklarirano, prodam. Telefon 853-24-296. RABLJENO BETONSKO STREŠNO OPEKO ugodno prodam. Telefon 854-375.
		ZAHVALA
		
		Ob nenadni in boleči izgubi
		brata in strica
		Ludvika
		Krajnca
		
		iz Cirkovc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo za pomoč KS Cirkovce, CZ Cir- kovce, Postaji milice Velenje in LD Škale. Hvala duhovniku za opravljen obred, rudarski godbi, častni straži in govornikoma za poslovilne besede.		
		Vsi njegovi
R- 4, TL, letnik 1977, registriran do januarja 1990, ugodno prodam. Teleion 856-744, dopoldan ali 855-612, popoldan. KUHARICO ZAPOSLIMO ZA DOLOČEN ČAS ali nekaj ur na teden. Telefon 063-856-756. STAR KLAVIR UGODNO PRODAM. Telefon 857-795. ZASTAVO 101 SPECI AL 1300, letnik 1979, zelene b;irve, garaži-rano. prodam. Telefon 063-857-916.
NOVA VIDEO IM.AYER.1A in
nov glasbeni stolp, prodam. Telefon, dopoldan 835-231, interna 305 ali popoldan 062-845-306. ČOLN A TLANTIK 295 in motor T 4,5, prodam ali zamenjam za novejši videorecorder. Telefon 881-337.
VESPO PX 200 E, letnik 1985, 38.000 km, prodam. Telefon 853-754.
Z- 101, letnik 1978 in dve 7 m traverzi, primerni za most, prodam. Slavko Ban, Završe 88 a, Mislinja, Cerovšek. V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM STANOVANJE Z OPREMO! Samo pisne ponudbe pošljite na tednik Naš čas, Foitova 10, pod šifro »Takoj«. SPALNICO IN KOTNO SEDEŽNO PRODAM. Telefon 855-231, dopoldne ali 854-236, popoldne.
DVA POČIVALNIKA KOM-FORT, s pručkama in videorecorder Fischer, prodam. Telefon 853-119.
NOV MOTOR ZA ČOLN, To-
mos 3.5 in ČB TV ekran Drodam. Telefon 855-415. OSEBNI AVTO VW 1200, letnik 1968, v voznem stanju in avto prikolico prodam. Milan Usar, Vinska gora 9.
MOTOR CTK80, ugodno prodam. Andrej Golavšek, Skorno 58, Šoštanj.
SEZONSKA DELAVCA iščeta sobo v Titovem Velenju ali okolici. Kličite zvečer 857-100. IŠČEM ŽENO ZA ČIŠČENJE STANOVANJA. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAMO ENOSOBNO STANOVANJE 39 m!, na Reki, Ulica Brače Fučuk 5 a, XII. nadstropje in dvosobno stanovanje 53 m2 v Mariboru, Tomšičeva 23, za enako oziroma podobno v Titovem Velenju, Celju ali okolici (do 25 km). Informacije na Gorenje Servis, Partizanska 12, Titovo Velenje, telefon 063-853-231, interna 159. GUMIJAST ČOLN MAESTRAL, 18 SD, star 5 let, prodam. Telefon 858-490. OSEBNI AVTO GOLF 80 in PZ 79 prodam. Telefon 701-819. PRODAM SUBARU 700 , de cember 1986, prevoženih 25.000 km, rdeče barve. Telefon 858-000.
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in bo jokala, ker te ni
(narodna)
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega
Petra Meha
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spremili na njegovi zadnji poti in prerani grob zasuli s cvetjem. Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo DO Gorenje Velenje — Tozd vzdrževanje, Gostinski enoti, GG in KZ Slovenj Gradec, Mladinski organizaciji Završe, Bolnišnici in Zdravilišču Topolšica, govornikom, pevskemu zboru in duhovnikoma za opravljen obred.
Oče, mama, brat Mirko in sestra Metka z družinama in ostali sorodniki
Završe, 28. 5. 1989.
ZAHVALA Ob boleči izgubi
Rudija Mavsarja
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično pomagali, se od njega poslovili in ob žaro položili mnogo cvetja. Iskrena hvala delovni organizaciji Vekos, zlasti delavcem tozda Komunalna oskrba in direktorju Mihaelu Uranjeku, rudniku lignita Velenje, njegovim sodelavcem iz rudniškega jamo-merstva. Modnemu salonu, rudarski godbi, pevcem moškega pevskega zbora Kajuh, KO ZZB NOV Titovo Velenje Desni breg, hišnemu svetu in stanovalcem Tomšičeve 10 ter društvu upokojencev.
Srčno se zahvaljujemo za pomoč Ivanu Rahtenu, ki nam je ves čas stal ob strani, družinama Ivenčnik in Beričnik, Citi Jaklič in Mariji Jazbec. Hvala Ivanu Gorograncu, Marti Boben in Mihaelu Uranjeku za občutene besede slovesa.
Z žalostjo v srcu VSI NJEGOVI
Titovo Velenje, Krško
Gora, Maribor, Brežice, Artiče, Pameče pri Slovenj Gradcu, Šentjur pri Celju in Zeltweg
PRODAM SCHINZELOV to
plotni števec. Telefon 853-087. KRAVO BREJO 6 MESECEV PRODAM. Telefon 856-055. BRAKO PRIKOLICO ugodno prodam. Telefon: 858-276, popoldne.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. (Kot in 5 foteljev). Nudim kredit. Telefon 882-875.
AVTO R- 4, letnik 1977, prodam. Telefon 888-288. SEDEŽNO GARNITURO in jedilno mizo s šestimi stoli ugodno prodam. Telefon popoldan 858-028.
PREKLICUJEM VOZOVNICO
št. 27682, ker sem jo zgubila. Matilda Kvac, relacija Zreče —Gorenje.
Dežurstva
Dežurni zdravniki:
Četrtek, I. junija — dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dežurni dr. O. Renko
Petek, 2. junija — dnevni dežurni dr. V. Vrabič, nočni dežurni dr. Žuber
Soboto, 3. junija in nedeljo, 4. junija — glavni dežurni dr. Smonkar, notranji dežurni dr. Mijin
Ponedeljek, 5. junija — dnevni dežurni dr. S. Popov, nočni dežurni dr. Kočevar
Torek, 6. junija — dnevni dežurni dr. Kikec nočni dežurni dr. D. Vrabič
Sredo, 7. junija — dnevni dežurni dr. Žuber, nočni dežurni dr. Zupančič
Dežurni zobozdravnik:
V nedeljo, 4. junija je dežurna zobozdravnica dr. Romana Lah, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 2. junija do 9. junija je dežurni dipl. veterinar Sonja Knjez, na veterinarski postaji v Šoštanju, telefon: 881-322.
El
VIDEO ČUK
VIDEOTEKA ČUK
Stari trg 11
izposoja najnovejših filmov in videorecorderjev
KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Izvršilni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti OBJAVLJA prosta dela in naloge
TAJNIKA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
POGOJI:
—	diplomiran inženir agronomije
—	1 teto delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Kmetijska zemljiška skupnost občine Velenje, Titov trg 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
»Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec,
Odbor za delovna razmerja DSSS. objavlja dela in naloge
1. samostojnega referenta izterjatve
Pogoji:
—	končana VI zahtevnostna stopnja ekonomsko finančne ali pravne smeri,
—	2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih,
—	opravljen šoferski izpit B kategorije,
—	poskusno delo 5 mesecev.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: »Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec, kadrovska služba DO.
REK UC*iptlk)
SISTEMI PAKIRANJA
Po sklepu komisije za delovna razmerja REK SIPAK objavljamo prosta dela in naloge:
1)	2 diplomiranih inženirjev ali inženirjev elektronikov — šibki tok — za dela in naloge v razvoju
Pogoj: VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe
2)	vodenje priprave proizvodnje
Pogoj: VII. ali VI stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri
Za uspešno delo nudimo stimulativne osebne dohodke.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 15. dneh od dneva objave na naslov: REK SIPAK TITOVO VELENJE, Koroška 61, sektor za kadrovske zadeve.
U l/žgkd4
DO ta komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vakos n tub o. Titovo Valanja. Korolka 37 b
TOZD komunalni oskrba
TOZD toplotna oakrba
TOZD stanovanjska oskrba
DSSS
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS, TOZD Toplotna oskrba objavlja prosta dela in naloge:
srednje zahtevna montaža izolacije
Pogoji:
IV. stopnja izobrazbe, smer monter ogrevalnih naprav 6 mesecev delovnih izkušenj pri izolaciji vročevodov Poskusno delo traja 60 dni. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: DO VEKOS. Kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje
TZO KMETIJSTVO
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska Zadruga Mozirje ima RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 2. do 6. junija 1989 pri koopernatki: ŠPENDE Marija, Prihova 27, Nazarje
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljnjo rejo.
Cena za kokoš je 20.000 din.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
V SPOMIN skrbnemu očetu in dobremu možu
Viliju Skoku
Kruta bolezen nam je pred letom dni vzela očeta in moža. Hvala vsem, ki ste mu ob težkih trenutkih stali ob strani in se ga še spominjate.
Žena Lucija, sinovi Branko, Jože, Viljem, hčerka Darinka in ostali sorodniki
xxaoor Velenjski pionirji so z olimpiado počastili maj in mladost
Olimpijska zastava je imela letos deset krogov
Maj in mladost; mladost in maj. uve besedi, tesno povezani. Mladost je kot popek, ki potrebuje veliko sonca, da se z njegovo pomočjo razvije v cvet, ki bo nekoč cedil najslajši med. Tako nekako je dejal Jože Kavtičnik, ki je kot predsednik Zveze telesnokulturnih organizacij občine Velenje, v četrtek, na dan mladosti, odprl 9. pionirsko olimpiado. Tudi tokrat je v soncu potekala na stadionu ob velenjskem jezeru, obkrožena z mladostjo, radostjo in vedrimi obrazi...
Pridružujemo se čestitki vsem tistim, ki so postali mladinci z željo, da bi imeli v letih zorenja čim boljše možnosti za učenje, za delo, za vse, kar jih veseli.
Bila je prava majska radost, zbrana na enem mestu, med tekmovalci na zeleni travnati površini in atletski stezi, med njihovimi nekaj tisoč vrstniki in starši, ki so dogajanje spremljali na tribunah. Za tiste, ki so tekmovali so >navijali<, jih bodrili, da dosežejo čim boljše rezultate, da morda izboljšajo tudi kakšen dosedanji olimpijski rekord.
Vsako leto je mladih na olim-
piadi več. Letošnja olimpijska zastava je imela krog več, nov, ki je pripadal učencem VII. osnovne šole Šalek, in tudi zato je bilo letos tekmovalcev in gledalcev še več. Ves čas, od vsega začetka je na stadionu in ob njem vladalo nekaj slovesnega, nekaj velikega, ki se je prepletalo z glasbo, veselimi pogovori, še zadnjimi navodili tekmovalcem in to navdušenje, to slovesnost je bilo čutiti tudi v zraku.
»Poglejte, ozrite se v nebo,« jih je spodbujal uradni napovedovalec 9. pionirskih olimpijskih iger Toni Rehar. In že so zveda-
ve, radovedne oči mladih spremljale drzno in zelo nizko preleta-vanje stadiona znanega letala Pi-per, last velenjskega aerokluba. Vodil ga je Marko Leskošek, izkušen pilot, z njim pa je bil tudi ravnatelj šoštanjske osnovne šole Biba Ročk Matjaž Natek, ki je želel dogajanje na stadionu ujeti v fotoaparat iz zraka. Prepričani smo, da mu je kakšen izvrsten posnetek tudi uspel.
Še bolj je završalo, še večje navdušenje je preplavilo vse, ko se je v zraku pojavilo drugo letalo, last ptujskega aerokluba, pod katerim so se naenkrat pojavile, najprej majhne pikice, ki so hitro postajale vse večje, živopisane pike. Padalci. Štirje so bili, s pisanimi padali. Stanko Čuš, najstarejši med njimi, izkušen padalec >Ptujca< je postal že kar pravi prijatelj velenjskih pionirjev. Za njim je že 1300 skokov, devetič
pa je njim na čast, z neba prinesel s seboj olimpijsko zastavo.
Še lani jo je do droga nosilo samo devet pionirjev, letos je bil eden več, deset, toliko kot šol, ki so tekmovale. Zastavo je na drog dvignila Rozika Frankovič, učiteljica, ki je ne poznajo samo pionirji, ampak tudi marsikdo od njihovih staršev. Deset učenk pa je s šopki v roki steklo v središče mesta, kjer so položile rože pred Titov spomenik.
In že se je začelo zares, kot se je začelo že osemkrat prej, za čim boljše dosežke, čim lepše rezultate, za športno obnašanje in bodrenje. Tako je več tisoč velenjskih šolarjev na svojevrsten način proslavilo svoj majski dan mladosti.
Olimpiado sta spremljala: Stane Vovk Milena Krstič-Planine
Olimpijski junak
Vsaka olimpiada ima svojega junaka. Letošnjega nismo iskali med tekmovalci, pionirji, saj je bil tokrat to gotovo 22-le-tni padalec ptujskega aerokluba ALBIN PETRŠIC. Prvič je bil med nami, prvič skakal z velenjskega neba nad športnim parkom ob jezeru, drugače pa izkušen padalec, saj se je že približno 280-krat doslej pognal iz letala v globino.
Njegovi kolegi Stanko Čuš, Janez Haložan in Alojz Harga
so hitro odprli svoja padala.
Albin pa je letel in letel, kot kamen, vse hitreje in hitreje.
»Poglejte junaka, kako leti! Z zadržkom! Bravo,« je bil navdušen uradni napovedovalec, ne da bi slutil, kot tudi mi nismo, da se v zraku, pred našimi očmi v bistvu odvijajo težki trenutki za mladega Albina. Občudujoč smo opazovali njegov >drzen< let, naenkrat pa se je od njega odlepilo živopisano padalo. Takrat je dih zastal vsem. Kaj je zdaj to? Zvedeli smo kasneje — Albinu ni uspelo odpreti glavnega padala.
»Padalo se mi je zapletlo in nisem se ga uspel rešiti, ga normalno odpreti. Uspelo pa mj je, končno, vsaj to, da sem ga uspel odvreči. K sreči dovolj zgodaj, da sem lahko pravočasno odprl tudi rezervno padalo, ki pa ga ne moreš upravljati, ampak na njem samo visiš in z njim padeš kamor padeš,« je junak pripovedoval kasneje.
Albin je z njim letel vse nižje, vse nižje in to dvakrat hitreje kot z glavnim padalom . . . proti gladini jezera. Ni ga bilo strah ...
»No malo že, bal sem se, da padem v jezero.« Imel je srečo, priletel je ob njegov rob, čisto ob vodo, bil sicer ves moker, pa vendar srečen, da ni padel v
vodo tako kot je padlo glavno padalo. »Zelo težko bi se rešil iz vode,« je kasneje povedal Stanko Čuš.
Njegovim kolegom, pa tudi njemu ni bilo videti, da bi bili zaskrbljeni, pretreseni. Še več, Albina so, ko so ga >dobili<, pozdravili na kaj neobičajen način — z brcami v rit. To je padalski krst, ki ga doživi vsak, kadar se prvič sreča s takšno preizkušnjo, kot se je Albin. Pa mu ni bilo videti, da ga je strah, ali da ga pod nebo ne bo več. Nasprotno! Baje so takšni skoki padalcem nekaj normalnega. Stanko Čuš nam je, recimo, nasmejan povedal, da seje njemu to zgodilo že sedemkrat. Najbrž pa ne nad jezerom.
Dnevi centra srednjih šol
Bogata je mladost
Na Centru srednjih šol so pripravili tudi letos v mesecu mladosti številne prireditve, njihovi učenci pa so se udeležili raznih tekmovanj, na katerih so dokazali, da dosegajo dobre učne rezultate in da so aktivni tudi v pošolskih dejavnostih.
Ves prejšnji teden so tekli »dnevi Centra srednjih šol«. V
vili izdelke Iz različnih dejavnosti, učenec Rok Poles pa je pripravil zanimivo razstavo svoje likovne ustvarjalnosti.
Obiskovalci so lahko videli tudi geološko in mineraloško zbirko, ki jo skrbno urejajo na Centru srednjih šol. V sredo je bila demonstracija pouka v »CNC« učilnici in predstavitev dela mladih raziskovalcev. Pripravili so pogovor o uspehih in težavah v
V četrtek so organizirali srečanje srednjih šol strojne usmeritve, predstavili izdelke udeležencev izobraževanja ob delu in organizirali okroglo mizo o vlogi praktičnega pouka. V petek pa so predstavili programe računalniških tečajev ter raziskovalne naloge s področja računalništva.
Skratka na Centru srednjih šol, so letos tretjič, ob tednu mladosti, predstavili kaj vse dosegajo učenci v stranskih dejavnostih, in njihove izdelke iz praktičnega pouka, prikazali pa so tudi pošolske aktivnosti učencev na področju proizvodnje, inovativ-nosti, ustvarjalnosti, kulture in
Srečanje učencev strojne usmeritve
Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju so praznik mladih, 25. maj, proslavili nadvse delavno. V okviru dnevov te srednješolske ustanove so namreč pripravili srečanje učencev srednjih šol strojne usmeritve in tako nadaljevali pobudo srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj, ki je lani organiziral prvo takšno srečanje.
Po lepem kulturnem programu, ki so ga za udeležence pripravili pevci mešanega pevskega zbora centra in pozdravnem govoru ravnatelja, so se učenci razdelili v tri tekmovalne skupine. Člani prve tekmovalne skupine so se v dislocirani enoti Centra srednjih šol Titovo Velenje v Zrečah pomerili v struženju in rezkanju. Nadvse živahno je bilo v delavnicah centra, kjer je potekalo tekmovanje na področju elektroobtočnega varjenja in tehniškega risanja. Tretjo skupino pa so predstavljali
športniki, ki so se na tem srečanju pomerili v malem nogometu in plavanju. Vseh prej omenjenih aktivnosti so se udeležili učenci iz osmih srednjih šol strojne usmeritve.
Za okroglo mizo, ki so jo prav tako pripravili ob tej priložnosti, pa so namenili osrednjo pozornost vlogi praktičnega pouka v vzgojnoizobraževalnih programih strojništva.
Tekmovanje je uspelo tako organizacijsko kot tudi na tekmovalnem področju. Udeleženci pa so dokazali, kako kakovostno znajo rezkati in stružiti in tudi izdelati kakovostne naloge. Svoj praznik, dan mladosti, so tako proslavili nadvse dostojno.
Med udeleženci osmih šol strojne usmeritve so zmagali domači tekmovalci pred učenci srednje kovinarske in metalurške šole Maribor in srednješolskega centra tehnično pedagoške usmeritve iz Murske Sobote.

teh dneh so bila vrata tega centra odprta za vse obiskovalce, ki jih je zanimalo, kako potekajo učne in vzgojne dejavnosti na tej naši srednješolski ustanovi.
V ponedeljek so otvorili razstavo na kateri so predsta-
srednješolskem izobraževanju ter nanj povabili družbeno politične delavce in gospodarstvenike iz naše občine. Predstavili so tudi delovanje didaktičnega robota JUPET 2, ki je nastal v njihovih delavnicah, poleg tega pa še program tečajev tujih jezikov za izobraževanje ob delu.
športa. Zaradi številnih zanimivosti je škoda, da zopet ni bilo odziva v osnovnih šolah, saj tudi takšne predstavitve omogočajo učencem lažje odločanje za nadaljnje šolanje.
Ta teden pa je, od ponedeljka do srede, na Centru srednjih šol potekala predstavitev raziskoval-
nih nalog, ki so jih pripravili mladi raziskovalci v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje. Letos je bilo prijavljenih 39 nalog, izdelanih pa 27, ki so bile razvrščene v šest tematskih področij. Pri delu je sodelovalo 47 avtorjev, od tega 31 učencev Centra srednjih šol, 14 učencev osmih razredov osnovne šole Antona Aškerca in dva študenta fakultete za strojništvo v Ljubljani. Mlade raziskovalce je pri delu usmerjalo in vodilo 18 mentorjev.
S področja tehnoloških izboljšav in inovacij je bila narejena ena naloga, s področja računalništva kot orodja v informatiki, tehnologiji in izobraževanju 13 nalog, varstva okolja 5 nalog, s področja človek in družbeno okolje ena naloga, kulturne dediščine ena naloga, zgodovine Šaleške doline dve naloge in s področja drugih tematik štiri naloge..
Ze uvodoma smo omenili, da so se učenci Centra srednjih šol udeležili v tem času tudi številnih republiških tekmovanj in srečanj. Vseh njihovih dosežkov še nimamo zbranih, zato omenimo le nekatere. Matej Trampuš, učenec prvega letnika naravoslovno matematične usmeritve je prejel najvišje priznanje za raziskovalno nalogo v skupini za uporabo računalnika v naravoslovju in matematiki, Jurica Šafarič, učenec 3. letnika računalniške usmeritve pa za programski paket za računalniški emulator programerja pralnega stroja. Milan Hri-bernik in Vili Jakob, učenca 3. letnika računališke usmeritve pa sta dosegla na republiškem tekmovanju srenješolcev iz znanja računalništva v prvi skupini prvo in tretje mesto.
Prvič je na pionirski olimpijadi v mestnem parku ob jezeru sodelovala osnovna šola Šalek. Zaradi njih je imela olimpijska zastava krog več.
Takole odločno in spretno pa je bilo med najmlajšimi tekmovalci — učenci prvih in drugih razredov, ki so nastopili v poligonu.
Na svečani otvoritivi 9. pionirskih olimpijskih iger so sode-. lovali tudi rolkarji, predstavniki smučarsko — tekaške sekcije iz Titovega Velenja.
Miličniki so zapisali
NAJPREJ SO GA OROPALI, POTEM PA PRETEPLI
Okoli druge ure zjutraj je Klavdijo N. pri restavraciji Jezero zalotil skupino neznancev, ki so z njegovega kolesa z motorjem demontirali smerni kazalec in kradli bencin. Ko pa so ga zagledali, so ga pretepli, tako da je moral iskati zdravniško pomoč.
VELIKO TATVIN KOLES IN KOLES Z MOTORJEM
V lepih pomladnih dneh se je res prijetno voziti s kolesom ali kolesom z motorjem, ta prevozna
sredstva pa so hudo izpostavljena dolgoprstnežem. Tako skoraj ne mine dan, da miličniki ne bi zabeležili vsaj ene tatvine.
20. maja je ostal brez kolesa maraton Franjo R. Pustil ga je v bližini bifeja Tinka. V noči na 23. maj je neznani storilec ukradel zadnje kolo s ponija Rajku Dj. s Šaleške ceste. Kolo je bilo parkirano na hodniku stanovanjskega bloka. V Noči na nedeljo pa je izginilo kolo BMX Dušice L. s Ceste talcev v Titovem Velenju in kolo z motorjem Jožeta L. Parkiranega je imel v bližini restavracije jezero.
Savinjski MDO
V letu 1989 se je sedež Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev celjske regije za en mandat (4 leta) prenesel iz Celja v Titovo Velenje. MDO povezuje okoli 13 tisoč članov v sedmih občinah in 30 planinskih društvih. Letno pomaga organizirati več skupnih izletov, pohodov in drugih akcij (n. pr. Osankarica, po poteh I. celjske čete. Travnik, Ma-tkov Škag i. t. d.) V letu 1988 je sodeloval pri popravilu zavarovanih poti
skozi Turški žleb in na Kamniško sedlo, letos pa je v programu pot skozi Robanov kot na Korošico. Naloga MDO v letošnjem letu je tudi, da pomaga pri dozidavah koč na Okrešlju in Travniku ter obnovah koč na Ko-rošici, Menini planini in Golteh. Začetna sredstva je odobril občinski sindikat, delo pa bo vsklajeval 7-članski odbor, ki ga vodi Andrej Kuzman.
M. Ž.
Na Centru srednjih šol načrtujejo učilnico za robotiko, izdelali so že lastnega robota. Predstojnik srednje strojne šole Albin Vrabič, je ob predstavitvi te specializirane učilnice in robota JUPET 2 posebej pohvalil prizadevne učence ter njihovega mentorja Djordja Atanackova.
Zanimiva likovna dela v različnih tehnikah, makrameje in kipe pa je ob dnevih Centra srednjih šol predstavil učenec Rok Poles.
Ta teden so na Centru srednjih šol svoje naloge predstavili mladi raziskovalci, ki delujejo v gibanju Mladi za razvoj občine Velenje.