ST. 70. V CELJU, S0B0TA 5. JULDJA 1919 LETO I. Izhaja vsak torek, 6efrtek in •Oboto. — Cena i Za celo leto 36 K, za pol leta 18 kron, za četrt lela 9 K, xa 1 mesec 3 krone. Posamezna •tevllka stane 40 winarjew- Na pismene naročbe brcz pošiljatve denarja m9 ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnlno po poštni nakaznici. Reklamacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprefemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. l^^k [Hi ^^^^^ SB JH| dEflft 5LüL2^» ^ti^^k. ffifli^^^. flB Uredniötvo in upravniötvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica St. 8« Oglasi se računajo po porabijenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 « od 1 mm, za poslana, na- rnanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 ir od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Prl večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon žt. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARWA V CELJU. El BED 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. V. KUKOVEC: Moje mnenje o polozaju. Prvikrat doživimo v vladi Slovenije prav resno takozvano krizo, to je nev- zdržen položaj, ki se mora na to ali drugo stran razrešiti. Načelstvo demo- kratske naše stranke je izdalo izjavo, da nieni člani vdeželni vladi Ijubljanski odstopijo (dr. Ravnikar, poverjenik pravorodstva, in dr. Žerjav, podpred- sednik vlade) in navaja kot vzrok, da je ljudska stranka postala v toliki meri nestrpljiva, da sež njo ne da sku- paj delati. Ker se pa načelstvu naše stranke ne zdi dopustno, da bi sami ljudski stranki bila poverjena deželna vlada, izraža mnenje, da bodesevlada v Ljubljani poverila uradniku, tako da politične stranke ne bodo v vladi so- delovale. S tern je ustvarjen tako važen položaj, da mora naša javnost izvedeti vzroke, ker je pri tern zelo prizadeta. N't namreč vse eno, ali v tem resnem času vlada pri nasuradnik brez ljudske zaslombe ali ljudstvo po svojih zaup- nikih. Povod (ne pa pravi vzrok) je užaljenost predsednika deželne vlade dr. Brejca, ker je ob času njegove pa- riške odsotnosti njegov namestnik dr. Žerjav pri ministerstvu notranjih zadev v Beogradu priporočal iz službenih ozirov premestitev nekterih političnih uradnikov, kar je ministerstvo izvršilo. Prepričan sem, da je imel dr. Žerjav pri tem le javne obzire pred očmi, do- tični uradniki bi se rnogli' prej pri- števati naši nego ljudski stranki, ni torej govora o strankarski krivici. Vendar je predsednik deželne vlade dr. Brejc in njegova stranka pritisnila na dr. Korošca, da je zahteval preklic naredbe, ker bi sicer izstopil iz mini- sterstva. Ker je bilo naši stranki za slogo, je minister notranjih zadev Pri» bičevič pristal na to, da se ugodi dr. Korošcu, akoravno je to moglo po- meniti udarec proti dr. Žerjavu, ki ga ni zaslužil. To pa ni zadostovalo. V nebrzdani gonji zoper dr. Žerjava je ljudska stranka na razumljiv način ho- tela razdreti naše skupno delo v de- želni vladi, kjer so že prej izstopili socijalisti. To je zdaj dosegla. Vzroki se morejo slutiti v zvezi vseh dogod- kov zadnjih dni. Pravi vzrok je, da je naša jugoslovanska demokratska stran- ka pridobila zadnie mesece veliko moč v kraljevstvu, vsled Cesar je ogrožena dosedaj v Srbiji vladajoča radikalna stranka. Ta išče zaveznikov brez ozira na politični program, kjerkoli bi se dali dobiti, da se le vzdrži na oblasti, tudi pri slovenski ljudski stranki. Mi- sliti moram, da se zdi gospodom pri ljudski stranki pravi Čas priti v Slo- veniji do prevlade ali samovlade. Samo tako si morem tolmačiti, da je dr. Ko- rošec v zvezi z dr. Brejcem, ki v to svrho hodi po Beogradu, kosoministri v važnih zadevah v Parizu, skusil zavdati odločilni udarec onemu dr. Zer- javu, ki ga naš narod po njegovih sposobnostih in zaslugah visoko ceni, kteremu ima tudi dr. Korošec svoje ime zahvaliti. Videli bodemo, kako se ta špe- kulacija obnese. Naša stranka stoji pred svojim občnim zborom, kjer bode pretresla terr.eljito položaj in storila sklepe, ki bodo imeli le korist naroda pred očmi. Pretekli teden je slovensko sokolstvo, četudi smo najmanjša veja na jugoslovanskem deblu, izbojevalo sijajno moralno zmago na slovanskem jugu. Stranka jugoslovanske edinst- venosti in demokracije jo bode izvoje- vala z isto sigurnostjo v doglednem času brez ozira na trenutni položaj. Dr. Korošec in dr. Brejc pa tokrat nista udarila na pravo struno. Posledict bosta nosila. JOS. SMERTNIK: Sokolska konsfituanta. Slavnosti in posvetovanja v Novem Sadu. — Izlet v Subotico. — Usta- novitev Sokolskega Saveza SHS. Se- dež za prvlh pet let Ljubljana. Prvi starosta Saveza Slovenec dr. Oražen. — Sprejem Sokolstva v Beogradu. Srbsko, hrvatsko in slovensko Su- kolstvo je bilo doslej organizirano v treh posameznih zvezah. Bilo je pač vedno medsebojno v najboljših, brat- skih odnošajih, vendar pa se radi po- Htičnih razmer ni smelo združiti v eno zvezo. Vsak tak poskus je veljal prej pri nas za veleizdajstvo. Političnemu ujedinjenju našega tro- imenega naroda je prvo sledilo Sokol- stvo. V Novi Sad je bila sklicana so- kolska konstituanta, katere se je ude- ležilo 507 delegatov in okoli 700 telo- vadcev in telovadk. Kralja Petra I. in regenta Ale- ksandra je zastopal vojvoda Mišič, vlado: ministra Davidovič in Jovanovič, Ruse grof Bobrinski in več odličnih drugih ruskih mož. Sokolski sabor je bil otvorjen s svečano sejo. Vsi govorniki so po- vdarjali važnost Sokolstva v kraljevini S. H. S. Javna telovadba v Novem Sadu je pokazala, da se v naših telovadnicah marljivo deluje, da imajo besede, go- vorjene na saboru, svojo utemeljeno vsebino. Kako cudovita je bila ta enot- nost in skladnost vaj, kakšna organi- zacija in disciplina, kako ogromna moč, združena iz stoterih posameznih moči, vprtih vseh v eno smer, proti enemu cilju! Neizmerno veselje ti navdahne misel, da je ni več ovire, ki bi zadr- ževala razvoj te sile.. Pred našimi očmi je vzrastla poosebljena neznanska moč in energija v orjaško postavo ogromnih miSic, ogromne sile: ujedinjsnega jugo- slovanskega sokolstva. Delo konstituante je bilo razdeljeno v odseke: sokolsko-organizatorni, teh- nični, zdravstveni, pobratimski, kul- turno- prosvetni, ženski, prosvetno- šolski, sokolsko-vojni, komisija za iz- enačenje krojev, zastav etc. Opis vsega tega bi obsegal cele knjige. V posa- meznih odsekih se je delalo po 12 do 17 ur dnevno s prav malimi presledki. Posebno važne razprave so bile v or- ganizatornem, tehničnem, vojno-sokol- skem in sokolsko-šolskem odseku. O teh razpravah poročam v kratkem, kar zanima širšo javnost. Med tern, ko so zborovali odseki, so se odpeljali telovadci v Subotico, kjer so bili istotako nadvse gostoljubno sprejeti. Javna telovadba v Subotici, tem našem mestu, ležečem tik ob se- danji ogrski meji, je imela izreden učinek. Telovadci in telovadke pa so pokazali veliko svojo vstrajnost. Na povratku iz Subotice v Novi Sad so se M. R.: Kako se mi je godilo v italijanskem ujetništvu ? Naj spozna svet italijanske lopöve — v ta namen tukaj par črtic iz dve- letnega trpljenja. — Rodbine, ki imajo svoje člane v ltaliji, naj ne bodo radi tega v skrbeh, človek more prenesti neskončno veliko, in — tudi tega bo enkrat konec. Pred avgustom 1918 sem bil v južni Italiji v taborišču Casale d' Altamura. Vpisanih je bilo krog 7000 ujetnikov, bili so pa po večini na delu pri veleposestnikih. Koliko se jih ni po- vrnilo, koliko je prišlo smrtno bolnih Wzaj! Malarija! Vnajbolj okuženekraje so jih pošiljali, Šlo je po 30 do 50 zdra- vlh, vrnilo se je po 20 težkobolnih. Večer za večerom so prihajali žalostni sprevodi. S počasnimi koraki, upognjeno glavo, brez glasu, vmes so nosili posa- mezne, ki so onemogli, zadaj voz z najubcžnejSimi. Na stotine jih poČiva tarn doli — Itaiijani jih imajo na vesti! Kdor je pa ostal v taboru, je stradal, stradal. .. Eno je bilo dobro, tabor je bil dokaj snažen. Avgusta 1918 smo bili poslani vsi Jugoslovani v sevemo Italijo delat za fronto. Do premirja ni bilo slabo — da ni bilo goljufije, tatvine, laži, bilo bi celo dobro., Korenito se je pa to izpre- menilo po premirju. Novembra so nas poslali na 1800 m visok prelaz Tonale, kjer smo pre- bili v neverjetnem mrazu, pod pletenimi šotori mesec dni. Tu se je pričela tudi do Udaj dobra hrana slabšati. Končno so nas vendarle prestavili nižje v Ma- lonno, odkoder sta utekla dva lirvata, kar so seveda hitro porabili, da morejo kaznovati nas. Niti koraka ni smel nih- če več storiti in s strahom je vsak mi- slil, kaj bo, če bo treba ponoči na stra- nišče. — Tu so pobili Itaiijani podde- setnika Tafantela, ki se je par dni prej vrnil iz bolnice. Vzrok? — Lah ;e bil jezen, ker je Sel mož ponoči na ctranišče. Ležal je več dni. — Straže so imele naročilo, brez vsakega opomina stre- Ijati, kar so tudi večkrat storile, ne da bi bil k sreči kdo ranjen. Potem, potem — smo odšii —domov. O, falotje! To so nam rekli, da so nas lažje spravili. Phšli pa smo v Ca- stel d1 Azzano. Pero se mi je ustavilo, tega kraja se ne da popisati! Več km2 velik prostor, obdan z viso- kim zidom, neštete stražezunaj inznotraj, pripravljene strojnice in baje tudi top. In vragi so vedeli, zakajü Pripeljejo nas notri najprej v nem- ški oddelek. — Obrazi upadli, hoja ne- gotova, kot bi bilo vse pijano. In sedli smo takrat vsak na svoj nahrbtnik in obupavali. Pričeli so se zbirati krog nas in se nam čuditi — izgledali smo pre- dobro za ta kraj. Vzel sem iz žepa ci- trono in jo olupil, ter zavrgel olupke. Pet, šest jih je planilo po. njih in se steplo za nje. Za limonine olupke! In pogledala sva se z bratom in čuden smehljaj nama je zaigral na obrazu. Tudi ti ... Plečat Tirolec s Hoferjevo brado, sedaj upal, bled, plah je pristo- pil in prosil, prosil s povzdignjenimi rokami, solzen, za grižljaj kruha. Dala sva mu, dala drugim, vse, vse. .. In to usmiljenost je Bog poplačal! —Danes sem ginjen, pri spominu na ta prvi dan v Castel d Azzanu. Drugi dan smo prišli v jugoslo- vanski oddelek in postavili smo svoje šotore sredi močvirja. — V tem smo se namreč Jugoslovani razločevali od drugih. Drugi so si morali blato šele delati, nas pa so raje kar v močvirje nagnali. Da, blato! Prepričan sem, da takšnega blata še ni nikdar noben Sio- venec videl, kot je bilo v Azzanu. Menda je dovolj! Hrana, košček gnilegd mulinega mesa in mrvica riža, pač pa nič drv, da je bilo tudi to pol surovo. Nekega narednika — Čeha, ki je upal se pritožiti, je ital. častnik ustrelil. Takih slučajev je bilo več. (Konec prih.) vozili 6 ur, pa utrujenosti nisi nikjer opazil. Zaključno zborovanje sabora se je vrSilo v pondeljek od 9. ure zjutraj z malim presledkom do 9. ure zvečer. Jugoslovansko sokolstvo se je ujedinilo v sokolski Savez S. H. S. Ujedinjeni smo, ujedinjeni popolnoma. y Sedež sokolskega Saveza S. H. S. se je določil za prvih pef let v Ljub- ljani. Za starosto je izvoljen brat dr. Oražen, za namestnika br. Popovič in dr. Lazar Car, za vodjo br. Stane Vid- mar, tajnika br. dr. Fuks in blagajnika br. Kajzelj. Veliko in odgovorno delo smo prevzeli slovenski Sokoli. Zaupanje, ki so ga nam izkazali naši bratje s to izvolitvijo, moramo upravičiti s podvo- jenim delom. Stojimo na začetku novega dela. Zemlja se je pogreznila v valove krvi — pet preteklih let je za nami: žrtev smrti. Utrpeli smo toliko izgub, da tega še prav ne pojmimo. V zemlji počivajo naši dragi bratje in sestre. A med nami pa — med nami, koliko je še živih mrličev. Nad temi razvalinami pa se je dvignil jugo.slovanski Sokol, premotril je svoj namen in cilj, jasno si je za- črtal svoj pot in seclaj — hajd na delo! Neodoljiva je bila želja sokolov in sokolic videti našo prestolico. Izrazili smo to željo vojvodi Mišiču, ki nam je dal takoj na razpolago v ta namen krasen parnik Karadjordje. Vožnja po Dunavu je bila krasna. Divili smo se lepoti in veličini naše domovine. Spre- jem v Beogradu je bil prisrčen. Sokola je pozdravil minister prosvete Davi- dovič. Javna telovadba v Beogradu je izbila dno navdušenju. Ko smo zapu- ščali Beograd, nas je spremljala več tisočglava množica. Srce naše prestolice nam je dihalo vso svojo ljubezen na- sproti. Nepozabni so utisi te veličastne, spontane manifestacije bratstva in edinstva. Qklic za Widow dan v Sloveniji! Slovenei in Slovenke! Največje zanimanje in 2ivahno de- lavnost oblasti kakor tudi zasebne do- brodelnosti tvori skrbstvo za ubožne vojne pohabljence in svojce onih, ki so padli v vojni. V Sloveniji imamo okrog 50.000 vojnih poškodovancev in še več sirot in vdov. ki objokujejo svoje drage, ki so ostali na bojnem polju. Dokler se potom parlamenta ne rešijo novi zakoni o vojaški preskrbo- valnini, ne morejo pristojne oblasti poljubno prezreti sedaj še obstoječih, toda času ne primernih zakonov. Kaj pa naj začne za delo popolnoma ne- zmožen, oženjen invalid z 90 K na mesec; kako naj izhaja vojakova vdova, ki ima pet nepreskrbljenih otrok, z le 29 K pokojnine na mesec? Dolžnost nas vseh je, da te nedostatke nemu- doma odstranimo, da omilimo bedo vojnih Žrtev; oni, ki so v vojni toliko pretrpeli, opravičeno pričakujejo naše pomoči. Zato prosim vsa županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in kor- poracije, da v krajih, kjer se cvetlični dan ne namerava vršiti na imendan kralja Petra dne 12. julija, prirede spo- razumno Stras? Z »N O V 3 B O e Ai Stev. 70 dne 6. julija 1999 cvetlični dan v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih ali umrlih vojakov. Po- magäjmo in dajmo toliko, kolikor mo- remo. Z veseljem podpirajmo tiste reveže, ki so v največji bedi, ki jih muči lakotä in trpljenje, ki že skoraj obupavajo. , Slovenci in Slovenke! V teh tež- kih časih, ki so se nam vsilili proti naši volji, pokažiino smisel za skup- nost, spolnjujmo pravo ljubezen do bližnjega, da olajšamo gorje, katero je povzročila svetovna vojna. Kar sto- rimo vojnim pohabljencem in svojcem padlih, je le skromen znak hvaležnosti. katero jim dolgujemo. Skrbel born za to, da se bodo vsa darila porazdelila med najpotrebnejše. Organizacijo cvet- ličnega dneva po posameznih krajih prepustim županstvom, župnim uradom in šolskim vodstvom; vsa društva in korporacije prosim, da pri tem sode- lujejo. Nabiralci denarja naj imajo le- gitimacije, da se izključi vsaka zloraba. Prosim, da se pošlje nabrani denar podpisanemu poverjeništvu v Ljubljani. Uspeh bo objavljen v vseh dnevnikih. V Ljubljani, dne 30. jun. 1919. Deželna vlada za Slovenijo, poverjenistvo za socijalno skrb. Poverjenik: Prepeluh. Pojasnilo k oklicu poverjeni- štva za socijalno skrb za cvetlični dan v Slovenlji dne 6. julija 1919. Cvetlični dan v prid invalidom je do- loČen na imendan kralja Petra I., 12. jul. 1919; v kmečkih občinah in indu- strijalnih krajih ni pričakovati od cve- tličnega dneva mnogo uspehov, ker pade ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svojem delu. Da se tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju, je poverjeništvo za socijalno skrb po- vabilo županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da prirede cvetlični dan v nedeljo dne 6. julija. Kjer pa se namerava prirediti cvetlični dan v prid invalidom v soboto 12. jul., tarn se cvetlični dan v nedeljo dne 6. jul. ne vrši, to je v mestih. V tern smislu je tolmačiti oklic pover- jeništva. Začasna usfava kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo- venCeV. Dalje. , ŠESTI DEL. Ministri. Člen 81. v Vrhovno sIužJdo vrši ministrski svet, ki stoji neposredno pod kraljem. Ministrski svet sestavljajo ministri in predsednik ministrskega sveta. Predsednika ministrskega sveta in ministre postavlja kralj. Ob nastopu polagajo ministri pri- sego, da bodo kralju zvesti in da se bodo vestno držali ustave in zakonov. Člen 82. Minister more biti samo državljan kraljestva. Člen 83. Noben Clan kraljevske hiše ne more biti minister. Člen 84. Ministri imajo pristop .v Narodno predstavništvo, ki jih je dolžno poslu- šati, kadar to zahtevajo. Glasovati pa morejo v Narodnem predstavništvu* mi- nistri samo, če so istodobno tudi na- rodni poslanci. Narodno predstavništvo ima pra- vico zahtevati, da so ministri prisotni v njegovih sejah. Člen 85. Ministri so odgovorni kralju in Narodnemu predstavništvu za svoja službena dejanja. Pismene ali ustne kraljeve nared- be ne morejo v nikakem slučaju braniti ministrov ali drugih državnih uslužben- cev zakonske odgovornosti. Člen 86. Kralj in Narodno predstavništvo imajo pravico obtožiti ministre; 1. za izdajo dežele in vladarja; 2. za oškodovanje ustave in ustav- nih pravic državljanov; 3. za slučaj podkupljenja; 4. za oškodovanje države iz ko- ristoljubja; 5. za oškodovanje zakona v slu- čajih, ki jih odreja zakon o ministrski odgovornosti. Te obtožne pravice se zamore po- služiti kralj in Narodno predstavništvo tekom petih let, odkar se je dejanje zgodilo. Člen 87. Predlog, da se minister obtoži, se mora staviti pismeno, mora obsegati točke obtožbe in biti podpisan od naj- manje 40 poslancev. : Da se ministra izroči sodniji, je potrebno dovoljenje dveh tretjin vseh navzočih članov Narodnega predstav- ništva. Obtoženega in sodniji izročenega ministra sodi državno sodišče, sestav- ljeno iz članov državnega sveta in čla- nov kasacijskega sodišča. Člen 88. Kralj ne more obsojenega ministra ne pomilostiti, ne prekiniti uvedene preiskave, razen če to predlaga Na- rodno predstavništvo. , SEDMI DEL. Državni svet. Člen 89. Državni svet je sestavljen iz 36 članov, izmed katerih imenuje 18 kralj, 18 pa jih izbere Narodno predstavni- ništvo in to natanačin: Kralj predloži Narodnemu predstavništvu listo 36 kan- didatov, izmed katerih izbere ono 18, ki jih potem kralj imenuje svetnikom, Narodno predstavništvo s svoje strani predloži kralju istotako listo 36 kan- didatov, izmed kojih imenuje kralj 18 svetnikov. Na isti način se popolnjujejo izpraznjena mesta v Državnem svetu. Člen 90. Državni svetniki se imenujejo za celo življenje. Oni pridejo v red ostalih državnih uradnikov. Svetniki se ne morejo odstraniti s svojih mest ali pre- mestiti v drugo državno službo proti lastni volji. Tudi se ne morejo staviti v pokoj proti svoji volji, razen če so dovršili 45 let državne službe ali 70 let življenja, ali pa če so tako oboleli, da ne morejo več vršiti svoje dolžnosti. Po dovrSenem 45. letu državne službe ali po 70. letu življenja morajo se dr- žavni svetniki vpokojiti. Ako postane državni svetnik mi- nister, se njegovo mesto v svetu ne popolni in ko preneha biti minister, se vrne v svet na svoje mesto. Samo v slučaju, ko bi ostalo v svetu man} članov, kot jih zahteva zakon v posjovnem redu Državnega sveta za opravljanje pqslov, se dopolni takoj toliko mest, kolikor je potrebno, da rr\ore svet delovati. Člen 91. Državni svetniki morejo biti oni državljani kraljestva, ki so dovršili 35. leto, ki so dovršili v kraljestvu ali v tujini kako fakulteto, ali kako višjo strokovno solo, ki stoji v vrsti fakultet. Poleg tega morata imeti dve tretjini državnih svetnikov po deset let državne službe, a ena tretjina more biti brez te pod pogojem, da so priznani javni delavci. Člen 92. Predsednika in podpredsednika Državnega sveta imenuje kralj iz sre- dine sveta na tri leta. Člen 93. Državni svet ima naslednje dolž- nosti: 1. da izdeluje na poziv vlade za- konske predloge in načrte administra- tivnih naredb občega značaja in da sporoča vladi svoje mišljenje o pred- metih, ki bi mu jih ona predložila; 2. da proučuje zakonske predloge, ki jih vlada predloži Narodnemu pred- stavništvu, ali ki so potekli iz inicija- tive Narodnega predstavništva, ali pa da izraža svoje mišljenje o njih. To svetovo mišljenje ni obvezno ne za Narodno predstavništvo, ne za vlado, mora pa se vedno v celoti priobčiti Narodnemu predstavništvu, predno vza- me "Narodno predstavništvo dotiČni za- konski predlog v pretres. Zraven tega more določiti svet iz svoje sredine enega ali dva člana, ki bi zastopala v Narodnem predstavništvu njegovo sta- lišče. Narodno predstavništvo in vlada moreta odrediti vsak za svoje predloge rok, v katerem ima svet podati svoje mišljenje. Svet more prositi, da se mu ta rok podaljša Ako tudi po podalj- šanem rokii svet lie predloži svojega izvestja in mišljenja, preide Narodno precistavništvo tudi brez njega na pre- tresovanje in reŠevanje. 3. da sestavlja kandidatno listo za izpraznjena mesta v glavni kontroli in v kasacijskem sodišču; 4. da končno rešuje pritožbe, ki se tičejo volitev v okrožne skupščine in odbore ter pritožbe, tičoče se ob- činskih volitev; 5. da sodi kot disciplinarno sodišče državne uradnike, ako je po predpisih obstoječih zakonov za to kompetenten; 6. da premotriva in rešuje pritožbe proti ministrskim rešitvam v spornih administrativnih vprašanjih. Te rešitve Državnega sveta so za ministre ob- vezne; ., 7. da rešuje spore rned admini- strativnimi oblastmi; 8. da odobrava delne izdatke iz občega kredita sprejetega budgeta za izvanredne potrebe, kakor tudi delno uporabo sprejetega kredita za stavbe, v kolikor bi izdatek v posameznih slu- čajih bil večji od vsote, s katero more minister sam po zakonu razpolagati; 9. da odobrava poravnave med državo in posameznimi osebami, katera bi se izkazala kot koristna državnemu interesu; 10. da odloča, ali je po zakonu upravičeno zaseženje nepremičnin za občo narodno potrebo, če je za to po obstoječih zakonih kompetenten; 11. da razrnotriva in rešuje pri- tožbe proti ukazom, s katerimi se ome- jujejo privatne pravice.. Glavna kon- trola ima pravico, pritožiti se v imenu države, ako je z ukazom oškodovan kak državni materijalni interes in korist posameznikov; 12. da razmotriva in rešuje pri- tožbe proti ministrskim rešitvam v predmetih, v kojih minister po zakonu ni pristojen, ali ki prekorači krog nje- gove z zakonom določene oblasti. V obeh slučajih so rešitve merodajne za ministra; 13. da vrši posle, ki so mu bili določeni z raznimi zakoni. OSMI DEL. Sodna oblast. Člen 94. Sodišča so neodvisna. Člen 95. Nobeno sodišče ali sodna institu- cijn se ne more drugače ustanoviti kot potom zakona. Člen 96. Sojenje v sodiščih je javno, razen v slučajih, kjer sodišče rneni, da je treba, javnost izključiti radi reda ali morale. Člen 97. Za celo kraljestvo bo obstojalo samo eno vrhovno in kasacijsko sodišče. Predsedniki in člani kasacijskega so- dišča se postavljajo po dveh listah, od katerih predloži eno Državni svet, eno pa kasacijsko sodišče. Vsaka kandi- datna lista mora obsegati dvakrat toliko kandidatov, kolikor je izpraznjenih mest. Kandidati morejo biti isti na eni in na drugi listi. Predsedniki in člani drugih sodišč se postavljajo po zakonu. Člen 98. i Od predsednika in članov kasacij- skega sodišča se zahteva, da so služili 10 let kot sodniki ali kot redni profe- sorji prava na visoki šoli, ali pa so 10 let vršili pravnozastopniške posle kot javni zastopniki, ali da so bili pet let člani apelacijskega sodišča ali pred- sedniki prvostopnih sodišč, ali pa da so bili justični ministri. Člen 99. Sodniki so v svojem poklicu stalni. Sodniki se ne morejo premeščati, ob- tožiti ali vpokojiti, razen po zakonu o ,sodnikih. (Dalje prih.) POUTIČNE VESTI. Koalicijska vlada v Ljubljani In Demokratska stranka. Načelstvo JDS. je v seji 1. t. m. sprejelo predlog na demisijo celokupne deželne vlade, to pa z ozirom na dejstvo, da so soc. de- mokrati, ki so tvorili del koalicije, iz vlade izstopili, ter da ljudska stranka ne drži dogovora radi medsebojne strp- nosti str?.nk in onemogočuje s tem na- daljno sodelovanje v vladi. Naši ministri se vrnejo iz Pariza, kakor poročajo iz Beograda, najkasneje do 15. tm. ' Italijanske skomine po Koroškl. Laški časopisi se zelo razburjajo zaradi zasedbe Celovca in celovške kotline po Jugoslovanih. V raznih brzojavkah oči- tajo jugoslovanskim četam nasilno na- stopanje proti Nemcem. Pravijo, da sklep četvorice glede razdelitve celov- ške kotline pomeni nasilje nad nem- škimi pravicami na Koroškem. Zahte- vajo, naj Koroško zasedejo italijanske čete, bi bodo edina garancija za neod- visnost Koroške. Koroški problem ni za Italijo nič manjše važnosti ko Reka., — Kaj neki bi še vse rad strahopetni Lah? Rumunija prlznnla našo državo Rumunska vlada je priznala kraljestvo SliS kot neodvisno in suvereno državo. Jadransko vprašanje bo razprav- Ijal svet petorice prihodnji teden. Nov svet petorice. Upravo poslov mirovne konference bo v bodo^e ime! ne več svet desetorice, ampak svet petorice, v katerem bodo: Clemenceau (Francija), Lansing (Amerika), Balfour (Anglija), Tittoni (Italija) in Makino (Japan). Za župana v Pragi je izvoljen bivši državni poslanec dr. Baxa. Boljševiški teror v Petrogradu. Londonski list »Times« poroča iz Hel- singforsa, da je poslednje dni boljše- viški teror v Petrogradu dosegel vrhu- nec. Samo na en dan je bilo umorjenih 800 častnikov, 3000 pa odpeljanih v Moskvo kot talci. V hišah, kjer se najde le malo orožja, ubijajo cele rodbine. Boljševiki ne ubijajo le Častnikov, am- pak tudi njihove žene. Proti rusklm boljševikom. Med poljsko in rusko protiboljševiško vlado se vrše pogajanja. General Čerečukin je prišel v Varšavo kot zastopnik don- ske vlade in generala Djenikina. Odgovornost za vojsko. Iz Pariza javljajo, da bo Nemčija morala izročiti 169 vojaških in 30 civilnih oseb kot odgovorne za kršenje mednarodnih do- ločb tekom vojne. Francoska sodba o Nemški Av- striji. Clemenceaujev list »L* homme Iibre« obtožuje Nemško Avstrijo, da vodi ogabno dvolično politiko. Dočim je avstrijska delegacija v svojih notah na mirovno konferenco skušala doseči neke olajšave, je na drugi strani pod odejo igrala z boljševiškimi vladami na Madžarskem in Ruskem. Pri občinskih volltvah na Češ- kem so dobile češke narodne stranke 1,857.000, češki socijalni demokratje 632.000 glasov; Nemci 880.000, nemški soc. demokratje 446.000 glasov. Komun'sti v Nemški Avstriji pogorell. Na državni konferenci nem- ško-avstrijskih delavskih sovjetov je bil predlog, naj se izkliče takoj sov- jetska republika, odklonjen z vsemi proti glasovom komunistov. Razpad boljševiške moči v Ru- siji. — Ljenin za kapltulacijo Petro- grada. Ljenin je v svojem govoru v Moskvi dejal: Odrecimo se revolucijo- narnega romantizma. Nekoristno je, braniti Petrograd samo zato, ker je revolucijonarni simbol. Sporazum je priznal Kolčaka, mi se lahko namesti- mo v Kiievu ali Moskvi. Nismo dovolj močni, da se upremo sporazumu. Za- kaj naj še dalje branimo Petrograd, kjer je več buržoajev nego delavcev. — General Djenikin je izdal povelje* na svojo armado, v katerem izreka zahvalo dobrovoljcem kubanskim in don- skim kozakom. Ruska vojska napre- duje v neodoljivem poletu v srce Ru- sije. Ves naš narod z Ijubeznijo, vero in nado spremlja uspehe naše vojske. Prožet z globoko vero, nudeč svoje fivljenje službi za domovino, se po- stavljam pod zapovedništvo admirala Kolčaka, vrhovnega vodja ruske države in glavnega poveljnika ruske vojske. Wilson Amerikancem. Wilson je poslal svojim državljanom poslanico, v kateri pravi med drugim: »Mirovna Stev. 70 »NüVÄ U Ü» ü A« Str&n a pogodba je podpisana in tvori doku- ment ža novo ureditev razmer na svetu. Pogodba je trda in kruta, toda krivda Nemčije je bila velika in to krivdo je bilo treba popraviti. Pogodba ne določa ničesar, kar bi Nemčija ne mogla izvršiti. Ako bo izpolnila vse pogoje, bo zopet lahko zavzela mesto, ki ji po pravici pripada na svetu.« Vabilo k naročbi. S 1. julijem 1919 se je pričelo drugo polletje tudi za naročnike »Nove Dobe«. Prosimo vse cenj. naročnike, da pravočasno obnovijo naročnino, če že niso plačali, da se jim list ne u- stavi. Vse prijatelje lista pa istočasno prosimo, da nam pridobijo sedaj za- četkom drugega polletja novih naroč- ntkov. Čim več naročnikov, tern prej Im> možnost list razširiti ozir. povečati. Cena »Novi dobi« je: celoletno 36 K, polletno 18 K, četrtletno 9 K, mesečno 3 K. 6e primerjate ceno našega lista s ce- nami naših dnevnikov, ki izhajajo 6-krat v tednu in stanejo letno po i4 K, je »Nova doba«, ki izhaja trikrat na teden, razmeroma zelo po ceni v primeri z draginjo paptrja in tiska. ^ripominjamo še, da stanejo hrvatski #nevniki po 120 do 144 K na leto. Cenjene narocnike, katerim je naročnina s koncem pr- vega polletja potekla, prosimo, da pošljejo Čimprej naročnino — vsaj aa en mesec — po nakaznicah, ker ¦am poštna uprava že pred vec tedni «aročenih in tusti že večkrat urgira- nih položnic še vedno ni poslala. Uprava »NOVE DOBE«. IZ KOROTANA. Most Čez Dravo pri Velikovcu je sklenila deželna vlada v svoji seji 27. junija takoj temeljito popraviti. Most je približno 230 m dolg. Nemci- so ga pri umiku deloma porušili. MARIBORSKE NOVICE Pod sekvestrom je lekarna, dro- gerija in hiša Karla Wolfa v Mariboru. Sekvester je mag. farm. Ramor. Kralik prodajatiskarno in „Mar- burger Zeitung". Tako vsaj poroča „Kärntner Tagblatt". „Lepo našo domovino" v nemš- čini pusti — kakor poroča „Mar. de- lavec," — na meščanski šoli v Reiser- jevi ulici poučevati ravnateljica Štupca. Baje je to tista zavedna Jugoslovanka, ki si svoj čas ni upala podpisati maj- niške deklaracije. Vsekakor zelo pri- werna oseba za vodilno mesto! Nemška »Haushaltungsschule« ˇ Mariboru je končala v soboto šolsko leto in je zanaprej opuščena. PTUJSKE NOVICE. Ptujsko pevsko društvo priredi v nedeljo dne 20. tm. zaključni koncert 35. društvenega leta v prostorih Na- rodnega doma. Sodeluje ptujska me- stna godba. Začetek koncerta je ob 16. uri (4. uri pop.) Vse ceni. prijateljice in prijatelje slovenske pesmi vabi k obilni udeležbi pripravljalni odbor. CELJSKE NOVICE. Mestna hranilnica v Celju. Vedno bolj. se zgostujejo neugodne govorice o stanju tega zavoda — in javnost se vprašuje, zakaj že davno ni pod stro- gim sekvestrom. Ali je našemu okraj- nemu glavarstvu jasno finančno stanje mestne hranilnice? Dosedajno ravna- teljstvo je s slovenskim denarjem lah- komiselno ravnalo, ker je čez mero podpisalo vojnih posojil (nad 7 mili- jonov!), katerih usoda je negotova. Ali smatra okrajno glavarstvo prirner- nim, da le en človek, ki se je pri tern zakrivil, ima Se pri zavodu kako me- rodajno besedo vnaprej, ker je verjetno, da spadajo dotični prej na zatožno klop nego na vodilna mesta v zavodu? Če se pa morebiti motimo, ali je se- dajno ravnateljstvo pripravljeno, sto- piti z jasnimi računi pred javnost, da se moremo prepričati o nasprotnem? Udeležnikom koncerta v Roga- ški Slatini se naznanja, da bo za po- sebni vlak od Rog. Slatine do Grobel- nega plačati le polovično ceno. Cela vožnja tja in nazaj bo stala torej za osebo 17 K 70 v za III., 26 K 50 v za 11. razrad. Novi vojaški poveljnik v Celju je gospod Dušan Todorovič, dosedajni komandant v Novem Sadu. Češka Union-banka v Celju je pod državnim nadzorstvom.. Nadzornik je ravnatelj Posojilnice g. üos. Smertnik. Odborova seja krajevne opgarcizacije JDS za Cel]e in okolico v torek 8. tm. ob 8- uri zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Vse odbornike in odbornice prosimo sigurne udeležbe. Koncert Ličar-Sadar v Celju mi- noli torek — ob srednji udeležbi — je uspel nad vse lepo. Glasbeni strokov- njak P. St. nam piše: Na pianista Ličarjeve kvalitete je lahko slovenski narod po pravici ponosen. 1 pojmova- nje i tehnično obvladanje b-moll Scherza Chopinovega — paradna točka vseh koncertujočih pianistov — stavi Ličarja v sprednje vrste koncertnih igralcev. Kdor kaže tako mlad takšne muzikalne in tehnične odličnosti, o njem bo mu- zikalni svet brezdvomno še mnogo imel govoriti. Ostale programne točke g. Ličarja od Rachmaninova, Novaka itd. so bile na isti višini. — Gospo- dična Sadarjeva je poslušalce prese- netila zelo ugodno v primeri z nasto- pom lansko leto v Sokolskem domu. Glas in umetnost sta bila tokrat na neprimerno večji višini. Čudovito so ji uspele pesmi Čajkovskega. Z gla- sovnim obsegom je frapirala v DvoFa- kovi Rusalki; poslušalce je zavzela z globoko občutenim podavanjem arije iz Puccinijeve »Tosce«. Pavčičeve uspa- vanke je njena muzikalna inteligenca opremila z vsemi čari intimne pevske umetnosti. Občinstvo — žal ne posebno številno, kakor bi bilo želeti — je njen in Ličarjev nastop bogato nagradilo s ploskanjem. (Vprašanje je, če je za oba umetnika tudi materijalni uspeh za njuno žrtev bil zadovoljiv. Op. ured.). Izbiro klavirja pa moramo tako iz ozi- rov na g. Ličarja kakor iz ozirov na občinstvo le obžalovati. Nemško dopisovanje. Že davno je obče znano, da se mora po tozadevni vladni naredbi vršiti vse pisemsko ob- čevanje javnih obratov v slovenskem jeziku. Zato moramo strmeti, da si še danes drznejo javni zavodi pošiljati slovenskim strankam nemške dopise. Obžalovanja vreden pa je ugleden de- narni zavod iz Slovenskega S'tajerja, ki dopisuje graščinskemu oskrbništvu, ker je bilo nekdaj v nemških rokah, še sedaj v blaženi nemščini. To velja tudi o .uglednih slovenskih obrtnikih, ki predlagajo bivšim nem^kim stran- kam v Sloveniji nemške račune. Imarno take dokaze v rokah iz Maribora, RuS, Slov. Bistrice. Ali še ne bo kmalu konec hlapčevanju in klečeplazenju? Maturantski svečer v veliki dvo- rani Narodnega doma minoli torek je potekel v najlepSem razpoloženju ob zvokih godb'e in petju. Igrali ste se tudi dve burki; osobito druga — ,.Eno uro doktor" — je izzvala salve smeha. Prof. g. Suhač je v lepem nagovoru podal odhajajočim maturantom smer- nice za bodoče življenje. „Kuj me, življenje, kuj!" bodi naSe geslo. Ma- turant R. Salmič je v imenu svojem in tovarišev položil prisego, da hočejo vsi posvetiti vse svoje moči delu za narod. Vzpodbuden nagovor ie imel še g. nadučitelj A. Gradisnik. Lepo in do- stojno so se vrli naši mladeniči pos- lovili od Celja, od svojih vzgojiteljev in občinstva. Cast im — in še enkrat vso srečo na nadaljni poti! Sprehodi na Celju. Kaj nai po- menijo po prvem julija 5e nemški na- pisi: »Gösser Bierdepot« na Mariborski cesti in pa »Stadtmühle«. — Rado- vednež. Še en poštenjakovič. Kakor iz- vemo, je odpušČeni nemški ucitelj Wendler odnesel iz zbirke na meš- čanski šoli raznemineralije. Naše celjsko občinstvo ima vsekakor interes na tem, da izve polno resnico. Splošno slovensko žensko dru- Štvo, podruznica Celje, sklicuje za v pondeljek, 7. tm. ob 8. uri zvečer vse narodno ženstvo Celja in okolice v malo dvorano Narodnega doma na se- stanek zaradi dogovora o prireditvah na god kralja Petra. Abiturijentska veselica je uspela nad vse priČakovanje sijajno. V prvi' vrsti gre hvala pokroviteljici ge. dr. Kukovčevi, ki se je z veliko požrtvo- valnostjo zavzela za našo prireditev. Nam, ki zapuščamo celjsko mesto, bo ostal ta večer v najlepšem spominu. Mestna trgovska sola v Celju. Vpisovanje v dvorazredno deško trgov- sko Solo in pripravljalni letnik ter v dvorazredno dekliško trgovsko šoloza šolsko leto 1919/20 se vrši 16. in 17. sept-. 1919 od 9. do 12. ter od 15. do 17. ure. Pojasnila (ustna ali pismena) o sprejemu, stanovanjih, preskrbi i. dr. daje —¦ Ravnateljstvo mestne trgovske spie v celju. Dijaške gospodinje in vse one, ki 2ele imeti dljake (dijakinje) trgov- ske sole na stanovanju ali v popolni oskrbi, pozivljamo, da na spodnji na- slov javijo svoj naslov, zahteve in že- lje, ker nameravamo napraviti sezna- mek dobrih dijaških stanovanj. — Rav- nateljstvo trgovske sole v Celju. Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča pod vodstvom upravitelja drame g. Hinka NuČiča v mestnem gledišču v Celju: V soboto, 5.julija 1919 ob 8.urizvečer »Za hčer« (Funtkova drama v enem dej.) in »Am- nestija« (karakterna študija s petimi veselji) Isti program v nede'l jo 6. jul. ob 3. uri popoldne, nakar opozarjamo zlasti zunanje obiskovalce. — V nedeljo 6. jul. ob 8. uri zvečer poslovilna pred- stava »Strahovi« (Ibsenova družin- ska drama v treh dej.) — Opozarjamo c. občinstvo Celja, bližnje in daljne o- kolice še enkrat na te prireditve. ČišČenje. Kako dolgo še nam bo vzbujalo slast »Vermut-vino«, Luksus pecivo, Lithion vrelec? Kedaj se bodo »podvzeli« koraki, da bodo te označbe »odgovarjale« slovcnščini? Morda pa še doživimo, da bomo čitali: »pelinovo vino« — Hrvatje pravijo pelinkovac, — nasladno ali slastno pecivo, Lithionov vrelec in da bo odgovarjal samo vpra- 2ani, sicer pa bo stvar primerna, bo ustrezala, zadostovala, kakor ne zado- stuje slovenskemu jeziku »Chromokar- ton«, pač pa ljubljanski »šprahi«. Sladkor za mesec JuHj 1919 se bo delil, kakor zadnjič, pri trgovcih, in sicer od 7. do vštevši 12. jul. 1919. Vsaka oseba dobi pol kg, 1 kg stane 7 K 10 v. Stranke morajo prinesti seboj izkaznico za 15. in 16. teden ter slad- korno izkaznico. Postopa naj se pri razdelitvi kakor zadnjič. One stranke iz mesta, ki so dobivale pri g. Srimzu, t. j. od štev. 1329 do 1409, ne dobijo sladkorja in soli pri Ferjenu, kakor je bilo svojčas razglašeno, ampak pri g. MoČniku na Glavnem trgu, kjer je bila sladkorna centrala. Invalldi, pozor! Magistrat razglaSa; Ker so nekateri mvalidi letnikov 1890 do 1899, ki so bili pri nadpregledu (superabitraciji) začasno na dopust odpuščeni, mnenja, da niso obvezani se odzvati orožni vaji, oziroma dejanj- ski službi, ako ist im poteče do- pust po terminu, s katerim je bil predpisan dohod k orožnim vajam ali pa dejanjski službi, se pozivljajo s tem vsi invalidi, da se takoj po preteku dopusta javijo pri najbližjem vojno-do- polnilnem poveljstvu, kjer bodo glede sposobnosti vnovič zdravnižko preiskani. Takim invalidom se bo dala pri magi- stratu poverilnica, da odhajajo k orožni vaji ali dejanjski službi. Ta poverilnica daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Glede utopljenca v Savinjf, • katerem smo poročali v zadnji številki, so poizvedbe dognale, da je bil AK Stern, roj. l. 1898, dijak, sin g. A. Sterna v Celju. Bil je nadarjen in zelo agilen v narodnem oziru, posebno pa v orga- niziranju dijaštva. Bolehal je na pada- vici in je ta bolezen tudi vzrok nje- gove tragične smrti. Na mostiču ga je popadla bolezen in je pri tem padel v Savin jo. Bodi mu blag spomin, pri- zadetim starišem pa iskreno sožalje. Gg. Sirec in Drofenik sta minoli pondeljek prevzela trgovino Iv. Kosa na Krekovem trgu (pri kolodvoru). Možerna, ki stä bila ves čas vojne v uniformi in sta s tem itak mnogo škode utrpela, bo slovensko občinstvo gotovo izkazalo svojo naklonjenost v polni meri. Poštni uslužbenci ckraja Celje se vabijo tem potom na ustaYiovni občni zbor „podružnice društva jugosl. poštnih uslužbencev", ki se vrši v ne- deljo dne 13. julija 1919 v oddelktt blagovne pošte v Celju. — Pripravljal- ni odbor. Še ena nova slovenska trgovina v Gelju. Na Glavnem trgu (v Fannin- gerjevi hiši) otvori 9. tm. špecerijsko trgovino g. Anton Močnik. Mestna plinarna v Celju je do- bila premog in so se peči pričele ku- riti. Pričakovati je, da bomo imeli plin Že v nekaj dneh. Za koroške begunce je poslal našemu uredništvu g. Romih, sodnik v Brežicah, 50 K iz poravnave v kazen- ski zadevi Franc Krošl. x Iz Zveze voj. invalidov v Celju. Vsled slabega zdravja je odstopil pred- sednik Fr. Koštomai, ostane pa 5e na- dalje kot zaupnik. Predsednikom je izvoljen g. Leskovšek, ki bo gotovo resno deloval za procvit zveze. Pisarna Zveze je v Ozki ul. št. 3. v Celju in je vsak dan odprta. DNEVNE NOVICE. Prijava socljalnih zavarovalnih in podpornih uredb. Minister za so- cijalno politiko je izdal naredbo z dne 13. junija 1919 o piijavi socijalnih za- varovalnih in podpornih uredb (glej Uradni list dež. vlade v Ljubljani št. CX.). Nanjo opozarjamo zlasti vsa manjša zavarovalna in podporna druStva, pa tudi vse stanovske in strokovne organizaeije kmetov, obrtnikov, de- lavcev, uradnikov in podjetnikov, ki dajejo svojirn članom redne podpore za slučaj bolezni, smrti, iznemoglosti, starosti, doživetja ali brezposelnosti, zlasti pa vse podjetnike, ki imajo svoje nameščence zavarovane z nadomestno pogodbo ali pri nadomestnih zavodih pokojninskega zavarovanja. Točna iz- vedba prijave je v interesu članov in podjetnikov samih, ker bo služila.kot podlaga za razne panoge bodočega so- Strati«. »NOVA DOBA« Štev. 70 cijalnega zavarovanja, pa tudi za varstvo pravic v inozemstvu zavarovanih na- meščencev. Glavna skupščina »Matice Hr- vatske« se je vršila 29. jun. v Zagrebu. Zelo važno za častnike ltd. po- sebno rezervne. Vsi častniki itd., ki so vložili prošnjo za sprejem v skupno vojsko kraljestva SHS, naj v smislu nakadno došlega povelja vojnega mi- nistra nemudoma vpošljejo podatke pristojnosti (domovinske pravice, zavi- čajnosti); navesti treba: mesto (kraj), okraj in deželo. Ti podatki morajo biti analogno že poslanim prošnjam potrjeni od dveh prič, kateri podpisi morajo biti overovljeni ali dokumen- tarično (potom občine itd.: domovnica ali prepis iste ali potrdilo) dokazani. Opozarja se, da prošnje onih prosilcev, ki teh podatkov ne vpošljejo, ne bodo upoštevane. Ker je zadeva zelo nujna in v interesu vsakega posameznika, naj se podatki vpošljejo do 8. julija tl. Adjutanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kazina). Posestvo grofa Attemsa v Slov. Bistrici je postavilo poverjeništvo za agrarno reformo v zasiguranje proiz- vedbe agrarne reforme v gozdnih zem- ljiščih pod strožji državni nadzor, vsled Cesar je v njem prepovedana slobodna seča. Mesto zdravnlka v taborišču Strnišče pri Ptuju je razpisano. Več glej med oglasi! Na glavni skupščini Hrvatsko- slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu so se združili Radičevci, frankovci, veleposestniki in drugi ne- zadovoljneži, da bi vrgli odbor, ki stoji na staližču, da se mora agrarna re- forraa radikalno izvesti/ Toda pogoreli so, zakaj dobili so komaj 220 glasov, dočim je kandidatna lista dosedajnega odbora dobila 431 glasov. DOPISI. Deška meščanska sola v Žalcu. Vpisovanje učencev za šolsko 1. 1919/20 v I. in II. razred se vrši 11. in 12. julija od 8.—10. ure dopoldne. Event spre- jemni izpiti so isti dan ob 10. uri. K vpisovanju je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Sprejemale se bodo tudi hospitantke. Slov. Čebelarsko društvo za Spodnji Štajer ima svoj izvanredni občni zbor v nedeljo 6. t. m. ob 8. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma vCelju. Na dnevnem redu je tudi sklep o združitvi vseh slov. čebelarjev v eno društvo. Radi važnosti občnega zbora prosimo mnogobrojne udeležbe. Gasilska župa žalska se udeleži v nedeljo dne 6. t. m. slavnostnega blagoslovljenja nove brizgalne gas. društva v Drešinjivasj. Sestanek točno ob 3. uri v sredi vasi. Oprava: paradna s čepico. Načelništvo gas. župe žalske: Dr. Bergmann, načelnik. V Megojnicah pri Grižah je 2. tm. umrl g. Andrej Munih, bivši član uredništva »Edinosti« ter zadnji čas »Jugoslavije«, v starosti 40 let na pljučni bolezni, katero sl je dobil v 26-mesečnem zaporu kot politični o- sumljenec zaČetkorrt vojne. Zadnje čase je hiral vedno bolj, bil nekaj časa v celjski bolnici, pa želel si je umreti pri svojcih in sestra ga je vzela k sebi. Pokojnik je bil izmed najnadarjenejših slovenskih časnikarjev, poln idealizma. Bodi mu lahka domača zemlja! Žalec. Članice ženskega sokolske- ga odseka so pristopile kot članice k Rdečemu križu v Celju in sicer z letnim prispevkom po 10 K gdč. Adela Kveder; z letnimi prispevki po 4 K gospe: Julka Kodre, Julka Kopušar, Julka Kovač, Marica Krašovic, Fani Kukec, Stefka Kukec, Beti Kunšič, Mici Pilih, Ana Roblek, Jelka Vabič, Cilka Valenčič, Minka Vizovišek, ter gdčne: Minkn A5ič, Fani Dolinar, Mici Flajs, Erna Hafner, Mila Hafner, Mimi Horvat, Lizika Petriček, Justi Pilih, Anica Robiejc Vera Roblek, Amalija Seme, R-zi Šišcerič, Minka Šušterič, Panica Turk, Malka Vargazon, Vida Weber, Rezi Wenzig. Rimske Topllce, Nismo za osebne boje in tudi vsakomur radevolje pri- znavamo pravico, da za svojo stranko agitira. Ne moremo pa še dalje trpeti, da kdo — četudi je invalid — hujska proti „Novi dobi", da hodi odrog ljudi in jim natvezuje, čes kdor ne bo pri socijalistični stranki, ne dobi nobene obrti več, se baha, da ima zvezo z vlado in Še druge take neumnosti. Če ne bo to besedičenje ponehalo, bomo možakarju morali drugače stopiti na jezik. Laško. Pod državno nadzorstvo in sekvester je djano premoženje grofa Vetter von der Lilie. Sekvester je dr. Fr. Roš. Gornjigrad. Naše poštne razmere postajajo čimdalje neznosnejše. Svoj čas smo se jezili, ako je postiljon zapelial gornjegrajsko pošto na Ljubno in lju- bensko k nam. To je bila malomarnost postiljonov. Zadnje case pa že večkrat nismo dobili časnikov kar po veČ dni zaporedoma. Enkrat so bili že iz Celja poslani v poštni vreči na Ljubno. Kam so drugekrati romali, nam ni znano. Ako na celjski pošti ne poznajo Gor- njegagrada, ki je sedež okraja in raznih oblastnij, potem se naj temeljiteje na- učijo domačega zemliepisa. A to še ni vse. Nekaj časa sem je tudi brzo- javni promet pogostoma pretrgan, tako da smo popolnoma odrezani od sveta. Nekdaj smo imeli na dan trojno poštno zvezo, sedaj samo enkratno, vrhutega pa niti brzojav ni redno na razpolago. Obračamo se torej javno na poštno ravnateljstvo, da napravi vendar en- krat red. Gornjigrad. Dolgo zaželjeni pe- trolej je vendar dospel na občino. Ču- dno je sanro, da ga v Ljubljani in Kamniku prodajajo po vseh trgovinah, pri nas ga pa ne dobi nobeden trgovec. Ali vladajo v nekdanji Štajerski druge razmere kakor v bivši Kranjski? Na Dobrni je imenovan zdravni- škim vodjem ženskega zdravilišča dr. Benjamin Ipavic iz Ljubljane. Savinjska podružnica SPD usta- novi v nekdanji nemški koči »Pisker- nikova hiša« v Logarski dolini slovan- sko knjižnico, ki naj nudi turistom zlasti v času dežja slovansko čtivo. Zato najvljudneje prosi planince ni prijatelje slovanskega planinstva, da bi za isto blagovolili darovati primerne knjige, ki se naj pošljejo na naslov: »Piskernikova hiša« v Logarski dolini, pošta: Šolčava. Šoštanj. V složni zvezi sšoštanjsko občino, narodnimi društvi, okoličani, posebno vrlimi Družmirčani slavil se je tudi tukaj — Vidovdan. Bakljada se je pomikala po z jugoslovanskimi in narodnimi zastavami ozaljšanih in razsvetljenih ulicah; petje narodnih pesmi, predavanje o zgodovini in po- menu Vidovega dne je zanetilo v nas kres narodnega navdušenja, ki nikoli več ne ugasne. Narodna zavest je re- šila Srbe, bo rešila tudi nas. Kakor se je začetkom svetovne vojne žrtvoval Princip za princip svobode — bomo vstali vsi — sami Principi — kakor en mož za princip samoodločbe, ki je posledica doslednega izvajanja načela svobode, za naše Korošce in Primorce. Usoda, Ti nisi brez namena krstila jugoslovanskega mučenika svobode s Principom! — Enoglasno sprejeta in deželni vladi za Slovenijo poslana re- zolucija se glasi : 1. Protestujemo zo- per razkosanje našega naroda in naše domovine, ker je tako postopanje proti načelom svobode, samoodločbe in de- mokratizma. 2. Svarimo merodajne činitelje, predno končno-veljavno do- ločijo naše meje na jugu in severu, da se ravnajo Ie po pravilih pravice, de- mokratičnih načelih enakopravnosti in enakoveljavnosti za vse narode, da se stavba miru — ker na pesek zidana — v novič ne razruši. — J. S. Iz Bizeljskega. (Roparski umor.) 26. jun. ponoči ob priliki silnega vi- iharja je v sosednjj občini Klanjec šel posestnik Franc Pavlič z ženo po do- vršenih opravkih domu. Nenadoma so ju napadli neznani zločinci. Ranili so najprej ženo, ki je pa ušla in bežala v bližnjo vas prosit ljudi pomoči. Ko se vrne, najde moža že mrtvega. Zlo činci so oropali turii 4000 K denarja. Orožniki so zločince izsledili in jih izročili sodniji Na Slad,d gorl (Smarski okraj) je 2. tm. umrl župnik g Martin Kranjc. V Rogatcu se vrše odslej naprej zopet živinski in konjski sejmi; prvi je 12. julija, drugi 24. avgusta, ostali pa kakor po navadi. Hrastnik. Že marca t. I. so stavili rudniški poduradniki svoje zahtevke po zvišanju place ravnateljstvu trboveljske premogokopne družbe, dobili pa do danes še niso rešitve. Seveda, vlada in družba zidajo na našo državljansko udanost in zvestobo, ker vedo, da no- čemo kot pošteni Jugoslovani nastaviti mladi Jugoslaviji noža na prsa in gro- ziti s stavko in boljševizmom. Pa po- trpežljivost gre le do gotovih mej. Sedaj smo se obrnili do vodstva jugo- slovanske demokratske stranke, ki je obljubila podpirati naše upravičene zahteve in je naročila poslancu gosp. Ribnikarju, da bo posredoval glede naših upravičenih teženj v Beogradu. Sedaj upamo, da se nam bo ugodiio. Vprašamo pa še ravnateljstvo prem. družbe, koliko časa nas misli zasme- hovati s tem, da trpi v pisarni tako nezmožno moč, kot je nemškutarski uradnik (!) Zwettko, dočim mora vrsta izvrstnih slovenskih poduradnikov ča- kati brezupno na uradniška mesta? Konjice. (Tihotapljenje v Nemško Avstrijo.) Pretekli teden so v Konjicah zasačili nemškega postajenačelnika We- denika, ko je hotel s trgovcem S. vti- hotapiti v Nemško Avstrijo vagon živil, kl sta jih skrila med storže. Predno pa so mogli Wedenika aretirati, je pošte- njakovič zginil. — Zopet jasen dokaz, koliko škode nam napravljajo nemški železničarji, ki so vsi zag'rizenl sovraž- niki Jugoslavije, a jih naši socijalde- mokrati tako krčevito zagovarjajo, ker so slučajno vstopili v njihovo stranko. Slov. Bistrica. Vidov dan smo tudi v našem mestu častno proslavili. Ro- doljubne gospodične so v soboto od hiše do hiše nabiraie za invalide in nabrale lepo vsoto. V nedeljo pa je vedno odločno narodna mladina pri- redila v Slov. Bistrici prvi slovenski cvetlični dan v korist invalidom. Zadnji cvetlični dan v Slov. Bistrici je bil še pod znamenjem frankfurtarice, zato nas je ta javni nastop vnetih gospodičen tembolj razveselil. Neumorni mladi či- tainičarji pa nam pripravliajo novo igro, ki jo bodo v kratkem priredili na Vi- dežu. Zelo potrebno in dobro bi bilo, da bi šla čitalnica s svojimi zmožnimi ljudmi češče v nezavedne kraje slovenje- bistfiške okolice. Koristilo bi to članora samim kot tudi Ijudstvu. Slov. Bistrica. V slovenjbistriškem okraju je oseba, katera zasluži, da se zaradi narodnih zločinov precej trdno prime: Kresnik Ludvik na Črešnjevcu. Kot večkraten kandidat pri deželno- in državnoborskih volitvah je mož iz- vanredno hudo obrekoval poštene S!o- wence. Razširjal je po vsej Črešnjevski župniji zloglasnega »Štajerca«. Vsak teden je ta grdi list v mnogih iztisih brezplaJno porazdeül in tako pokvaril prebivalstvo. Prišlo je vojno leto 1914. Takrat je s pomočjo neznačajnežev poštenega Slovenca in župana Pušnika obrekoval in ga spravil v - 18 mesečno ječo. Pozneje so se vsi obtožni akti revidirali in zapazilo se je, da so se nekatere izjave nrotivile. Zaradi tega je bila ena Kresnikova pomagalka ob- sojena na 2 meseca zapora. Kresnik je bil tudi obsojen na 2 mesca. Bil bi moral prav za prav dobiti 6 mesecev zapora. Pa zaradi njegove starosti so rnu prizanesli 2 meseca in vsled po- moči Volksrata so mu zapor še za 2 meseca skrčili tako, da sta mu ostala 2 meseca za zapor. Pa tudi ta zapor so mu prizanesli. Na ta način on kot glavni povzročitelj sodnijskih razprav proti Pušniku ni prestal nobene kazni. Lani 1918 se je udeležil zloglasne de- putacije nemčurjev k cesarju, ki so hoteli cesarja prisiliti, naj da poštene Slovence postreliti, obesiti ali jih na drug način uničiti. Da bi Črešnjevski farani izvedeli, kakšen upliv ima, vzel je seboj tukajšjncga posili-občinskega predstojnika Kodritscha. Oba sta hotela uničiti slovensko ljudstvo. Kresnik je bil povsod prvi, kjer se je šlo Sloven- cem kaj prikrajšati ali jih uničiti. Ni tora fvreden, da ga posije milo jugo- slovansko solnce. Slov. Bistrica. Obrtni list za trgo- vino z lesorn je dobil Anton Jošt v Zgornji Bistrici, IvanMuršec iz Spodnje Polskave pa za mlin. — Nadzorstvo čez premoženje Emila Wajgelna, goz- darja grofa Attemsa, je vlada spre- meni'a v sekvester. Za sekvestra je imenovan odvetnik dr. Lemež. — Kdo pa je dovolil Nemcu Miillerju trgovanje? Ali gre pri nas res še vse čisto po domače? G. Stiger ima še tudi firmo nad trgovino, ki ni v nobenem trgov- skem registru vpisana. Slov. Bistrica. Naše šolstvo je končno nekoliko urejeno. Na deški ijudski šoli je imenovan nadučiteljem Franc Karbas, učitelj na Hajdinu, na dekliški šoli pa naša zaslužna narodna delavka in učiteljica gdč. Otilija Feigl za nadučiteljico. Prepričani smo, da za- čenja s tern v našem šolstvu in na- rodnem življenju za celi okraj novo razdobje in v tem znamenju obema imenovanima iskreno častitamo! Iz S!ov. Bistrice nam piše ugleden rodoljub: Z velikim zanimanjem čitam resna poročila v »Novi Dobi« iz na- šega mesta, ki si upajo povedati res- nico. Tako bi moralo biti vedno in povsod. Posebno me je razveselilo, da ste enkrat javno označili naše razmerje do odpuščenega uradništva. Zadnjič omenjena učiteljica Novak je bila ena najzagrizenejših osebic nasega nem- čurskega gnezda, celo člane krajnega šolskega sveta je na cesti ignorirala. Zato je neodpustljivo, da se odbornik »Sokola« s takšno osebo, katero je morala vlada odpustiti iz naSe službe, ostentativno vozi po sredi mesta v družbi druge odbornice Schulvereina na sprehod. Pa to še ni vse. Občina je tej Germanki odpovedala sobo in rodoljubni Hrvat ji je odstopil svojo sobo. Kaj pravi k temu »Sokol«? Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Po- ročila se je gdč. učit Marica Stegnar z g. Albinom Weberjem, žel. pristavom v Mariboru. Bilo srečno! Slov. Bistrica. Kdaj neki dobi naš poštni urad slovenski pečat? Zgornja Polskava pri Pragerskem. Praznovanje godu Nj. Veličanstva kralja Petra I. in proslava Vidovega dneva se je v Gornji Polskavi s šolsko mladino prav lepo obhajalo. Ob 8. uri zjutraj je bila v župni cerkvi slovesna sveta maša. Otroci so krasno peli. Posebno veličastno je bilo slišati iz ust mladine popevanje »Bože pravde«, ki so jo ob koncu cerkvene slovesnosti zapeli. Kar dvigalo se nam je srce ob krasnih akordih te pesmi, posebno ob besedilu »Bože spasi, bože hrani srpskog kralja, srpski rod«. Navdušenje, ob katerem so se pesmi proizvajale, nam je svedok, da so otroci dobro poučeni o naši novi vladarski hiši in o naši novi domovini. Proslava Vidovega dneva se je potem vršila v soli z nagovori na učečo se mladino, v katerih se je pokazalo, da je ta dan najnesrečnejSi naše preteklosti — in vendar tudi obenem praznik na- sega vstajenja. — Srečne se smemo čutiti, da smo ravno mi sodobniki tako velikih zgodovinskih dogodkov. Ob petju pesmi »Hej Slovani« in »Lepa naša domovina« se je priprosta slav- nost zaključila, ki bo vsakemu prisot- nemu ostala v lepem spominu. Ormož. Okrajni zastop bode pri marofu v Ormožu na okrajni cesti dne 7. julija začel graditi nov most. Gradnja mosta bode trajala 2 do 3 tedne. Za časa stavbe novega mosta bode na razpolago provizorična cesta po graščinskem ozemlju, vendar pa vsled slabih provizoričnih mostičev le za lahke vozove. Tovorni vozovi mo- rajo rabiti občinsko cesto črez Mardek. Vožnja z automobilom skoz Ormož bode ta čas sploh nemogoča. Ljutomer. Na Cvenu je umrla gdč. Malka Pušenjak, učiteljtca, hčerkanad- učitelja. Radgona. Naša vlada 5e vedno nj prevzela okrajn. glavarstva, sodnije in davkarije in pusti tam gospodariti za- grizene Nemce. V slovenskih krogih vzbuja to ogorčenje. — Znani prek- murski renegat, nadporočnik Tkalec, ki je uganjal težka nasilstva med našim Ijudstvom v Prekmurju, nazadnje pa z državnimi tisočaki pobrisal čez mejo, je bil od našega vojaštva ujet in je sedaj zaprt v Mariboru. Štev 70. »NOVA D 0 B A« Stran 5. TRGOViNA, ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Fr. Goričan: Zemljiški davek za napredek kmetijstva. Najbolj pravičen davek je osebno- dohodninski. Davek na zemljo pravza- prav ni na mestu. Zemlja sama od sebe brez obdelovanja ne da nič. Ker pa država potrebuje velike dohodke, bo moral še ostati zemljiški davek. Ta bi se na] preosnoval tako, da bi bil iz- vrstno vzpodbudno sredstvo za izbolj- Šanje in napredek 'kmetijstva. Postave in davki naj bi bili tako priprosti in jasni, da si jih vsak po- vprečen državljan lahko raztolmači, razume in spozna kot umestne in pra- vične. Posestva bi se delila po velikosti: 1. Kočarji ali bajtarji: Izmera njiv in travnikov do 2 ha 2.' mala kmetija: izmera njiv in travnikov od 2 » 10 » 3. srednja kmetija: * izmera njiv in travnikov »10 » \5 » 4. velika kmetija: izmera njiv in travnikov » 15 » 20 » 5. veleposestvo: izmera njiv in travnikov » 20 » 50 » Več kot 50 ha bi ne smel imeti nikdo. Velika, lepo urejena posestva od več 100 ha, katera deliti bi bilo škoda, kupi več posestnikov skupaj, tako da odpade na enega 50 ha. Dela in skrbi bi imeli vsi dovolj. 1. Temeljni zemljiški davek za vsakega posestnika bi bil od prvega ha 10 K letno. Od arov ali metrov se davek ne računa, ampak samo od celih ha. Če je le 1 m2 čez 1 ha, se računa v prid države 2 ha. Na vinarje se tudi ne bi računalo, ampak skupne davčne vsote od zemlje se vedno za- okrožijo in zvišajo na cele krone. S tern, da ne bi bilo treba računati z ari, metri in vinarji, porabilo bi se v celi driavi precejžnje Število manj računskih uradnikov. Od vsakega nadaljnegä ha plača se državnega davka 1 krona od vsake zemlje enako; ali je prvovrstna njiva ali pusto pečevje ali močvirje, to je vseeno. Razloček obdačenja med po- sestnikom najboljše in pa najslabše zemlje pride Že pri dohodninskem davku. Zemljiški davek po 1 kroni od ha bil bi temeljni davek in najnižjastopnja, katera bi se dala le pod gotovimi po- goji doseči. S pridnostjo, z razumnim in na- prednim gospodarstvom imel bi naj ipriložnost, doseči ta najnižji razred ob- dačenja. Nevednost, trmoglavost, lenoba, starokopitnost, strokovna nestrpnost obdačile bi se s pomočjo zemljiškega davka tako močno, da bi posestniki ali poosebljenci navedenih lastnostij bili sčasoma uničeni. Zemlja bi prišla po- lagoma vedno v boljše roke, kar mora biti eden glavnih ciljev in strem- Ijenj državnega vodstva. (Dalje prih.) Svinje smo si ohranili zdrave s cepljenjem, dokler smo imeli opraviti samo z eno boleznijo, ki je praznila hleve v večji meri, s svinjsko rudečico, katero pa so svinjerejci njenim men- jajočim lastnostim primerno nazivali z različnimi imeni. Četudi učinkuje cep- ljenje zoper rudečico, seveda samo proti tej, vendar so začeli svinjerejci smatrati cepljenje zoper rudečico nekakim sploš- nim sredstvom zoper obolenje svinj sploh, dokler jih letos ni doletela nez- goda, da se je 1918. Ieta importirana svinjska kuga vsled brezbrižnosti svi- njerejcevinvsled malomarnosii avstrijs- kega glavarstva tako razpasla, da se je zlepa ne iznebimo več. Vsled svinjske kuge pa nam bo povzročala tudi ru- dečica veČje izgube, ker ste tidve naj- nevarnejši svinjski bolezni sicer po- polnoma različni, vendar toliko v zvezi, da po kugi lahko obolele ali samo o- kužene svinje, oboje na videz še zdrave, močno obolijo in poginjajo, čese svinje cepi zoper rudečico. Toliko v kratko pojasnilo na številna vprašanja po vzroku letošnjega obolenja in pogi- njanja svinj. Žlvnostenska banka v Pragi je zvišala delniško glavnico od 120 na 250 milijonov kron. Subskripcija 200.000 novih delnic po K 200"— nom. konča 7. jul. t. 1. Centraltia zadružna banka se v smislu sklepa upravnega odbora glav- nega zadružnega Saveza osnuje v Beo- gradu. ZvJšanje demiške glavnice. Hr- vatska trgovinska banka in Narodna banka v Zagrebu ste zvišali delniške glavnice, prva od 24 na 30 milijonov kron, druga od 10 na 20 milijonov kron. Uvoz iz Nemške Avstrije. Na ra- čun pogodbe z Nenrško Avstrijo je še mogoče uvoziti nastopne predmete: barve (le še majhno množino), znanst- vene instrumente, klobuke, motorje, poljedelsko orodje, orodje za obrtnike, časopisni papir, steklo, razne stroje. Kdor želi uvoziti kak predmet, naj takoj vloži s3 kronami kolkovano prošnjo na Centralno Upravo za trgo- vački promet, podružnica, Ljubljana. Pomoč alkoholikom in njih svojcem, Alkoholizem je socijalno zlo, v dvojnem pomenu besede. Prvič zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške družbe kot take, in drugič, ker se da ta bolezen ozdraviti edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga mora oprijeti po svojih organih tudi najmočneji družabni organizem, država. Naša javnost vidi v pijancu brezčastnega in delomržnega človeka, ki bi lako opustil brezmerno uživanje alkohola, ko bi le hotel. Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna za- dcva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanjo. Ta sodba je krivična. Med skrbstvom za slepce, glu- honeme, pohabljene in jetične ter skrb- stvom alkoliolikov je važna razlika. Medtem ko prvi prosijo pomoči, jo drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo videti svoje nesreče in nesreče svoje družine. Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bo- lezen, vzgojiti mu je treba voljo k rednemu in zmernemu življenju. Izpod- biti se mu mora dobra vera in zau- panje v pivske tovariše, ki ga odte- gujejo družini in dostsjnemu drtižab- nemu življenju. Da pritegne te naloge v svoj de- lokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 22. maja 1919 ustanovila pri poverjeništvu za socijalno skrb posebni protialkohoini oddelek. Ta oddelek skrbi za alkoho- like in člane njihovih družin med dru- gim: a] kot posvetovaleti in posredo- valen organ, b] s tern, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov alko- holikov, zlasti otrok in c] za zdrav- ljenje alkoholikov. V interesu javnosti je, da vsi do- bro misleči podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov. V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd. vzdr- žuje zasebno človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov. Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni Protial- kohoini urad, ker bo mogel edino le tedaj doseči zaželjene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo. Zato hoče podpi- sani urad v naslednjem opozoriti jav- nost na svoj delokrog, aa bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj. Protialkohoini oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posre- dovalen organ za alkoholike, Clane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti. Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki bi radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu, ter ga pripravili zopet k treznemu in rednemu življenju, naj se zglase pismeno ali ustmeno pri tern uradu za svet in mcrebitno pomoč; ta urad ima nalogo posredovati v spo- rih med alkoholikom in njegovo dru- žino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati y teh zadevah kje drugje po- moči, se pri tern uradu lahko zaupno zglasijo, ker ostane njihova zadeva tajna. V slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani, zlasti otroci alkoholika potrebni poscbnega pravnega varstva, jim bo Protialkohoini oddelek tako varstvo preskrbel in za- sigural. To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da jim nji- hov oče, ali mati, ki sta vdana alko- holu zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo po- trebnih sredstev. Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, da se postavi ta- kim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo v primerno vzgojevališče. Ravnotako se bo na zahtevo poskrbelo, da se postavi alkoholik zapravljivec pod kuratelo. V interesu svojcev alko- holikov bo ta urad posredoval, da pre- preči ločitev zakonskih ali na izrecno željo žene oziroma moža, da.isto pospeši. Enako bo Protialkohoini oddelek posredoval tudi, da se pogodbe, skle- njene v pijanosti, razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno. V delokrog tega urada spada na- dalje posredovanje, da se delomržne, alkoholu vdane osebe spravijo v po- boljševalnico, oziroma po potrebi tudi v prisilno delavnico. Važna je tudi naloga protialkohol- nega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov. Ta točka obsega zdrav- ljenje doma s tern, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, ka- ko morajo vplivati na slednjega z zgle- dom ali na kak drug način, dalje s tern, da se pivcu v prostem času po- maga do primernega duševnega raz- vedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje. Drugič pa spada tusem oddaja alkoholikov v zdravilišče. Do- kler se ne ustanovi za alkoholike po- sebno zdravilišče, bo treba za zdrav- ljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bol- nišnic poseben oddelek. To je nakratko delokrog na novo ustanovljenega Protialkoholnega oddel- ka, kolikor se tiče neposredno alko- holikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše naj- večje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugo- slovana, da po možnosti sodeluje pri delu za streznenje našega narocfa. Ako pa kdo ne more ali noče pri tern so- delovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tern oziru svojo na- rodno dolžnost. Protialkohoini odde- lek pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo. RAZNE VESTI. Obsojena verižnika. V Ljubljani sta stala te dni pred deželnim sodiščem trgovca Milan Hočevar in Jože Šlibar zaradi verižništva z nad 1000 kg mila. Obsojena sta bila vsak na tri tedne strogega zapora, na 2000 K denarne globe in na izgubo obrtne pravice za dobo desetih let. Trdo — pa pravičnol Velik vulkanski izbruh je bil te dni zopet na otoku Javi. Pokopanih je 20 — 50.000 ljudi. Pepel je razsut na 80 km širine, lava pa je 15 km na širino pokrila zemljo. Uničeno je mesto Blitar in 15 vasi. Nemci so potopili svoje na An- gleškem internirane ladje. Dne 22.m.m. so nemški mornarji potopili del nem- ških bojnih ladij, ki so bile internirane v Scapa-Flowu na Angleškem. Potop- Ijenih je 9 linijskih ladij, 13 križark in 27 drugih. Nemška posadka je vedela, da bi ladje po podpisu mirovne po- godbe prešle v roke aliirancev, zato jih je uničila in to v smislu povelja nem- škega cesarja iz Ieta 1914, da nobena ladja ne sme preiti v sovražnikove roke. Vso nemško posadko so aretirali in zaprli. Železniška nesreča se je zgodila 26.m.m. na postaji Gomir proge Zagreb- Reka. Zadela sta osebni in tovorni vlak. 2 osebi ste mrtvi, več težko ra- njenih. Iz vrste častnlh občanov izbriše Ljubljana v smislu soglasnega sklepa obč. sveta z dne 24. mm. generala Bo- roeviča. Belgijska junakinja. V Bruxellesu v Belgiji so te dni izkazovali posmrtne časti Gabrijeli Petit, ki je svoje mlado življenje podarila na oltar domovine. Ko so Nemci navalili v Befgijo, je o- stala tarn kot bolniSka strežnica, po- zneje pa se je posvetilašpijonažni službi v korist domovini ter je kot taka iz- vršila nešteto junaštev. Marca 1916 so jo ujeli in postavili pred sodišče. Na vprašanje, zakaj je opravljala to službo, je izjavila: „\z sovraStva do Vas in iz ljubezni do domovine in kralja". Sodnik : „Vaš kralj je puža !'4 Ona : „Moj kralj je vojak, ki se borl v zakopih, vaš kaiser je pa kukavica, ki je daleč od bojev." Dvajsetkrat so ji obljubili, da bo oproščena, če izda sokrivce, a vsikdar je odločno odbila ponudbo. Ko ji je na poti na morišče neki nemški Častnik ponudil oporo, je izjavila: „Hvala, ne čutim se slabe in pokazati Vam hočem, kako zna um- reti belgijsko dekle". Da bi ji zvezali oči, ni dopustila ; „Hočem gledati stnrti v lice." — Ko ji je vojak hotel siloma zavezati oči, zakliče: „Spoštujte vsaj poslednjo voljo žene!" Njene zadnje besede so bile: ,.Živela Belgija! Živel kralj!" — Vzgled mnogim našim ženam ! Pred vojno sedišče entente pride nemški kontreadmiral Reuter, ki je dal, povelje za potopitev naAngleškem in- tern iranih nemških ladij. Pripomniti je, da se je izvršila potopitev v proti- slovju s pogoji za premirje, katere so tudi Nemci podpisali. Nemci so torej prelomili besedo. Srbski avijatik ponesrečil. Dne 19. t. m. se je dvignil v Novem sadu jeden najodličnejših srbskih avijatikov Branko Vukosavljevič. V višini 50 m pa je — menda vsled poškodbe mo- torja — izgubil ravnotežje in padel na tla. Bil je na mestu mrtev. Star je bil šele 32 let. Zadnja porocila Z mirovne konference. LDU. Lyon, 4. juL Včeraj so se nadaljevala posvetovanja o mirovnih pogojih ža Nemško Avstrijo. Francoske izgube. LDU. Lyon, 4. jul. Francoski ča- sopisi prinašajo na podlagi uradne sta- tistike podatke o francoskih izgubah; padlo je nad 26.000 častnikov, 1,060.000 mož francoske vojske, 27"000 koloni- jalnih čet in 24.400 drugopoltnikov; pogrešanih je blizu 650.000. Zavsem bi bila francoska armada izgubila na mrtvih Jn pogrešanih blizu 2 milijona od 8 mi- lijonov mobiliziranih. Boljševiški madžarski komisarjl beže. LDU. Dunaj, 4. jul. Listi poro- Čajo, da je semkaj pribežal za Kuntijem že drugi član madžarske boljševiške vlade. Proslava miru na Angleškem. LDU. Milan, 4. jul. Iz Londona javljajo: BonarLaw je izjavil v žbornici, da je angleška vlada sklenila, da se bo na Angleškem sklep miru oficijelno slavil 19. julija ob sodelovanju armade. K proslavi bodo povabljene tudi arne- rikanske čete. Listnica uredništva. Ptuj : Za danes prepozno došlo. Pridel Hvala! KINO GAB ERIE. Petek 4., sobota 5. in nedelja 6. julija: Upor gladiatorjev (IV. scrija „Quo wadis") Drama v 6 ogromnlh deJanfllL. Za mladino dovoljeno! Pondeljek 7., torek 8. in sredo 9, julija: Solze zivljenja krasna drama v 4 dejanjih. Za mladino dovoljeno. Proda se: 1 viseča svetilka, 1 citre, 2 para novih damskih čevljev št. 38, OJavni trg, št. 20/II. 944 1 Naznanilo. Naznanjam slavnemu občin- stvu, da sem svojo kavarno iz Ozke ulice piemestila v Oosposko ulico. Postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Kamila Prevc. __________________________1 Dvoje dobro ohranjenih koles se proda pri Oberžanu, Breg št. 14, pritličje. 1 2 para novih ženskih nizkih čevljev odda za 3)0 K Crepinšek, DijaSki dom. 1 Poxorl Žitne odpadke, dobro pičo za pe- rutnino in drugo živino, razpošilja po po- vzctju z vrečo vred po 75 kg, postavljeno na štacijo v Celju po K 501—. Umetni in valjčni mlin Josip Kürbisch, Celje. 3-1 Po ugodni ceni se proda: nov stoječ ge- pclj za 1 ali 2 konja ter nova slamoreznica. Vpraša se pri J. Šarlahu, trgovcu v Gaberju. V isti hiši se poceni proda dobro ohranjeno moiko kolo. 1 Stran 6. »NOVA D O B At Štev. 70 HAZ^A^ILO! Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu v mestu in okolici, da sem svojo modno in manufakturno trgovino na Krckovcm trgu (pri kolodvoru) prodal gospodom SIREC & DROpENlK t katera bodeta isto naprej vodila. Cenj. odjemalcem priporočam svoja naslcdnika najtopleje in prosim, da jima ohranite isto naklonjenost, kotstejomeni izkazali. Podpisana vljudno naznanjava si. občinstvu v mestu in okolici, da sva kupila modno in manufakturno trgovino na Krekovem trgu (pri kolodvoru) od gospoda IVANA KOS-A ter bova isto z natančno solidnostjo in v popolno zadovoljnost odjemalcev naprej vodila. Prosiva slav. obcinstvo za zaupanje. (Pred nakupom si zalogo oglejte.) Trgovino otvorsva dne E5. julija? Sirec & Drofenik. Kontoristinja zmožna vseh pisarniških del se sprejme v veletrgovini Anton Kolenc v Celju. 969 1 vsako množino kupuje po najboljsih dnevnih cenah tvrdka Maks RobiČ v Sre- dišču ob južni železnici. 956 t ffupim u Celju oli u bližini Celja flosf ilno oii flostiino in f rgovino tudi zamenjam s svojo gostilno in tr- govino. Posestva je 7 ha. Pridela se 16—20 hl vina. Naslov v upr. 957 2—1 SHS Predstojništvo taboriščne up rave Strnišče pri Ptuju Štev. 2043/1. Strnišče, dne 2. jul. 1919. Razpis notečoja. Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika v taborišču Stmišče pri Ptuju. S to službo spojeni prejemki ob- stoje \z nagrade 40 K na dan, iz proste hrane in prostega stanovanja. Nastop službe dne 1. avgusta 1.1. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje na „Predstojništvo taboriščne uprave v Strnišču pri Ptuju." Predstojnik ekspon. nadkomisar: 971 1 Cigoj. lüjJS tceii jn 65 kron za kg razpo- šilja, dokler traja zaloga, Peter Zajc, eksportno po.djetje, Celje, Šolska ul. 11. 955 2-1 Amerika« sko pohi&tvo za pisarno (mizo, veliko omaro in pritikline), dobro ohranjeno kupim. Prijave upravi lista pod »Ameriško pohištvo«. 1 Vsled sklepa z dne 7. junija 1919 opravilna številka E 285/19/1 se proda dne 18. julija 1919 dopoldne ob 9. uri v Celju, Kolodvorska ulica na javni dražbi 12 sodov z vinom. Reči se smejo ogledati dne 18. jul. 1919 v času med ^/29. in 9. uro dop. v Celju, Kolodvorska ulica. Kr. okr. sodnija v Celju, odd. VIII., 963 1 dne 24. junija 1919. Posestvo obstoječe iz 2 his in velikega vrta, na prodaj v Gaberju. Vpraša se v upravi Nove Dobe. 953 3-1 V najem se da dobro znana gostilna z Eesarijo, hlevi in malo kmetijo. — Rudolsa Domainga nasi., Sp. Dravograd. 970 3—1 za oblekc in perilo, za eden mesec k rod- bini v Zagreb. Pot se nji plača, oziroma se pride osebno po njo, hrano in stanovanje dobi v liiSi. Zahteve plačila je navesti v pismu. Naslov na Ana Perko, Florjanski put br. 65, Vila Veinert, Zagreb. 951 2—1 Proda s§ 2 Mit W^ z vsemi pritikiinaml po zelo nizki ceni Dopisi na poštni predal ši. 124, Lju- bljana. 958 3-1 Sprelne tonie liiiito sprejme kavarna »Zvezda« v Ljubljani. Reflektanti morajo biti kavarniSko iz- vežbani in se morajo osebno predstaviti. 959 2—1 NaprodaLvje dvovprežni^vitelj (gepl) za K 14001 . Cretnik Jožo, stavbenik, Sv. Jurij ob juž. žel. 954 2-^1 Dktc konjshi kleti, odnosno skiadišči se dajo v najem blizu »Skalne kleti«. Pisatua dr. Sernec. %t 2—1 Naznanilo! Dovoljujem si najvljudneje obveščati slavno obcinstvo, da otvorim v sredo 9. fulija trgoaino s špecer i/a, deiel pridelki in kolonijalnim blaßom v hiši ßospoda cTaningerja na Glavnem trgu v Celju Zaradi ugodnih zvez v tu- in inozemstvu bom se potrudil izvrševati stavljeno si n'alogo na kar naj- reelnejši podlagi. Za dobro postrežbo jamčim, ter se za obisk slav. obeinstvü najudaneje priporočam Anton Močnik i i Štev. 70 »NOVA D 0 B Ä« Stran 7. Eenj. občinssuu! Usojam si s tern vljudno nazna- niti, da sem s 1. junijem 1.1. pre- vzel zastopstvo banke „Slavijc" v vseh panogah, v katerih ista posluje. — Ker bode glasom »Urad. lista« št. XCV z dne 20. maja t. 1. vsem tujim zavaroval- rricam delovanje onemogočeno, pride r*| «SS*«" izmed domačih zavarovalnic kot naj- ^ltfil/Ilrl močnejša edina v poštev samo banka jj*^I**"Ij«. • Pro'sim Vas, d.s. izvolite pri event, prezavarovanju pustiti Vaša poslopja proti požaru ter vlomu in tatvini, kakor tudi premičnine in pohištvo zavarovati po meni pri banki „Slavija". — Pričakuje cenje- SI-.---1S- Rltlen* nega Vašega naročila se vljudno priporočam, lll*fl0liIIfl DUUiJlJ ter.belježim z najodličnejšim spoštovanjem 1IB WigSÄIlIB UUNUVj 902 6-2 Celje, Slonišekov trg ši. 4. ' Otv orltev fpgovin® '/2 ha travnikov, 2V2"ha pašnikov, 48 ha gozdov, hišo in gospodarsko poslopje. Pöjasnila daje Posojilnica v Celju (Narodni dom). 847 -7 A. Kplenc, üBlBtrgouino u Eelju ima v zalogi: galico, žveplo, rafijo, kavo, petrolej, 2ivinsko sol, kiirbid, milo, olje, firnež, fige, vse vrste rnineralne vode, koruzo rumeno, zobnato, činkvantin, oves, vinski kis, kisovo kislino i. t. d. i.t d. 911 5-4 Kupujem 9118 4 lipouo cuelje po najvišjih cenah, zbirajte g& G. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena. Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Odi se faboj služba| občinskega tajnika v Št. Lovrcncu p. P. Plača|i(- po dogovoru. Invalidi in obrtniki imajoi. prednost. Pojasnila daje župan: Josip Oaj-':1 šek Št. Lovrenc, p. Store pri Celju. 922 3—3 ' Odds sc enemu podjetniku p.rizidanje stranišč in napravo ventilacij pri soli Sv. Jurij ob Taboru. Stavbeni načrt, stroškovni proračun in stavbeni pogoji so na ogled pri tuk. šolskem vodstvu. Stroškovnjak za napravo ventilacij znaša 1260 K, stroškovnjak za prizidanje stranišč pa 6000 K. Stroškovnjaka sta bila na- pravljena leta 1916. Ustmena zniževalna dražba se vrši dne 17. j&a3ija 1999 v tuk. soli ob II. uH. Vsak dražitelj položi 10% varščine. Krajni Solski svet Sv. Jurij ob Taboru. Mihael Kos, načelnik. Ravnateljstvo kmet.žole y Sy. Junrjn ob J. ž. Sv. Jurij ob J, ž., 2. jul. 1919. Razglas. Gospodinlski tecaf, Na kmetijski šoli v Sv. Jurju ob Juž. žel.se bode vršil gospodinjski te- čaj od 9. septembra do 18. oktobra 1.1. V tečaj se sprejme 15 učenk. Z ozirom na veliko draginjo letos ni prostih mest. Vsaka učenka plača za prehrano, stanovanje itd. po 150 K za eel tečaj. Prošnje, katerim je priložiti krstni list, domovnico, zdravniško-, nravstve- no- ter zadnje šolsko špričevalo, naj se pošljejo do 1. avgusta 1.1. na rav- nateljstvo kmetijske sole v Sv. Jurju ob Juž. žel. j. Belle, ravnatelj. TOJff •&L!•& podgane, ste- jnf&lSl« niceinäcurki ler ves mrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preiz- kušeno najboljša in poysod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske mišl 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 6 K, posebno močna tin- ktura za stenice 6K, uničsvalec moljev 3 K. prašek protl mrčesom 5 K, tinktura proti ušem pri Ijudeh 3 K, mazilo za ušl pri ži- vlnl 3 K, prašek za ušl v oblekl in perilu 4 K, tinktura protl mrčesu na sadju In ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. JsinKer, 85 —53 Zagreb 37, VelrJLnlska ullca 9. ß«m[p sibečico, kraste, lišaje uniči ***»¦ M^3 pri človekuin živini mazil» zoper srbečico. Brez duhä in ne maze perila. 1 lonček 2a eno osebo 5 K- — Po poSti 6 K poStnine prosto. Prodaja in razpoSilja s pošto lekarna Trnköczy v Ljubljanls Kranisko. "615 34—20 fainlii Dakrmo živina, kokoši, pure, goske lažje pre- bavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 meseeev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poStnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. 178 -7 I Stflubnnn in galant, hleparskaohrt A- Jošla nam. Franjo Qnlian 243 104-50 ^^ «•¦¦*¦¦¦¦ Celje9 Kralja P^ira c. 8 (nasproti „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. Stran 8. »NOVA DOBAi Stev. 70 „L&STNI DOM regtstrovana kre» dfttna in stavbena zadruga z om. zav. V CELIU Presernova ullca St. 15. sprejema tirantlne vloge in f ih obresiuje po /«T»J| 01 \ tri in pol od sto {<*L& 2 0/ ZVEZNA TISKARNA V CELIU Strossmajerjeva ulica št. 3 ***** izvršuje vsakovrslne iisRovine VsahDVFsfno minepfllüo vodo razpecava 1 vi*dlca Ivan Ravnihap 167 104-64 Celje trgoväna s šjpecersjskim blagonij, barvami in de- želroimi pridelki. BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. flsak dan Koncert. 177 104-41 Ant« lioser mehan.stavbcno ključavničarstvo žclez. konstrukcijska delavnica sodno zaprisežen zvedeuec CELJE Mariborska cesta 47 Telefon št 10 rimska VIII Uradiio koncesijoiiirana insfalacija uodouodou. Prevzetje vseh vodovodnih naprav, oprema kopalnih sob in klosetov. Izdelovanje žičnih mrež za ograjo vrtov, travnikov, gozdov, parkov itd. Popravila avtomobiluv. Izdelovanje mostnih tehtnic. Popravila decimalnih in centimalnlh tehtnic. Preizkušnja vseh tehtnic in uteži. 457 —12 Za obilna naročila se vljudno priporočam. Fran STRÜPI Celje Zafloga stekla, porcelana, syetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih šip Prevzef je Sfe- klarskilt del Kpfllja Petra cesta 93-92 Z9S Rogaško slatino, riž, kavo su- rovo in žgano, olje, testenine, sladkorčke v kartonih, ter vse drugo špecerijsko blago pripo- roča po najnižjih cenah trgovina s špecerijo in z dež. pridelki na debelo in drobno Franc Helene, [elje, 213 Natpodfti dom. 52-25 Kupim tudl vsako množfuo lanenega semena. Trgovina s špecerij- skim blagom in dež. pridelki Ant. KolenciM Ant. Ermenc 263 ColjO 52-23 Kraija Petra cesta 22. Gostilna Plevčak Gaberje priporoča svojo izvrstno toplo in mpzlQ ftuhinjo tep najboljsa, pristno donißca vina. 240 52-26 NAZNANILO. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov gostilne pri »Lastovkl« v gostilno pri „Jugoslovanu" Otvoril sem s 1. aprilom 1919 svojo staro 446 52—12 cevljorsho obrt Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojen obisk. Prevza- mem vsa v to stroko spadajoča deia. Holseh Martin, Hralja Petra c. Delo solidno! Dnevne cene! Velefrgovina in Fozpošiljelna R. SfermechU Celje priporoča popolnoma sortirano zalogo manu- fakturnega blaga za ženske in moške obleke, razne konfekci je, čevlje, mo(Jnega, kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlje na željo vsakemu cenike zastonj. 214 52-26 Zaloga papirja, pisalnlh in risalnih potrebščin na debelo in drobno. I Santo S minut zadostuje večkrat, da si človek po- vzroči neprecenljivo zgubo, zato je potrebno, da Vam kaže ura točno na minuto. Ilustrovani cenik, katerega lahko zahtevate oci tvrdkc H.Suttner (la&fnik Henri Maire) Ljutoljana št. 983 Vam svetujeglede res dobrih ur špecijalne znamke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih žepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, za- pestnic, uhanov, jedilnega orodja, da- ril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi druge potrebbčinen. pr. škarje, nože, britve, doze za cigarete in smodke, dijamante zarezanje stekla, nažigalce in denaiirice kupite dobro in za zmerno ceno pri tvrdki H. Suttner (lastnik H. Maire) Ljubljana. Medlcinalna drogerlja \ Min.::: Kemikalije. Fotografični aparati in Yse potrebščine. Toaletni predmeti. Razkuževalna sredstva. Esence in barve za li- kerje. ::: Praški in tinkture zoper mrčes sums- (prej I-Fiedler) Celje, Koloduopsha ul. S Kirnrgični predmeti. Francoske specijalitets. Krmilni prašek za a- Yino. Sredstva za konzeryi- ranje Jajc. Voščilo za parkete. Bane za obleko i. t. d 689 52—8 |»0^ Varaždinske toplice Zelezniška in poštna postaja, telefon, brzojav. — Nov Zdravfilfiškt Ssotel. EleKlrlčna razsvelljava I Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom +5B;cpPHPo- protinn, pwrtim. ižiasn {^SfTJStVWitt Uelodcu in črevesnih boleznih. Eiektr. masaža. Blatnev oyltcno kisele I in solnčne kopeli. Odprto celo leto. — Krasna okolica.- Moderna oprema. Novi hoteli. Prospekti brezplaöno! Zdraviliški zdravnik: Dr. J. Löchert. U-6l IlPflfl Hfllf ''c 'n r0^ Pr'nese ninogo prednosti tako v zdravstvGnem f llvJIU PUII kakor v društvenem oziru. Fellerjeva popolnoma neškod- ' ljiva preizkušena »Elza« pomada za obvarovanje in negoyanje kože, odstrani nečistost kože, ojeda prišče, brani proti solnčarici, solnčnim pegarn, bori, raskavosti, velosti kože. — Lonček močnejSe vrste 6 K Ovoj in poštnina se ra- l|nniP?fn ^nrflUnPsln lüilll ^zernimo za lice, čuna posebej najceneje. UUIiliSalU iHUOIIIVcljll IMlIII Fellerjevo lilijno mlečno milo »Elza«, katero je dancs še zclo drago ali ima še iste dobrote in neškodljivosti kakor pred vojno. Boljše in finejše za ne- govanje kože v današnjem ča- Oninn hen se more doseči samo s su si niti misliti ne moremo. «UJIlW HIM Fellerjevo »E!sa«-Tanobina pomado za rast las. Okrepi kožo na glavi, preprečuje pieSavost in prezgodnjo osivelost. Lonček močnejše vrste 6 kron. Ovoj in pošt- nina se računa po- In nCslbdniilP nPflniHIIliP fPlPM so Fe!lerJeve »Elza* sebej najceneje. LU VilloUUHJB UUyUVllllji; lCIWU toaletne pastilje za umivanje telesa, otroške kopeli, kakor za ustno vodo itd. Cena kar- i tonu ] K 50 v. — S seboj yaee*« in povsod v žepu nositi se more bol ublažujoč, hladeč, osvežujoč Felle ev »Elza« mentolni migrenski črtni k. V leseni cevki 2 kroni lzvrsien proti giavobolu in migreni, rabi se tudi proti vbodljaju in ranitvi. Voda za oči (collyrium) 2 K 50 v. Kapüjice proti zobobolu 2 K50v. Ppavi zagor&ki prsni sok proti kailju ste- ¦klenica 4 K. Francowo žganje v stekl. 6 K — v in 16 K — vin. Za želodec, prava švedska tink- tura, vel. stekl. 10 K— v, balzam ' ''melen) mala stekl. 2 I< — vin. Kurja očesa odstrani brez bo- lečin Fellerjeva turist. tinktura »Elza« (tekočina) skupaj s karto- nom 4 Kl in tvorn. obliž po 4 K in 2 kroni Proti potenju telesa in nog je Fellerjev »Elza< prašek z vsipom 2 kroni. Krmilni prašek za živino davno poznani se zopet dobi. Karton 2 K. Ovoj in poštnina sc računa posebej in naj- ceneje. Kdor naroči več, mnogo prihrani. Naročiti je treba pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 356. (Hrvatsko Zagorje). POSOJILMICA U CELJU USTANOV. LETA 1880 HJ||{ODIII DOM RE$< pOND 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000.000 KR0N...