Z RDEČIM BARŠANOM STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. marca 2008 • Leto XVIII, št. 12 »KRISTUŠ NAM JE STAO OD MRTVIH,/RAZVESELI SE, O, KRISTJAN!« Vüzem je najvekši krščanski spejvati, dosta moramo gorsvetek naše vöre in religije. Ka šteti iz svetoga pisma, dosta ta beseda nam povej? Prvič moramo ojti v procesiji, ka na pomeni, ka je Jezuš gorista konci te svete meše dühovnik no od mrtvih in je biu vzet iz blagoslovi naš domanji krüj, groba, iz kmice smrti. Drügič šonko, djajca, gren pa sau. pa pomeni, ka so lidgé po 40 Tau je svetek vüpanja, tau je dnevnom posti šunko »vzeli« svetek nauvoga začetka našo(v-zem/vüzem) iz špajza, pa ga živlenja. Jezuš je premago so go leko užili. Leko so go smrt, mi tö goristanemo na djeli. drügom svejti. Tau je nej sveKrščanska vöra ma tri vel tek sprtoletja ali zavca, kak ke svetke. Božič, vüzem pa eni brodijo in eni škejo, tau je binkoštno (risalsko) nedelo. nej svetek, na steroga vsi mo-Vsi brodimo, ka je Jezušovo ramo dosta gesti pa piti pa se rojstvo najvekši svetek, de veseliti; naša prava veselica je, pa pravi vörniki vejo, ka je ka nejsmo več grejšniki, leko vüzem najglobši in največ znouva začnemo živlenje. vrejden krščanski svetek, ker Tau je skrivnost vüzemski delo odrešenja je nam Kristuš svetkov. opravo na križi in na tretji Dja sam dosta lejpi vüzemski den je goristano od mrtvi. svetkov doživo. V Pannonhal-Vüzem je torej zmaga (győ mi, v Ljubljani, v Rimu, v Siciliji, zelem) nad smrtjo, zmaga na Gorenjom Siniki. Vsikši kraj nad satanom. Ta svetek ima ma svoje šege in navade. Na Goveč faz. Prva je veliki četrtek, renjom Siniki je najbaukše, ka tau je za nas zadnja večerja. tü sam vodim meše in obrede, Tau je svetek lübezni Boga sam doživim, kak je Jezuš biu do nas. Te je Jezuš mujo nogé obvüpan, kak je krvavo pot učenikov, te je ustanovo sveto potiu, bičani biu in križan, mešo in nam zapovedo: »Tau potem pa je goristano. Zavolo delajte na moj spomin«. Mi, vüzma se splača biti dühovkrščeniki, ki vsakšo nedelo nik, tak so lejpi te dnevi. Ževküperpridemo, poslüšamo lejm vam tö tau doživetje, ka te reči zadnje večerje. »Tau je bi vedno pravili: tej sveti trgé moje telo, tau je moja kri.« dnevi nam dajo vöro, vüpanja Velki petek je den svetoga smo vsi grešniki, nej za volo nad materjo in jo zavüpa apo-je stopo doj na pekle, tam je in lübezen, in tau je najvekši križa. Te spejvamo vu cerkvi: naši dobri del, liki od božje štoli Janezi. Poglejte, kak je gorzdigno vse pravične lidi, dar, največ vrejdno vu našom »O sveti križ, življenja luč, milosti. Križ nam pokaže, ka milostiven, eno lagvo rejč ne ki so živeli pred njim in ki so življenji. o sveti križ, nebeski kluč...« je božja milost vekša od naši povej, sam je z Bogom: »Moj čakali na odrešenjé. Cejli den Želejm vsem vernikom blaj-Na velki petek je Jezuš mrau grejov. Križ je božja zastava. Bog, moj Bog, zakoj si me je tišina, cejli den je priprava žene in doživete vüzemske na križi popodneva v 3. vöri. Križ je premago grej in člo-zapüsto?« na sveto mešo. Večer pa je naj-svetke! Baug sam je mogo trpeti za veške slabosti. Poglejte samo, Na velko soboto je tišina vcej-lepša meša v cejlom leti. Duga Ferenc Merkli volo človeški grejov. Odrešeni kak Jezus na križi skrb ma lak do večerne meše. Jezuš je, svetešnja, dosta moramo župnik 2 Ženske, brezi šteri moški ne morejo Sombotelski Slovenci majo – če ne štejemo fašenskoga plesa – prvi program v leti vsigder na den žensk. Na té datum organizerajo občni zbor Slovenskoga drüštva Avgust Pavel tö, na šterom prejkpoglednejo, kak so v parminaučom leti vertivali, pa kakši programi je čakajo v nauvom leti. Če voditeli škejo, ka bi vse v redi šlau, mora na občni zbor priti najmenje polonje členov drüštva pa eške eden, ka bi sklepčni bili. Na program za den žensk do zdaj s tem nigdar nej nevola bila, zvün Miklauša na tau prireditev največ lüstva pride. Prva kak so gostje prišli, je pred sedstvo drüštva že melo svoj djilejš, gde so se pogučali pa odlaučili o najbole pomembnaj pitanjaj. Gda je že zavolé lüstva vküperprišlo, je je pozdravila predsednica slovenskoga drüštva Ibolya Dončec Merkli. Tau, od koga pa kelko penez je drüštvo v leti 2007 dobilo, pa za ka so te pomoči ponücali, je tapovödala članica drüštva Marija Kozar. Lanjski 17 programov so s penazami pomagali: Zveza Slovencev na Madžarskem (600.000 Ft), sombotelska Slovenska samouprava (400.000 Ft), Samouprava varaša Sombo tel (100.000 Ft), Javni sklad za narodne in etnične manjšine v Budimpešti (170.000 Ft) in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (244.717 Ft). Členi občnoga zbora so enoglasno sprejeli finančno poročilo. Programe za prišešnjo leto so tö na kratko nutpokazali, što je najgir, ka vse do Sombotelčani letos delali, si leko v té novinaj taprešte. Sombotelske spominčice, pevski zbor Slovenske samouprave v Somboteli, de na priliko letos devetkrat gorstaupo. Zvün toga eške gvüšno, ka se drüštvo vleti pa odpela na prauško v Slovenijo, letos na Gorenjsko. Prijatelska srečanja tö baudejo, tak z Andovčani kak z vogrskim drüštvom iz Murske Sobote. S Porabskoga dneva pa Državnoga srečanja Sombotelčani letos tö nedo falili, v glavnom varaši Železne županije pá baude Narodnostni den. Zvün programov so se na občnom zbori o tom tö pogučali, ka se članarina v tom leti za malo povekša (na 3000 Ft). Sledik so navzauči leko poglednili kejpe, štere so fotografi v parminaučom leti na programaj drüštva dojvzeli. Prvi tau te kejpov Sombotelčani vsigdar na den žensk poglednejo, dogodke v drügi polovici leta pa na den moški aprila. Na steni so bili na redej kejpi od lanjskoga plesa, od likovne kolonije molarov iz Novoga mesta pa o srečanji s členi Etnološkoga drüštva iz Ljubljane. Največ smeja je te bilau, gda so vidli, kak so lani moški na svoj den budjele geli (v istini so bile iz cukra). Če pa so že zatau vküperprišli, ka bi svetili den žensk, program je tö trbölo meti. Oprvin je ženske v imeni vsej moški (šteri je v drüštvi dosta menje) pozdravo Dušan Mukič, pa je – kak šagau ma na té den – vzeu naprej svojo gitaro pa ženskam zašpilo tri naute. V prvoj je spejvo o takši lübezni, štera je nej izpunjena bila. Zalübleni moški pa je napiso takšo pesem, štera de se eške te čüla, »gda več nede nje, pa nej mené«. (Reči za tau nauto je napiso Miki Roš). Ka bi pa se nej vsigdar žalostili, je bila na redej nauta »Ženske majo pa čüdne navade«. Tau pesem dosta lidi pozna v Porabji tö, v njoj se moški čemeri, zakoj je vse ovak bilau, gda se je oženo, kak pa gnes. Zadnja nauta – ka bi nej samo o ženskaj spejvali – je gučala od pojba, šteri vse svoje peneze za ringišpil da, ka aj bi svojoj dragi pokazo, ka je üši od vraga. Najmlajši moški člen drüštva Soma Horváth se je – kak vsikšo leto – letos pá navčo edno lejpo pesem za ženske pa je napamet tapovödo. Moški so si dosta brodili, ka bi leko svojim padašicam za njini den podarili. Rauže vsigdar dobijo, depa nika drügoga tö trbölo. Zatok so si pravli: »Ženske dobijo za edno raužo edno rejč«. Ziskali so si takše reči, štere so v slovenskom pa vogrskom geziki skor gnake, na priliko: mačka-macska, rauža-rózsa, slama-szalma Načrt programov Slovenske samouprave in SKD Avgust Pavel v Szombathelyu za leto 2008 26. januar: Slovenski ples (z ansamblom iz Slovenije-Prekmurci). 8. marec: Občni zbor. Kejpi programov (2007/1). Den žensk. 5. april: Kejpi programov (2007/2). Den moškov. 3. maj: Den mater-ne rejči, materinski dan. 17. maj: Srečanje z „Madžarskim kulturnim društvom” v Murski Soboti (nastop Sombotelskih spominčic). 7. junij: Ekskurzija v Števanovce (nastop Sombotelskih spominčic). 21. junij: Ivanovo v Skansnu v Somboteli (z Društvom porabskih penzionistov in Slovencev iz Bakonya, nastop Sombotelskih spominčic). 4.-5.-6. julij: Romanje v Slovenijo (Sv. Martin v Srednji vasi pri Bohinju, Brezje). 16. avgust: Obisk Cankovčanov v Somboteli (koncert obeh pevskih zborov). 22.avgust: Karneval Savaria (nastop PZ iz Slovenije). 23. avgust: Državno srečanje Slovencev na Madžarskem, Monošter. 30. avgust: Ekskurzija Andovčanov v Somboteu. 6. september: V. Narodnostni dan v Szombathelyu v Skansnu -nastop ljudskih pevk Sombotelske spominčice in PZ Slovenskega društva Triglav iz Subotice. 13. september: Porabski dan – 10. obletnica Slovenskega doma. 11. oktober: 10. obletnica ustanovitve slovenske samouprave v Somboteli (predstavitev fotoalbuma, nastop Sombotelskih spominčic). 18. oktober: Srečanje ljudskih pevcev v Monoštru (nastop Sombotelskih spominičic). 15. november: Nastop slovenske gledališke skupine (Števanovci). 6. december: Nastop učencev DOŠ Gornji Senik – miklavževo. 13. december: Obisk Slovencev v XVIII. okrožju Budimpešte (nastop Sombotelskih spominčic, predstavitev slovenskih zimskih šeg). 20. december: Božični koncert v cerkvi Sv. Martina. 24. januar 2009: Slovenski ples (z ansamblom iz Slovenije). ali kosa-kasza. Vsikša ženska je mogla svojo rejč gorprešteti, tak ka so organizatori vüpali, ka so se navzauči najmenje dvajsti, nej žmetni nauvi slovenski reči navčili. Kak je šega, so domanje ženske pá dosta figic spekle pa s sebov prinesle. Veselo pa korajžno je cajt brž taminiu, eške bole, gda so fude pa gitara naprejprišle, pa se je začnilo spejvanje. Če rejsan je té dén dež graubo üšo, se je dosta lidi zbralo, pa jim nej bilau žau za tau. -dm- Porabje, 20. marca 2008 3 KULTURNI POPOLDAN Slovenska samouprava XVIII. okrožja v Budimpešti vsakšo leto organizira več prireditev. Na té prireditve pozovemo sku-pine iz Porabja ali iz Slovenije. Mi, ki živimo v XVIII. okrožji, smo lani gora poiskali porabske vasnice, smo poglednili Mursko Soboto in kaulek nje krajino. Naša voditeljica je bila Ester ženo Anico, Ireno Pavlič, predsednico slovenskoga drüštva v Budimpešti, člane Drüštva upokojencev iz Murske Sobote, člane majšinskih samouprav, ki delajo v XVIII. okrožji, in našo domanjo lüstvo. Najprvin je MePZ Drüštva upokojencev Murska Sobota pod vostvom zborovodje Matije Pleša, sekretarka Drüštva upokojencev Murska Sobota. Gda smo se poslovili, smo Esterki obečali, ka gda mo organizirali prireditev, iz srca bomo pozvali Drüštvo upokojencev iz Murske Sobote. Program se je začno v pau štrtoj. Predsednik Samouprave je pozdravo sodačkoga atašeja R Slovenije v Budimpešti Ljubomira Dražnika in njegvo Horvata zapopejvo ljudsko pesem San se šetao. Potistim je predsednik drüštva Janez Kovač nota pokazo, ka vse dela drüštvo, stero ma pet komisij: za socialno varstvo, za kulturo in izobraževanje, za športno rekreacijsko dejavnost, stanovanjsko pa komisijo za izlete. V komisiji za kulturo delajo sekcije, med njimi sta likovna in literarna. Predstavili so se literati drüštva Franc Žalik z dvema lastnima pesmima in Olga Gutman je prebrala prozo »Črejp se je spotro«. Slikar Ernest Bransberger je gunčo o deli v likovni sekcij. Od slikarov smo ešče leko pozdravili gospoda Draga Fiala in Lojzeta Veberiča. Iz slik likovne sekcije smo napravili razstavo, našim lidam so se sploj vidli kejpi. Bili so tašni, ka so küpili slike, naj je doma tö leko gledajo na stenej. Potistim nam je pevski zbor ešče zapopejvo znane pesmi. Na konci programa se je naš predsednik zahvalo, ka so se upokojenci podali na tašno dugo paut, pa so nam prinesli živo materno rejč in pesem. Čestitali smo njim pa smo njim želeli ešče dosta lejpi nastopov. Od drüštva iz Murske Sobote smo dobili knjige, stere mo leko šteli (Shojene poti 2, Shojene poti 3, pa Tam je dan). Po programi je bila mala pogostitev, smo se pogučavali, vküper spejvali. Cajt je brž taodleto, pa smo se mogli posloviti od naši gostov, pred sterimi je ešče duga paut stala. Baug plati ešče gnauk vsejm, ki sta prišli, vüpamo ka najdemo priliko, ka se bomo zopet srečali. Jože Karba, podpredsednik Boug Vam plačaj! V nedelo, 9. marca, popoldne v štrtoj vöri se je zbralo lejpo število vörnikov iz Monoštra in okolice v varaški lejpi cerkvi. Vörniki, šteri radi molijo Boga v maternoj rejči in delajo za tou, da naj nej bi umrla naša lejpa slovenska pesem in molitev. To sveto mešo so slüžili murskosoboški püšpek dr. Marjan Turnšek in Franc Režonja, generalni vikar na škofiji. Vidlo se je, da so tomi nej samo Porabski Slovenci veseli, nego monoštrski župnik Ferenc Rimfel tö. Pridiga gospouda škofa je bila lejpa, kratka in jedernata. Že sam prle pisala pa povalila za tou lejpo idejo varaško slovensko samoupravo in Državno slovensko samoupravo. Se trüdijo za nas Slovence, da naj bi kemveč vernikov v svoji materni rejči poslüšalo božo rejč. Po sveti meši so domači župnik pogostili na varaškom farofi gospouda škofa in vikara, predstavnike in MePZ ZS Avgust Pavel z Gornjega Senika. Članica slovenske manjšinske samouprave Erika Köleš Kiss se je vsem navzočim lepo zahvalila za mešo pa za petje. Bili smo blizu škofa, oni so z nami vred spejvali. Leko povejm, ka je skurok eden mali koncert biu na varaškom farofi. Vidlo se je, da so škof Turnšek dobroga in odprtoga srca. Mešani pevski zbor Avgust Pavel je do tega mao nej meu sreče, da bi se leko pri belom stoli pogovarjo pa vküper spejvo. Tou nam je eške nišče nej pravo: »Tako pojete, da sploh nisem čutil, da nisem v Sloveniji, tako pojete kot pri nas doma.« Želimo si, naj dostakrat pridejo med nas, slovenske vernike na Madžarskem. Domačomi župniki gospoudi Ferenci Rimfeli in njegvim pomočnikom pa za delo, skrb, za pogostitev Boug plati! Vera Gašpar KUD Angel Besednjak v Monoštru V razstavnem prostoru Slovenskega kultunega in informativnega centra je od 7. marca na ogled razstava likovne sekcije KUD Angel Besednjak iz Maribora. Do razstave je prišlo v okviru sodelovanja Zveze Slovencev na Madžarskem in Mestne četrti Magdalena v Mariboru. KUD Angel Besednjak nepretrgoma dela že več kot 88 let. Trenutno imajo dve sekciji, likovno sekcijo in pevski zbor. Likovna sekcija je bila ustanovljena leta 1947 in je ena od redkih v okolici Maribora, ki ima lastni opremljeni atelje. Sekcija šteje danes 25 članov, vodi jo profesor likovne pedagogike Jožef Jurič. Likovniki so imeli številne skupinske in individualne razstave, njihova dela krasijo številne domove in javne prostore. Mešani pevski zbor Angel Besednjak, ki je s svojim odličnim petjem obogatil otvoritev likovne razstave, je eden od najstarejših pevskih zborov v Sloveniji. Zbor si je nabral številna priznanja in plakete, med drugim tudi mnoga odličja mesta Maribor na tekmovanju »Naša pesem«. Zbor, ki je nosilec Galusove plakete, vodi Franci Kovač. Navzoče na otvoritvi razstave je pozdravil predsednika KUD Angel Besednjak, Bojan Farasin. Otvoritve sta se udeležila tudi Jože Murko in Štefka Čontala, pobudnika in gonilni sili sodelovanja med Porabskimi Slovenci in Mestno četrtjo Magdalena. Razstavo je odprl generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar, ki je poudaril pomembnost tovrstnih srečanj. -MS- Porabje, 20. marca 2008 4 GORISTANENJE Približava se den, gda je po krščanskoj veri Jezuš gori stano od mrtvih. Vsako leto se spominamo toga dogoudka ob svetki, šteri se imenuje velka nouč ali vüzem, ar je tou najznamenitejši krščanski svetek. Jezušovo goristanenje je fundament krščanske vöre, štero je opisano v Svetom pismi tö v vsej evangelijih. Po križnoj smrti Jezuša na Golgoti pri Jeruzalemi so njegvo mrtvo tejlo namazali z dišečimi olijami, ga zavili v mrtvaški prt ino položili v grobnico. Pred vhod so zavalili velko skalo. Na tretji den, v nedelo se je izkazalo, ka je grob prazen. Tou so najprvle vpamet vzele ženske, med njimi Marija Magdalena. Vsi so mislili, ka je mrtvo tejlo nikak vkradno, pa so se trno postrašili. Po tistom jim je angel oznano, ka Jezuša zaman iščejo v grobi, ar je on gori stano od mrtvi. Angel pa je nagovoril ženi: »Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel! Stopita sem in poglejta kraj, kamor so ga položili.« (Mt. 28, 5-6). Na velki petek se spominjamo na Jezušovo grozovito usmrtitev, na križno smrt na brejgi pri Jeruzalemi, vüzemski pondejlek se pa veselimo njegovoga goristanenja. Če vörjemo v našega Odrešenika ino v njegovo goristanenje, se naš žitek tüdi leko pobougša. Vöra nas napuni z optimizmom, spremeni naš odnošaj do dokončanja svojega žitka tekaja. Če je naš žitek kratek ali dugi po človeškom merili, je pravzaprav vseeno, ar če ga priglihavamo k vekivečnosti, bomo vidli, ka je razlika malenkostna. Na konci pa itak nede smrt mejla zadnjo rejč, ar što vörje v Boga, zadobi žitek vekivečen. Poštüjem človeka, šteri se zaveda toga, ka je njegov žitek ograničeni. Ar ta vejst ga obvaruje od domišljavosti, od občütka vsemogoučnosti, od gizdavosti. Človek grata ponizen, pokoren ino toleranten do sočloveka. Na tom velkom svetki prosimo na križ razpetoga ino goristanjenoga Jezuša, naj ostane z nami na vse čase, naj nas ne zapisti do konca našega žitka, naj nas napuni z vüpanjom ino spametnostjo, s štero leko zarazmimo smisel svojoga žitka. Tüdi mi lidge tretjoga tisočlejtja ga potrebüjemo, ar žejamo po méri, sloboščini ino pravičnosti. Preveč ga potrebüjemo, ar se bojimo, ka materialne dobrine, velko materialno napredüvanje popolnoma zasenči dühovne vrejdnosti. Če ščemo biti iskreni, moremo priznati, ka vse kaže na tou, ka je ta nevarnost stvarnost gratala. Sokrivci smo tüdi toga, ka lejtno vmorimo v našem orsagi več kak petdesetgezero embrijev, pa jim ne damo niti najmenšoga šansa za tou, ka bi ostali pri žitki. Mislim, ka bi si mladina mogla oglednoti tisti pretresljivi amerikanski video, šteri pokaže, kak se usmrti mali zarodek, kak on sam s svojimi malimi roukicami stiskava pinceto, štera ogrouža njegov žitek, pa jo proba vkraj potisnoti od svojega maloga tejla. Tisto pinceto, štera par minut po tistom razmrcvari njegovo malo tejlo, s šterim po ednom poberajo vö iz matere njegove roukice, nougice... Tou človek ednostavno ne more trejzno prenašati. Takšno lüdstvo smo, štere mladina komaj odi v cerkev. Smo pripadniki takše države, gde materialne dobrine popolnoma potisnejo v ozadje duhovne vrejdnosti. Samo tisto priznamo za vrejdnost, ka se včasi da konvertirati v forinte oziroma evre. Ne držimo vküper za skupne cile, naša morala se stalno niže pogrezavle. Ništerni do mogouče včasi pripravleni z odgovorom, ka je starejša generacija prejko več stoletij mejla enako negativno mnenje o svojoj mladini kak mi, vsigdar jo je opominala na tou, ka drvi v svojo pogibel. Vezdaj je ta perspektiva prišla v doseglivo bližino. Vse kaže, ka je etični kodeks dokončno izginil, z njim vred pa se postoupoma pomenšava tüdi račun našega prebivalstva. Etika kak pojem tüdi premineva. Že se ne ide za tou, ka ne zdržimo njena pravila, nego enostavno je več nega, sploj ne obstaja več, niti v pismenoj niti v ustnoj formi. Če je prvejše čase nejsmo upoštevali, smo vsaj znali, ka smo napravili falingo, čütili smo se za krivce. Gnesden toga niti ne vejmo, ar kodeksa nega več. Torej niti toga ne bomo znali, či bomo grešili prouti njemi. Tou je pa že velka nevola. Takšni gratamo kak tisti soldak, šteri se vrača domou iz drüge svetovne bojne, pa vmori človeka. Iz njegvoga primera vidimo, kak bojna na nikoj dene tüdi sposobnost moralnoga presojanja člove ka. Te dogoudek je zapisani v najmenjšoj knigi svetovne literature, v knigi »Zgodba iz čitanke« Wolfganga Borcherta, štera sestoji vsevküper iz šesti stavkov. »Gda se je bojna končala, je prišo soldak nazaj domou. Nej je pa najšo krüja. Te je vido ednoga, šteri je meu krüj. Vmouro ga je. Nikoga ne smejš vmoriti, njemi pravi sodnik. Zakoj nej, ga pita soldak.« Tistoga časa so se lidge ešče razburkali nad tem mišlejnjem. Gnesden se na žalost nad tem več niti ne čüdüjemo. Gda trdim, ka nemamo več etičnoga kodeksa, ne mislim na strokovno specifične etične kodekse, nego na tista splošna človeška pravila, štera se morajo zdržati v vsakšoj normalno prosperirajoučoj drüžbi, naj lidge spoznajo norme, svoje pravice ino dužnosti, ka bi s svojim sočlovekom leko nastavili normalne stike, naj majo pojem o tom, kak morajo ravnati, kak bi se moglo živeti. Tak vövidi, ka te sistemi norm, šteri poravnavajo drüžbeni žitek, med njimi tüdi krščanski etični kodeks, začnejo na nikoj priti, začnejo zmenkavati. Če bomo tak nadaljevali, se leko zgodi, ka v nasledüvajoučih stoulejtaj o našij narodaj ne ostane več niti ednoga oznanilca. Če eti krščanstvo vömerje, pride na njegovo mesto drügo dalešnje lüdstvo s svojo tihinsko kulturo ali brez nje, s svojo tihinsko vöro, ali brez nje, ar te lejpi orsag ne more prazen ostati. Nede pa eti več človeka, šteri bi na naš grob položo kakšno roužico. Naj vas tou pisanje opomina na tou, ka je tüdi gnesden potrejbno goristanenje, goristanenje krščanstva, če želejmo, naj naše večnacionalno lüdstvo ne pride predčasno na nikoj. Mi mali narodi moremo vküper držati, moremo oživiti naše indašnje krščanske vrejdnosti, ar je tou naš edini šans za preživetje. Suzana Guoth Porabje, 20. marca 2008 5 »Eške dosta kaj znamo« Eške malo pa je vüzen tü. Pa mo lejpe pisane remenke (djajca) delali, ednoga od najstarejši vüzemskih simbolov, takše, kakše vsakši od nas pač zna. Zatou ka zdaj té čas kcoj ide, bi Vam rada predstavila tri velke mojstre, ka se tiče farbanja djajc. V Prekmurji poznamo dva načina (mód) farbanja remenk. Prvi je škrabanje in ga poznajo predvsem na Goričkom. Ges sam najšla dva mojstra, ka tou tehniko farbanja djajc fejst dobro znata nücati. Prvi je gospod Herman Rajsar, šteri je doma v Gradi na Goričkom in ga je nej žmetno najti, ka tam tüdi ma gostilno poleg cerkve. V družini Rajsar je škrabanje prava tradicija. Škrabati je prva znala Hermanova babica, od nje se je navčo njegov oča, zdaj pa tradicijo dale pela Herman sam. Babica nej mejla tak velkoga talenta, oča so pa trno lejpe remenke delali pa jih na velko odavali tö. Znali so pa delati tüdi rože iz krep papira, bili so šnajder, pekli so torte pa eške dosta vsega drugoga. Tak se je Herman že fejst mladi, star kakši 13 ali 14 lejt, vsega trno rad od očo kcoj včiu. Vse je znau delati, pravi, ka je od »očo vse kopejro«. Rad njemi je pomago in se z velkim veseljom spomina, kak je odo na graubišče loj s svejč brat, pa njemi doma pomago korine s krep papira notri namakati. Nejsam mogla, ka bi ga nej pitala, odkec je tou škrabanje remenk prišlo. V odgovor sam Remenkarstvo dobila legendo o češkom cigani, šteri je tou tehniko prineso v té kraje in je zatou, ka je ščeu tü ostanoti zavolo lübezni, zato ka se je fejst zalübo v edno dekle iz Pertoče, navčo takratnoga žüpana škrabati. Herman pravi, ka sta z očom v enom leti napravila tüdi po 3000 remenk, njemi pa je tou zdaj, gda je v penziji, tüdi fajni šejf, liki trbej dosta potrplenja pa spretnosti (flajsne roké). Najprle trbej djajca vöspopiniti, te jih pa pofarbati, pa gda se farba fajn posiši, te z žiletkov (penge) škrabati minte. Djajca so pa leko kokošeča, goseča, tüdi nojova (strucc). Vsefelé lejpe vzor ce najdemo na tej remenkaj: rožice, štrke, ftiče, grad, vse, ka si srce poželej. Herman je fejst rad za hece, pa eške notri škraba takšne malo pohujšljive motive, šteri so za deco glij nej. Rajsarove remenke leko na več mestaj küpimo, najboukše pa je, če se pri njem doma stavimo, ka tam največ vsega leko vidimo. Na isti način farba pa škraba remenke tüdi Merklinova Bernardka iz Motovilec, štero je škrabanja navčo stric Hermana Rajsara. Ona pa ne škraba z žiletko, liki s tapetniškim no žekom. Njeni vzorčki so tüdi vzeti iz narave in razni cvetlični motivi, rada pa tüdi kaj svojoga kcoj dene. Drüga značilna tehnika farbanja djajc je pa doma v okolici Dobrovnika in se njej pravi batik tehnika z voskom (lojom). Té remenke so največ rdeče pa črne, štere so najprlej z voskom porisane. Velka mojstrica v tom deli je Elizabeta Urisk iz Dobrovnika, štera se je tou navčila od starejšij žensk v vesi. Pravi, ka jij poleg nje gé eške bar pet, ka tak remenke delajo. Ona je prlej tou nej delala, zdaj kakši 10 ali 15 lejt, od tistoga mau, ka je v penziji, pa redno dela celo leto. Tüdi ona najprlej djajca vösfuda, te pa s pisalkov (tou je mali lijakec, v šteroga vosek (loj) notri vlijé) minte gor namala in na konci djajca rdeče pa črno pofarba. Inda so za pisanje nücali cevčice, štere eške gnes den starejše ženske rade nücajo. Cevčico si vsakši sam napravi, mora se znajti, nücali so tüdi npr. kovinsko cevčico iz vezalk na črevlaj. Gospa Elizabeta pa dela eške jedkane pa čipkaste remenke, tüdi porisane pa prekrite z voskom. Té čipkaste izvirajo iz pokrajine Heteš in imajo tüdi značilne heteške vzorce. Leta 2006 je gospa Elizabeta Urisk na Madžarskom dobila naziv ljudske umetnice (népművész). Pri vsej trej mojstraj leko vidimo enkratne izdelke domače obrti (háziipar), šteri so eti pri nas fejst rejdki, so pa izredno lejpi. Ges bi tüdi probala kaj takšoga, liki na žalost nemam tak mérne roke, ka bi ges tak fajn po remenkaj malala. Mogouče pa idnouk pride tüdi moj čas, gda mo znala kaj takšnoga. Jasmina Papić (Podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 20. marca 2008 6 Njusi z rdečim baršanom Či gli sam meo nogé bole friške kak vöter, sam vörvo, ka leko njusina zgrabiš samo te, gda ma potrousiš sou na rep. Zatou sam meo, gda sam odo po trankaj, v žepki vsigdar malo soli, ar njusina tista sou na rejpi tak zazvörči, ka grata domanji prlej, kak ga prineséš domou. Tou se mi je zgoudilo tö, ar se mi je njusi, šteroga sam zaodo v komanci, na pouti domou tak stiskavo k meni, kak če bi se skoto v zavečnjaki, šteroga sam prineso od souseda. Od tistoga mau je bio moj njusek Rudi moje edino bogastvo. Po cejle vöre sam ga nastrgavo, kak gej, boužo sam ga, gda pa ma je bilou dosta, se je zavlejko v kout, pa me je tak na drouvno gledo, ka mi je od milosti popejvalo v düši. Čüto sam, ka sva gratala praviva brata, ka bi ga leko spüsto na dvour, pa ga nej bi potegnolo v bližnjo travo, štera je dišala po sprotoletji, če gli so ešče nej lastvice nazaj priletele. »Z njusini je kak z lidami,« mi je ob večeraj ponavlo oča, »bole so divdji – bole krotki gratajo. Tvoj Rudi, gda ti moraš iti v šoulo, cejli čas žalüje, komanco, štero ma dam, nešče niti prdeniti, gda pa začüje tvoje stopaje, če gli si pri kapejli – zatou pa ma njusi tak velke vüje – se postavi na zadnje nogé, kak če bi bio iz čokoladéna.« Takšoga njusina iz čokoladéna ešče nejsam vido, če gli mi je Majdika, tista z dugimi lasami, s štero sam dostakrat šou falat poti iz šoule, pripovejdala, ka de ji takšnoga prineso stric iz Nemčije, ar v Nemčiji leko dobiš vse, ka ti srcé po- Milan Vincetič želej. Če gli sam ji nej pravo, je gvüšno čütila, ka si je tisto pout želelo moje srcé, štero mi je, gda sam se zagledo v njene oči, ščelo vujti iz prsi. »Bole je divdja – bole krotka de gratala,« sam čüjo očov glas. »Si mi kaj ščeo praviti?« se je obrnoula Majdika. Neka sam zamomlao, ona pa je samo stoupila bliže, ka sam začüto njeno vročo sapo pa dišeče lasé, pa pridala: »Pa ešče baršane nosijo tisti njusinge, ka boš znao, mali ...« Tou, ka mi je pravila ‚mali’, mi neje bilou povouli, če gli je bila tri lejta starejša, od daleč je že zglednola kak redna deklina, ges pa sam bio drouven kak skouriš, pa rejč se mi je tö zadrgavala, gda sam bijo z njou. Moj Rudi pa je gračüvo vse bole kusti, pa kosminje je tö mejno. Bijo je meki kak snejg s smetane, šteroga je šprudlala moja mati, baužo sam ga, čüto sam, kak si želej, ka ga stisnem pod štrikaš, šteri se je zavolo njega fejst raztegno. Tü pa tam sam ga püsto v bližnjo travo, a sam meo v žepki za vsakši slučaj malo soli, a je nejsam nüco, ar je Rudi čez čas že sam znao v zavečnjak. Na cvetno nedelo se je moj Rudi posladko kak ešče nikdar nej: v klonjo sam ma natrouso malo prvoga cvetja, šteroga sam nabro v pasiki. Rudi me je en čas gledo, te pa mi začno od radosti lizati dlan. Znao sam, ka sam ga pridoubo, pa tou tö, ka ga na sam post nemo püsto lačnoga. Njemi sam tö privouščo malo kapüste pa graja, njegve male oči so se pout, kak če ideva iz šoule. Na brejgi sva počinoula. Bio je lejpi den, sprotoletno sunce ešče neje poubralo roso, loug se je odeno v takšno zeleno farbo, ka so bolele oči, spodkar, v douli, pa se je že kadilo z vsakšoga roura. »Kakšne dobroute pa si ti neso svečat?« me je posmehlivo poglednola, ar je znala, ka pri naši iži nega telko vsega kak pri njij. Pouleg vsega pa majo gori v Nemčiji bogatoga strica, šteri se za vsakši vüzem pripela z nou vim avtonom. Čista pomali sam odgr no prt s korbleca. »Moj Boug,« se je od za čüdenja pokrižala, »ti si noso živoga njusina …« Pokimno sam, pa vzeo mojga Rudina s korble ca. »Pa ešče rdejči baršan si ma nadeno!« neje mogla priti k sebi, ges pa sam stao kak lipov bougec, gda ga je vzela k sebi, pa ga zamotala v kiklo, štero je zdignola do pojasa. Rdeči kak küjani rak sam doj gledo, ona pa si je pobrala ešče spoudnjo, kiklo, ka ji Rudi, če gli se neje ranč geno, nej bi vujšo od srama kak ges, šteri sam te bijo gvüšno bole friški kak vöter. Nikšna sou me te nej bi stavila, pa nej pregučala, če gli me je vsakši den zvala, ka naj k njoj pridem gledat svojoga Rudina, šteri odi, če ma ne zvejže rdečoga baršana, kak skopleni. »Tüdi ti si odsegamau moj njusi Rudi, pa nej ovi iz čokoladéna, šteroga sam si zmislila,« mi je pravila zadnji den šoule, pa mi zavezala rdeči baršan, šteroga najrajši nosim ešče gnesden, či gli mi lüba draga pravi, ka si ga nej bi zavezo ranč najbole grdi cigan nej. svejtile bole kak od Majdike, štera mi je pred dnevi pa začnila gučati o čokoladnom njusini, šteri de vekši od najvekšoga njusina, pa cejli de v zlati pa tüdi baršan de meo gospočkoga. »Tak de lejpi, ka de ga škoda pogesti,« sam požejro sline. »Neje mus, mali, ka je tisto, ka je fejst lejpo, žmano tö,« me je popravila kak kakšna leranca. »Pa mi ga boš pokazala?« sam jo stavo, gda je zavinoula k svoji iži. »Nimaček mali,« se mi je posmejnila, »gvüšno ti ga mo, gda de pravi čas, če nej prlej, v nedelo …« »Na sam sveti vüzem?« mi je vzelo sapo. »Vidi se, ka si ešče mali,« me je bole piknola kak vipera, »v cejlom svejti znajo za vüzenske njusine, pogledni,« me je potegnila k sebi, pa začnila odpejrati taško. Čez čas mi je podržala pod nous vüzensko kartico, na šteri je bio namalani lejpi njusi z rdečim baršanom, pod njim pa je z zlatimi literami stalou Frohe Ostern. Pred očami se mi je zameglilo, pa nej telko zavolo nemškoga njusina, liki zavolo njene ženske sage, štera mi je, ar sam zadnje čase spau bole pobežečki, vse bole pa bole ojdla v senje. Cerkev je bila tak naklačena od lidij, ka se mi je vidlo, ka de poučila kak stari kaput. Nihče neje sopno ranč rejči nej, vse oči so bile zazrejte v gospouda, šteri je za gnešnji svetek oblejko novi talar, pa svejče so tö zamenjali. Stavo se je pri vsakšom kejpi križne pouti, štera se je pred našimi očami odvijala, kak če bi gledali strašlivi film, ar so bile muke rejsan nadčloveške. Te pa se je stavo pri Božom grobi, šteroga so vsakši den okinčali s friškimi roužami, zdigno roké, pa nam pokazo, ka de začno svečati, ka smo prinesli v korblecaj. Postavo sam se v red, nika sam nej vido, ar so me lidgé stisnili med sebe kak bujo, v lejvi rouki sam držo korblec, v pravoj pa nekšni mali pejnez, šteroga mo spüsto v košarico. Ranč ne poumnim, gda sam bio vöni, pa ranč tou nej, gda je gospoud z žegnano vodou poškropo moj korblec, na šteroga sam, za vsakši slučaj, položo pravo rokou. Kak če bi mi Vsevišašnji pošepetno, sam obrno oči – nedaleč vkraj je stala Majdika, štera je mejla prejk korbleca zavezan velki zlati mašlin. »Moji so že odišli,« se je zgübleno obračala, meni pa je zašpilalo v srcej, ar sam znao, ka naja čaka dvakrat dukša Porabje, 20. marca 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA Kaj vse se dogaja na naši šoli? Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Na naši šoli so obdobja, ko je prepričajo sami o pogojih na niške otroke pina iz Sv. Trojice. bolj mirno, ko po več ur ne naši šoli. Z veseljem jih bomo gledališka sku zvoni telefon, in vsak opravlja sprejeli in informirali. Vpis v ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. VÜZEM Gvüšni bojte, ka se v potoki vüzem tö pozna. Ga ribe tö vpamet vzemejo. Rejsan! Vüzem se ne pozna samo v cerkvaj pa na sto li. Se ne pozna samo pri lidaj. Potok je kouli vüzma tö vcejlak ovakšen. Pa nej zato, ka bi ribe v cerkev ojdle. Pa nej zato, ka bi remenke farbale. Pa nej zato, ka bi trno rade šunko gejle. Nej, sploj nej zatoga volo. Té velki svetek se v potoki pokaže zavolo rib, ka v njem živejo. Biu je eden den pred velkim postom. Eden možakar, povejmo ka Pali, je trno dugo spau. Nikšne vole je nej emo stanoti. Bole njemi je žena gučala, naj stane, menje je zatou volou emo. Rejsan, nikšne vole je nej emo, ka bi gora stano. Že je skur pod- ne bilou, ka se je cejli manjasti privlejko v künjo. Tam njemi je žena zapovejdala, ka mora mujs v bauto. Tam mora za petek ribe küpiti. Pa je dun odišo v prvo bauto. Pa v drugo tö, pa v tretjo pa v sedmo, depa nika je nej doubo. Edne ribe nej! Lidgé so že vse ribe nut poküpili. Vej se pa žena z meuv doj svadi, si je brodo, gda je šou domou. Zato je brodo, ka naj naredi. Pa je ranč šou prejk potoka, gda je tou brodo. - Vej so pa ribe v potoki, - je grato veseli. Brž se je doj züu, si gor zasüko lačnice pa stoupo nut v potok. Zmejs med korenjom od drejv je začno segati za ribami. Pa je nika nej vövidlo, ka bi kaj zgrabo. Že je edno vöro biu v potoki. Nika je nej več tak veseli biu kak gor na mousti. Zdaj je biu znouva postrašeni, ka njemi žena povej. Ali nagnouk nika čüti med prstami. Zgrabi tisto pa vö iz vode vzeme. V rokaj je držo zlato ribico. -Nazaj v potok me daj pa ti velko želenje spunim, - je začnola gučati. -Nika ti meni ne spuniš! Domou te nesem, ka te zranja z ženo pogejva za post, - je že šou vö iz potoka. -Vej pa od mene se eške maček ne more nagesti, tak sam mala. Če pa me spistiš, ti spunim vsikšo želenje. Možakar je brodo, ka de tou vejn boukše. Zaželo si je ribe. -Naj boudo zran na mojom stoli tri najbole kuste pa najvekše ribe iz toga potoka, - si je želo pa zlato ribico dau nazaj v vodou. Gda domou pride, žena pita za ribe. Povedo njoj je, ka njiva neta nikšne zmrznjene ribe gejla. Zranja njemi pajdaš prinese friške ribe. Brž kak zranja gora staneta, do na stoli. Prišo je drugi den. Pali leti v künjo, ka vidi, kak je zlata ribica vöspunila njegvo želenje. Na stoli pa nej rib bilou, liki velka sklejca stroušance. Zlata ribica je dun želenje za postno gesti vöspunila, depa svoji padaškinj iz potoka dun nede vmarjala. Tou pa je nikak nej mogla razmeti Palijova žena. Zato njemi svoje delo. Toda to ne drži za dneve, ki so za nami! To so na vseh šolah dnevi, tedni, ko čakajo bodoče prvošolce in njihove starše ter vse zainteresirane na dneve odprtih vrat. Tako je bilo tudi pri nas. 27. februarja je obiskalo našo šolo 14 bodočih prvošolcev, starši in tudi vzgojiteljice. Z veseljem smo jih sprejeli, vse je kazalo, da so se tudi oni dobro počutili v naši lepo obnovljeni šoli, posebej pa pri pouku v popolnoma na novo opremljeni učilnici prvega razreda. 11. marca smo pa imeli dan odprtih vrat za ostale letnike in zainteresirane. Vsi slišimo, beremo o tem, kakšne spremembe so tudi v Monoštru na področju šolstva. Mogoče bi nam to lahko kaj pomagalo? Saj so obiskali našo šolo tudi starši iz Monoštra. Tudi potem kdajkoli vljudno vabljeni, naj kar pridejo in se DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku bo 7. in 8. aprila. Gledališka skupina ZS Seničke zvejzdice je 2. marca imela premiero v gornjeseniškem kulturnem domu. Naslov nove igre je Naš nauvi avto. Dvorana se je napolnila. 20 minut smo poslušali našo lepo porabščino pa tudi zgodba je zanimiva. Poglednite jih, ne bo vam žal. Seničke zvejzdice so se 11. marca predstavile na območnem srečanju otroških in mladinskih gledališč v grajski dvorani v Murski Soboti. 12 skupin je tekmovalo, težko čakajo rezultat. Imamo na šoli učenko, ki te dni dela ustni del izpita iz slovenskega jezika na srednji stopnji. Tudi za njo stiskamo pesti. 14. marca je bilo 2. srečanje med učenci šol in malčki vrtcev Gornji Senik in Grad na OŠ Grad. 18. marca je obiskala gornjese-Videli smo dve predstavi. 4. aprila učence ter njihove učitelje, učiteljice, ki so se pripravljali na kviz ali tekmovanje iz slovenščine, čaka enodnevni izlet po Prekmurju. V drugi polovici aprila pa bo že ustni del tekomovanja iz slovenskega jezika za 7. in 8. razred. Bliža se tudi 4. maj, ko s kulturnim programom počastimo in pozdravimo vse mamice. Aktivno in živahno je na šoli! Ne pozabimo pa našega poglavitnega dela, učenja in poučevanja! Za poletje, za počitnice se že organizirajo razni tabori in seminarji, tudi seminar za učitelje slovenskega jezika. Ildiko Dončec Treiber pomočnica ravnatelja DOŠ Gornji Senik Kaj je novega na števanovski šoli? lepa njim vsem in ravnatelju Ernestu Nemcu. 9. februarja je pevski zborček nastopil v Monoštru na kulturnem prazniku za odrasle. 11. februarja smo peljali vse otroke iz vrtca in učence iz šole v kino v Monošter. 13. marca smo s pomočjo staršev peljali učence iz nižjih razredov v gledališče v Zalaegerszeg na lutkovno predstavo. Lutkovna skupina iz Sv. Trojice je 18. marca predstavila dve igri v kulturnem domu. 7. aprila grejo učenci iz višjih razredov v gledališče v Zalaegerszeg. Aktivno se pripravljamo na naslednje programe: materinski dan, evropska vas, nastop v Dobrovniku, športno srečanje. Malčki v števanovskem vrtcu že težko čakajo veliko noč. Imajo želje, kaj naj jim prinese zajček. V vrtcu se že nekaj tednov pripravljamo na ta praznik. Pripovedujemo jim o njem in o tem, kakšne šege imamo. Že smo lepili piščančke, kokoši, jajca. Vsako leto barvamo jajca ter jih obešamo na mačice. Zajčke naredimo iz papirja in tudi male lutke. Z dečki se učimo kratke pesmi, s katerimi lahko grejo na velikonočni ponedeljek k deklicam. Prihaja pomlad, pripravljamo nove, spomladanske dekoracije v vrtcu in na šoli. Tudi na šoli nudimo učencem izvenšolske programe. Učenci zelo aktivno delajo v krožkih Lajči igral. Upam, da so se naši prijatelji dobro počutili. Tudi v vrtcu smo imeli pustovanje, in sicer 5. februarja. 8. februarja so naši učenci na stopili na slovenskem kulturnem prazniku v Monoštru. je stroušanco sipala na glavou. Tak sta nej mela nej rib pa nej stroušance. Vej pa zlatoj ribici dun dopistimo, ka se malo zlaža, ka nej? se oblekli v različne maske, in učencem za delo in za na-novci Miki Roš imeli smo vesele športne igre stop. Tudi mačkovska šola in potem nam je muzikant je nastopala za nami. Hvala in se pripravljajo na nastope. Zelo pridni so bili in program Agica Holec ravnateljica DOŠ Števa 1. februarja smo imeli skupni je bil precej pester. Tudi tokrat pust s šalovsko šolo. Otroci so bi se rada zahvalila učiteljem Porabje, 20. marca 2008 PETEK, 21.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 11.55 HITLER IN MUSSOLINI -SUROVO PRIJATELJSTVO, NEMŠKA DOK. SER., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ZGODBE IZ OTROŠTVA, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: KITARA, 16.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 POSEBNA PONUDBA, 17.45 NAJVEČJI MOSTOVI, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.3.1990, 0.45 NAJVEČJI MOSTOVI, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL PETEK, 21.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.40 UMETNI RAJ, 14.05 VOTLINA RUMENEGA PSA, MONG.-NEMŠKI FILM, 15.40 ŠPORT ŠPAS, 16.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 21.3.1990, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 PRIMORSKI MOZAIK, 17.30 ŠTUDENTSKA, 17.55 POROČILA, 18.00 EVANGELIČANSKO BOGOSLUŽJE, PRENOS IZ PUCONCEV, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: METKA ŠIŠERNIK, 20.00 BIBLIJA, IZKOPANA IZ ZEMELJSKIH NEDER, FRANC. DOK. SER., 21.00 KRIŽEV POT IZ RIMSKEGA KOLOSEJA, 22.35 EP V PLAVANJU, 0.05 NITI, DANSKI FILM, 1.35 DEADWOOD, AM. NAD., 2.25 INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.03.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.40 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.10 DESET ZAPOVEDI, AM. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 20.50 KRISTUSOV PASIJON, AM. FILM, 22.55 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.30 RIM, AM. NAD., 0.25 SALAAM BOMBAY!, ANG.-INDIJSKI FILM, 2.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.3.1990, 2.35 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL SOBOTA, 22.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 22.3.1990, 9.05 ŠTUDENTSKA, 9.25 TEKMA, 10.15 BIBLIJA, IZKOPANA IZ ZEMELJSKIH NEDER, FRANC. DOK. SER., 11.10 SP UMETNOSTNEM DRSANJU: PLESNI PARI, 12.40 TOMOV POLNOČNI VRT, ANG.-AM. FILM, 14.25 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 14.55 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU -MOŠKI, 16.55 FINALE SLOVENSKEGA POKALA V ODBOJKI (M), EP V PLAVANJU, 20.00 MARIA CALLAS, PORTRETNI FILM, 21.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.10 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.40 SOBOTNO POPOLDNE, 0.55 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.40 GARDELOVO IZGNANSTVO, FRANC. KOPR. FILM, 3.40 INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.03.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.00 VELIKONOČNA MAŠA, PRENOS IZ STOLNE CERKVE SV. NIKOLAJA, 10.10 ZVOČNOST SLOVENSKE DUŠE: SPOMLADI, 10.20 LJUDJE IN ZEMLJA, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 11.55 URBI ET ORBI, PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.35 BOŽJI SLUŽABNIK DANIEL HALAS, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.20 SVETI PETER, IT. NAD., 23.00 ARS 360, 23.20 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.45 RUSKI ZAKLAD, RUSKI FILM, 1.25 50 LET TELEVIZIJE, TV DNEVNIK 23.3.1990, 1.50 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL NEDELJA, 23.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 23.3.1990, 9.05 GLOBUS, 9.35 TRIO PSALTERIA: S CITRAMI OD RENESANČNE GLASBE DO JAZZA, 10.05 PRISLUHNIMO TIŠINI, 10.35 BRIŽINSKI SPOMENIKI: TISOČ LET SLOVENSKE PISANE BESEDE, DOK. ODD., 11.05 ALPEDONAVA-JADRAN, 11.35 UMKO, 12.25 ŠEPET MED OBLAKI, MLAD. FILM, 13.55 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 14.25 NOGOMET, MANCHASTER UNITED - LIVERPOOL, 16.30 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU - REVIJA, 18.15 EP V PLAVANJU, 20.15 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 21.10 KMETJE, POLJSKA LIT. NAD., 22.00 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.45 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.45 NA UTRIP SRCA, 0.20 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.03.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NAJVEČJI MOSTOVI, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 ZA ENO SAMO LJUBEZEN GRE, DOK. ODD., 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: NAJ ŽIVALI, DOK. NAN., 16.15 AFNA FRIKI: SODOBNO MESTO, DOK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK: SKOK NA GLAVO - IN ZMAGA, RIS., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TV POGLED, 17.20 POGLED NA ... FORTUNAT BERGANT: LJUBLJANSKA STOLNICA, 17.35 LEMURJI - PRAVLJICA Z MADAGASKARJA, FRANC. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 BOJAN -VELIKA NOČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ... SVET SE MAJE, KRIŽ STOJI ... KARTUZIJE NA SLOVENSKEM, 20.50 SVETI PETER, IT. NAD., 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 24.3.1990, 1.05 LEMURJI -PRAVLJICA Z MADAGASKARJA, PON., 1.55 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 TEDENSKI IZBOR, 11.40 J. S. BACH: PASIJON PO JANEZU, MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 13.20 TEDENSKI IZBOR, 16.00 PODELITEV GLAZARJEVIH NAGRAD, 17.25 RUSKO VSTAJENJE, DOK. ODD., 18.15 EP V PLAVANJU, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, DOK. SER., 22.45 LETO VELIKEGA KOMETA, AM. FILM, 0.35 INFOKANAL * * * TOREK, 25.03.2008, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 9.55 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 LEMURJI -PRAVLJICA Z MADAGASKARJA, FRANC. POLJ. ODD., 12.00 INTERVJU: KATARINA KRESAL, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.30 SVALBARD - ŠPICE SPITZBERGNA, DOK. ODD., 14.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.15 PESMICE O SREČI, 16.20 ZOJA KAJETO, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 TRI PODOBE GORE TRIGLAV, DOK. ODD., 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 BORIS PAHOR, INTERVJU, 21.20 LJUBLJANA -BUENOS AIRES -LJUBLJANA, DOK. ODD., 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PO STOPINJAH OSAME BIN LADNA, AM. DOK. SER., 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.3.1990, 0.20 TRI PODOBE GORE TRIGLAV, DOK. ODD., 0.50 TEMNO MODRI SVET, ČEŠKI FILM, 2.40 DNEVNIK, 3.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.40 INFOKANAL TOREK, 25.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.25 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 14.35 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST, 15.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.35 STUDIO CITY, 16.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 25.3.1990, 16.55 PRISLUHNIMO TIŠINI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 AKTUALNO, 18.30 GLASNIK, 18.55 PORTRET MARKA MUNIHA, 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN 1, IGR.-IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 RUMENA HIŠA, ANG. FILM, 22.20 PODZEMLJE, JUG. FILM, 1.10 INFOKANAL * * * SREDA, 26.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 KNJIGA MENE BRIGA, 10.50 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.15 TRI PODOBE GORE TRIGLAV, DOK. ODD., 11.50 NA UTRIP SRCA, 12.20 GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV: MUHASTA DEKLETA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PODOBA PODOBE, 13.45 BORIS PAHOR, INTERVJU, 14.10 LJUBLJANA - BUENOS AIRES - LJUBLJANA, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 ŠKOTSKO VIŠAVJE, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ROJENI ZA LJUBEZEN, ANG. FILM, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.3.1990, 0.45 ŠKOTSKO VIŠAVJE, PON., 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 26.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.20 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 16.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 26.3.1990, 16.40 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.10 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 POROČILA, 17.50 NOGOMET, MADŽARSKA - SLOVENIJA, 20.00 NOGOMET, MLADI DO 21 LET: SLOVENIJA - RUSIJA, 21.45 FRANC XAVER KROETZ: MOŠKA ZADEVA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG CELJE, 23.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KVINTET ČRTA REMICA, 0.00 VAN VEETEREN: MÜNSTROV PRIMER, ŠVEDSKA NAN., 1.35 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.03.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 ŠKOTSKO VIŠAVJE, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.50 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 OMLETA, FILM EBU IZ JAP., 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.35 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 CESAR HIROHITO, ANG. DOK. ODD., 20.45 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GOZD BOGOV, LIT. FILM, 1.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.3.1990, 1.55 DUHOVNI UTRIP, 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL ČETRTEK, 27.03.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.50 AKTUALNO, 15.15 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 16.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 27.3.1990, 16.30 GLOBUS, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 MED VALOVI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 POVRNJENO ŽIVLJENJE, FRANC. TV FILM, 21.30 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.10 KRAJINSKI LIKI, ANG. FILM, 23.55 MALI JERUZALEM, FRANC. FILM, 1.35 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo